Največji slovenski dnevnik	iji
1 v Zetiiojenib državah x
[| Velja za vse leto . .. $3.50	tti
J Za pol leta......$2.00	Uj
V^^argest Slovenia^da^ I 4 in the United States.
h Issued every day except Sunday* if. P	and Legal Holidays.
| 50,000 Readers
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 2876 CORTLANDT	Entered a* Second-Claa Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y, ud« the Act of Oongrew ef Marali 9, 1871._TELETOM; 4687 COBTLANDT,
NO 75 — ŠTEV. 7ft	NEW YORK, SATURDAY. MARCH 30, 1018. — SOBOTA 30. MARCA 1918.	VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
__I
Enotno poveljstvo
-ooo-
GENERAL FOCH BO IMENOVAN ZA SKUPNEGAj POVELJNIKA ZAVEZNIŠKIH ARMAD. — GENE j HAL PERSHING JE GENERALU FOCHU PONUDIL 3V0J0 ARMADO. — SKUPNO BODO NAVALILI NA; HINDENBURGA — ARMADA JE PRIPRAVLJENA J
NA NAPAD.
---1HJU	~
Tru# lrsu».s*U<e fl.fš with ' Ur	iv.r j,r NT. 1 <.rk. N. V. MarioU, i
!!'> ■>« r« iu.r»-»i hy Ai-t «»f *	«, 1917.
Pari«, 1M.». marca. fieiit-ral iVrsliiim >«• j«- v«-« raj j o;rla>il \ .ulaviM-m «tunu Lr«'iii*rala F»M*ha in mu je dal na raz|x»tnv» v ?»•• ;mn ri-k«» aiiiutd«*. da >«• j t: jRn-luži v bitki, j ki j*- /daj v t« ku.
I Yi Laja i n. j»- rvk«-l u« lieral lVrshing. — da vam j ,h»\. in, tla 1*«» a»u«*ri>ki narod »td v veliko za svoji*j ♦•••ti-, a ko I**!«* zaplet«-ne v sedanjo Im>!*1>*». Prosim vas za t v v >vojt'iii in v imenu aii^ri^kcgu naroda. —
V sedanj*m <umi iii drugega vprašanja kot boj. In-tain«*ri,ja. artiNrija. avijatika — vse. kar imamo, j** vam mi ia/|M»hiy. kakor vi lwite, Drugi bodo še prišli, ka-t» rih bo toliko, kolikor jih bo treba. Prišel ^ein, da vam povrni. d«i bo «tm<*riski narod ponosen. ako bo zapleten \ I največjo bitko v zcrodovini. —
•*L?Ttiforniation,f pravi, da je general Foeb /il IVrdii>iRovo ponudbo jired zavezniški svet na fronti.) V tem Hv»*t»i >»■ nahajata tudi ministrski predsednik de-menet nu, vrhovni poveljnik general Petain i 11 munirij-! -ki minister Louis Pouclier.
London, marca — Daiiet govori, da bo v nekaj urah zagotovljena sklopitev francoskih, angleških in • ameriških ?il na zapadni fronti m vse sile vseh narodovi bodo podrejene vodstvu generala Foeha, katerega slavna ■ strategija se je proslavila v zmagi ob Mami.
O tem imenovanju generala Focha *a generali^imusa j se j- govorilo ze pred nekaj meseci m se bo izvršilo na pri- j poročilo predsednika Wilsona na medzavezniškm svteu v . VereaiUeftt.
Tudi ministrski predsednik Lloyd George se strinja en tem načrtom. toda m mu mogoče, da bi pridobil člane sv o- j 3 jejja kabineta, da bi bih za ta načrt.
Da sirarno pa bo general Focli imel vrhovno povelj-ftro, bodo posamezne armade ostale pod dosedanjim po-j veljstvom, tako da bo general Petain poveljeval franco-i kun. jr^n« ral ITaig angleškim in general Pershing ameri-j - kmi eetara.
Washington, D. C« marca. — Danes so izjavili vi-j -oki ameriški častniki, da se je danes pričelo določeno ve-1, tik«» ?avezni$k'» protiprodiranje proti Nemcem.
M »<"*»• lx> [»oteklo h- nekoliko dnij. da se 1m» poka za-1 i o celo yriKanje. t««la čete so razpostavljene in velika ar-j uiada se je že postavila v svoje važne postojanke.
\nnndni »"ustniki zelo zanimajo. ker je general j Ir-liinu 1 m»vudiI vm- svoje čete na ruzjK>lago generalu) K<h lin. Tak korak j« v območju generala JVrsliinga, ne j <!;» I»i bilo treba posvetovati se z vojnim dej »art mciit 0111.
otVjelii.» >• ni |K»ročalo. kako so razvi*ščene ameriškV-' -il«. i»«i;i častniki >«» niiH-tija. da j«- mogoče zbmti llX) ti-h- miii« ri>kth čet. «la >-*• vd* l« žijo važne ak«*ije.
Navzli«* rH-katirini včerajšnjim nemškim pridobit-j vatu-inat»a.)«« vojaški i/v d» n«*i danes zjutraj jx»ložaj za u-t -•hI« n. Nemško prodiranje je skoro vstavljeno. dasii*a\noi tkiort v bližnji lMHli»'»H»sti pričakovati novega po^ku-' ^a. prebiti zavzenKko črto.
\*«ija^ki izveden**i pravijo, da jt* zdaj psihološki tre-j uiit«'k za udar« «* ko l>odo lahko utrujeni in vstavljeni Neniei vrženi nazaj, predno morejo pri vest i svoje težko topništvo, da m varijo ravnotežje.
Fro i«''»ki napad, ki -i je včeraj zopet osvojil nekaj;
• '/euiija. — rekel dane« nek vešča k, — je prvi znak za-!
v* zni^kib op* ra-*ij. Fraur*ori so pritisnili na eni to«"*ki ob
r* ki Oise, blizti Xoyona. kjer bi se najlažje izvedel sunek, j
Toda čakati ee mora se. ako je to zavezniška strategija, i ----coo———--
AVSTRIJA SE PRIPRAVLJA NA OFENZIVO
T 1 u« .»ds:atifjo fiVwJ vUb tl» ixftiiiUi <rt N?r iork. N. OB Marcll 50. ! as	bj the Act of October »k 1017.
Washington, D C , 29. mai*ca. — Danes je bil lta-Ijanskt poslanik iz Rima po kablu obveščen, da je bilo ob laški fronti razpostavljenih 40 noviL avstrijskih divizij, j ' •koli 480 tisoe mož. To premikanje je laike Častnike prepričalo, da bitka v Franciji ne bo ovirala ofenzive proti Italiji Kabel tudi pravi, da so zavezniški voditelji istega mnenja.
— Da bitka v Franciji ne bo ovirala avstrijske ofen-. n t proti Italiji. — pravi poročilo. — je utemeljeno domnevanje koinpetentnih častnikov v Italiji. Tudi zavez-uiki so tepa mnenja, tako da niso niti enega moža angleških m francoskih armad potegnili s te fronte.
Ta izjava ovrže nemško zatrdilo, da to bile angleške «■♦ te na laAki fronti premetene na francosko bojišče.
V zvezi s pričakvoanim prodiranjem proti Italiji se izjavlja, d« je bilo razpostavljenih ob laški fronti nr»j~ t manj 40 avstrijskih divizji. Zato mora biti Italija priprav I je na na bodoči udarec, katerega je sieer položaj v Franciji nekolik zavlekel, ki pa mora priti v najbližji bodoč-
_____«««*)».*'	-a-	*;w. •	..s -.
nosu
Sibirija je vama ;
Nemčija ne nameniva n:kake agresivnosti v Sibiriji. — Va# svoje si L« bo koncentrirala v Franciji — Na nemške vojne njetn_ke je «elo vplivalo boijševisko gibajije in bo do doma poekuisli povzročiti revolucijo proti avtokratičri vladi
Trat? inhalation filed ^tli the poal master at Xec York. > T on March 30 U»18. as rt-TJirorj br tiic A«.t of evtober 6, 1017 *	_ _
Tokic, Japu.i>ica, 'J5. marca. — Japonski poslanik v Rusiji, ki se
ra* a"kar vrnil z Peirograda je t^ane- izjavil, da ne boji ueui-
—	Airri.~ivuosti na Daljii* m V/iio-
ll- k-I tu«ii. 4a uiu»li, tla bi Nt.t ij'i Tiajts'n«v,p;i tiui-riti Ku>i-: s fiV • fif*-ii'ivf> v >ii»in.»i l^m-^ • J* «ia bc kon«'*ntr: ra;il vv> svojo
-	o ^ l*"rai«»*iji.	p<> l»o. ako
i*1 niojr-JČe. za^jloviU živež u U J
i, ; • iiJ J. JlU*'.
Poslanik it '.. '.j -o v jet i rio-bi\ai.» v	v«! ikausko inoe.
Na ti !Vi»ke jue jetnike je vpli valu boliv vihko sri banje iu pi*epri r vt je la iKrl" ijri svojem po vrat-ku v N^nn ijo postali proi>a^raiidi-•-ti "n h'^lo p"-u-i'i nat^Mivati tia-
i k revolucij; proti avtokrativni
*"Nep»'-jja i»o morebiti ra/b'ia L«eaiuovo vlo-jo". je rekel diplomat. "toia boljševizem bo prt^v-svet.7'
Kritiziral j« ziobnoft japoiiske-7a časopisja v ra2pr»%ljaniu japonske intervencije v Sibiriji, f Ko je bil vpraian glede japonske ekapedieije v Sibiriji, je odgovoril. da se Japonci ne boje nem sice agresivnosti v Sibiriji.
Diplcmaiične razmere z Rusijo rsi«© bile pretrgane, temveč so o-»tale pr?iateli£ke
Ameriški podanik v Rusiji Da-! vid R Francis in -imei zavezniški zastopniki so se vstavil: r Volo-gtli ter nadaljujejo svoia pogaja-inja z risko vlado | lz Ukrajine se poroča o nov-Ji bojih, v katerih, so ukraimski re-jVolucijOiiarji katerim so pomagale bolj&e^ške eete, napadli av-, strijskc-aemkke čete in obenem U-krajinee. ki se žnjirni bojujejo.
Poročila iz Moskve pravijo, da Je rdeča ?arda izvojevala nad Av. strijci in Nemci večjo zmasrc kot ^e je pa prvotno domnevalo.
Gurkova zena .je bila ubila.
Paria, Francija. mais*a. — ■favno ruteKeRA srenerala Gurka je ubila bomba nemnkesra aeroplana. Delala je kot bolniška strežnica v neki bolnišnici blizu francoske tronte.
niHLFH D SEUV'-CB, W
JOHN DILLON,
Prisiljena ofenziva.;
i
Nemški ce?»r je bil prisiljen pri j« četi ofenzivo — Vdarec je prišel v času. ko so notranji nemiri raz- > bur;ali centralne držav«.
—-•------- i
True translation filed vritti tlitj post i
master at Xe<v York N Y on March iylS. at iequlre-i by the A't of October 6, lt>17.
Washington, D, C . 23. marca, i Danes prihaja iz feviee oficijeiuo j poročilo, ki pravi, da se je nemška ofenziva pričela v času, ko so no- • tranji nemiri razburjali centralni države.	■
Poročilo se glasi: "V Nemčiji zelo živahno razpravlja o spominih princa Lich-nov.^kyja in o pismu ]^r'jjž.njega Krup]>ove*ra ravnatelja Muellona bi j» o tem nastal odmev v časo-pisih. V Avstriji j« položaj z*\* težaven.
Kakor pravi nek dnnajski poro-č»-valeč, ki piše v "Muenehener Xeuste Naclirichtcn". da je v Av -t ti ji zaradi nadaljevanja vojaških operacij zopet niinislnrka kriza. Ttnli pi-mo proft-<orja Lammaseha ki ^a pa ni c»bjavil noben časopn,.
ki ua ju.suo stavi vprašanje srednje Evrope in zveze z Nemčijo, je povzročilo veliko razburjenje v ne luških krojrih Avstrije.
Slednjih pa je tudi s-itiiucija «rlc-| i de živil prišla iia kritično stališče. J | kar .je za viadarja ob Donavi zelo j velikega pomena. Avstrijski mi-nistrskLpredsednik dr. Sevdler je j ravnokar Lijavil. da nikdo ne mo-•re absolutno itieonati na to. da se bo io pridelki pred junijem uva žali iz Rumunske in L'krajine, j Potem ko se je tako mnogo ob-lljnbljalo. je bila podana ta izjava I na odločno zahtevo nemških soci-jalkUčnih poslancev v Avstriji; izjavili so, da je za delavce nemogoče. da bi mogli prenesti še eno znsenjšan.ie racij krompirja in maščobe. Rekli so, da ni proti temu nikake^a pripomočka in da proletariat ve samo eno pot za izboljšanje sčzr er3 z drugimi besedami: takojšni in splošni mir.
Dr. Seydler je samo mogel zatrditi, da bo avstrijsko-ogrska via da storila vse. da se pride kakoi hitro mogoče do miru j Ta dejstva pokažejo notršnj"* položaj centralnih držav v kaj ču-'dni luči Pojasnjujejo, zakaj je Nemčija ne .glede ra ri/iko m iz-eube hutela za vsako ceno doseči odločitev. Ako bi zavezniške ar-; made vstavile nemško ofenzivo, kar budo tudi storili, tedaj bo<io vlade centralnih držav poklale na stotisooe mož v kla^-nico in ako ue bodo storili, kar se je od njih pričakovalo. potem bAd<» stele pred velikani te&ocaniM
Položaj na zapa-dnem bojišču i
__B
Nemška siU je 2aceia slabeti. — Berlin naznanja, da »o vjeli Nemci vse~» jOcupai 70,000 jetnikov ter i " saplenffi nad 1000 topov. j °
__K
rru'1 Iranslatiim filed with the po» 6 ter ;:t .\>w York. V. T. on March »J. J N 101 S. as required by the Act of O tcber !
1017.
Angleško poročilo:
London. Anglija, mar*ia. -V. -v!i'.» poro<:iio vojnejya urada«
\ ro" t h-j .k- vršil južno ^d r^ 11; kt Soiiuue. V tem boju so ste mo i b rati Ajigk/i umakniti ja črto. ki tt j če /apadno 'id Hammcl, Marcel-j «*a*»o. dvanajst iaiij vzliosiuo od; ! Ainit !»aa iii Dem una.
Severno -d Somine so sc A ncHe li ži vzdržali na svojih pozkijah. T- - \ k'/jn dne ni irilo »jpaziti nobenili y vročih .sovražniških nepad\>v. ,r Poročila pravi, da Francozi na-jo o »vojo ofenzivo na ju z:>. fronti med ilontdidierom in fJ La--igav. T ta okraj so dospele t« sveže francoske čete.	-p
He«v»*dilo pon>čila je sledeče: 1. Im verno od Somme smo ostali v * svojih pozicijah. Na gotovih me- ° l^tih smo si priborili nekoliko ozem-, ija. Tekom dne ni bil izvršen noben 8 j^ovrainiški napad.	j
j Južno c>d S«^mme se vrši tr/an . g redno vroč Naše čete so bik j prisiljene umakniti se na črto, kil teče zapadno od Hamela, Marcel- ^ cave in Demuna.	.]
' led Montdidieroin in Lassigny lj se nadaljuje francoska protiofeu- ^ /.iv-ft. Vzhodno od Lassigny ni bilo s ita Tranct>eki črri nobene tzprt-membe.
Ncku prejšnje poročilo ae xiaši: ^ Včeraj popoldne in zvečer je j vprizuril sovTažnik nadalje "vroče j napade na nekaterih točkah bojne i ' fronte.
Severno od boni me r>o ostale ql-še čete v svojih pozicijah ter so za 1 vzele v uspešnih protinapadih ue- ] ;kaj "Z'-rii^ja. V tem boju iiuo vje- j jli lokaj nemških vojakov ter za-: plenili par strojnih pušk.
Sovražri'k je imel zopet van -ivdno velike izgube. Njegovi vro- 1 t či nat>adi. ki so bili izvršeni z naj J uatasMhiejso določnostjo, «o biii t? j !-pcšni. Po več ur trajajočem bo , ju. '^i -< je vršil mož proti možu se je sovzraziiiku po^re-'ilo zavz^- • ti ntkaj zunanjih črt. Zatem jf 1 po-lal svoje rezerve proti našin<h pozicijam«! toda umakniti ae je mo ral ;ia vseh ri^tih z velikimi i^ j gubami.
Berlin, N-ui^ja. ('preko Londo iia). 21'. marca. - I^za začetka vc like bitk«.', ki se šc zdaj nadalju je, -o nemške četo vjele 70,000 zavezniških vojakov ter zaplenile , j J100 topov.
Tako se gla^i današnje poročilo | iz prlavnepra arrnadutga stana.
V lokalnih ^?popadili na obeh ■ straneh Scarpe ( v bližini Arrasa) L so Nemci prodrli angleško črto ter vjeli par tisoč vojakov.
Južno od Somme so Nemci pognali Angleže z njihovih starih pozicij. Nadalje so se morali Angleži umakniti iz vasi. katere so o-1 bupno branili v zapadni in severo zapadni smeri na črti YTaxfusee-Abaneourt in Plesier.
Angleži nadaljujejo v bližin. Aleberta in severno c»d tega mesta a svojimi brezuspešnimi mi padi, J ki jih stanejo silno velike žrtve. Med Somme m Avre =o začeli Nemci 20pet napadati. Večerno po-'iročilo pravi, da so bile te opera-i 'eije uspešne.
Nemški ranjenci.
True traimlattmj filed with the post,
1 master at New York, N T. on March 30,1 L91S. as required by ttie Act of October e	1»17.
5- Amsterdam. Nizozemsko, 2S.i :i marca. — Skozi Liegre in Namuri r- vozijo neizmerno dolgi bolniški! >. vl&fri z nemškimi ranjenimi vojaki o h francoske-ra bojišča na potu v a Achen in drujre kraje v Nemčiji, j e Mnogo ranjenih so zložili v Na i i- muru. ker bolnišnice severne Fran-; d cije nitoo dovolj obsežne za veli-! Iranski naval -ranjencev. * '
Mladina v nemsKi armadi
Trut translaticn fil^d " itL tilt yost ; master at York. N. Y. ou 31arch SO.
1191S aa required by tlie Act of Ovtol-ei I -	« i(jir.
I
Pariz, Francija. uiaA'a- — Nemški generalni konzul v* Curihr I je objavil t listih oglas, s kate j rim vabi vse nemške podanike v 'ilaiWi 17 let, da ^ priglasijo pri konzulu, kjer bodo poklicani po<> jZaoUtve.
j Letnik 1921 (a 17. letom je bi* i že v za«>etku marca po več krajih i Nemčije vpoklican in veliko ml ar ' deničev je bilo poslanih naravnost
v bojno zono v civilnih oblekah, ne da bi bili prej prejeli običajni neuk.
Nemci no ubili redovnice
Trup translation filed with the poet master at Ne-cr Torb, N T. on March 30. 191&, a3 required by the Act of October 0 1917.
Washington. D. C, 23. marca. Neko ofieijelno poročilo danes pravi, da so Nemci ubili v bolnišnici sv. Elizabete v AntMreTpenu kaplana in dve redovnici.
Usmrtili so jih na dvorišču barak istega dne kot belgijskega o-kulista dr. Demetsa.	,___
mm&ai^^—^— ...	------
Položaj v Rusiji
000
RUSI KAŽEJO SOVRAŠTVO PROTI NEMCEM. — UKRAJINCI NISO ZADOVOLJNI S POSTOPANJEM NEMCEV. — PRETRGALI SO ZVE TE Z NEMŠKIM GLAVNIM STANOM IN PRETE Z VOJNO. — V MIN-SKU SO NEMCI ZAPLENILI VSE VOZOVE. — 0-KLOPNE AVTOMOBILE POLJAKOV, KI SO POMAGALI ZAVZETI MESTO, SO NEMCI VZELI. — MORNARICA JE POMAGALA PRI ZOPETNEM ZAVZETJU ODESE. -000 —
True translation tiled with the port waiter at New York, N T. on 1 30.
1918 as required by the Act of October 6, 11)17.
Moskva, 29. marca. — Več kot 500 Nemcev, ki -e nahajali v Kersonu. je bilo premaganih: mnogo jih je bilo ubitih iu ranjenih, ostali po so zbežali in pustili dva odklopim avtomobila, ko so se boljševitke eete zopet polastile inesta.
Položaj v Ukrajini predstavlja kar najbolj zapleteno vprašanje, ki je nastalo v?led dogodkov na vzhodu. Med kmeti je zelo razširjena nezadovoljnost in jo še povečujejo Nemci z zaplenjevanjem žita. sladkorja in dru-gilj pridelkov.
Glavna postavodajna oblast Ukrajine, centralna Radii. je glasovala in sprejela zaupnico ukrajinski vladi potem ko je bila mirovna pogodba podpisana. Trdo postopanje Nemcev z Ukrajinci je dovedlo do spora z nemškim poveljnikom v Kijevu, vSled česar je elan vlade Petiura odstopil in morebiti bo to povod za javni prelom.
Iz zanesljivega vira prihajajo informacije, da poskuša Rada priti do sporazuma z bolj še vi šk o vlaclo na podlagi federativne zveze z rusko republiko, toda do zdaj i se pogajanja ee niso pričela.
—	Rusi morajo vzeti t- eno roko puško, v drugo pa kladivo, podvreči se morajo najstrožji disciplini in morajo delati po 16 ur .na dan. ako hočejo odvrniti nevarnost, ki jim preti, — je rekel namestnik vojnega ministra Pod-volski v nekem govoru, s katerim je zahteval, da se takoj sestavi redna armada.
Posmehoval se je guerilla vojni in rekel. ,da bi to bU samo pik muhe: rekel je. da potrebuje Rusija diktatorjev in organizatorjev, namesto pobožnih želj. Priporočal ie prisilno vojaško službo in trgovsko ter vojaiko mobilizacijo.
Boljše viški list "Pravda" pravi, da rekrutiranje za rdečo gardo ni bilo uspešno, ker je t|mu buržoazija nasprotovala. ki se "mora. ako treba, iztrebiti z neusmiljeno strahovlado".
Nek Amerikanec. ki je ubežal iz Minska dva dni potem, ko so Nemci zavzeli mesto in je prišel v Moskvo, pripoveduje:
—	Poljske čete. ki so pomagale Nemcem pri zavzetju Minska, so bile začudene in presenečene, ko so dva dni pozneje Nemci zaplenili njih oklopne avtomobile in ko -o iz javili, da bodo oni sami kontrolirali mesto. Nemci so s« polastili vseh avtomobilov in voz ter so takoj pričeli zbi
, i rat i živila.
V	s led te^a se je prebivalstvo takoj obrnilo proti njin in Rusi so takoj prerezali vse zveze z nemškim glavnin
! stanom, navzlic temu. da so Nemci zagrozili, da bo vsafc usmrčeu. ako kaj takega stori.
V	Minsku je okoli 2.000 nemških vojakov in meščan - so tako sovražni, da se pričakuje gibanje proti vpadni ? kom. Nemci imajo zelo malo art ilerije.
Listi tudi poročajo., da je perzijska delegacija odpo 7 tovala iz Teherana v Berlin preko Carigrada, da se me« . Perzijo in Nemčijo sklene trajna zveza, ki bo slonila n; ! velikem posojilu Nemčije, da se financirajo perzijske že r leznice in da dobi perzijska armada nemške učitelje.
Perzijski poslanik v Petrogradu pa to zamkuje 1] " prati, da Perzija samo poskuša doseči sporazum z* povz " ročeno škodo in da se Perziji zagotovi zastopstvo na ko . nečni mirovni konferenci, da dobi od vojskujočih se narc
dov odškodnino.
Revolucjonarni vojaški odbor poroča uradu zunanji: zadev, da so bile odpoklicane vse ruske armade iz Perzi a je. Vse tamošnje zaloge so bile prepeljane v Baku. J1 Petrograjski aovjet komisarjev je protestiral pri n€ vtralmh državah, ker so finske vladne čete zadržale bol; ševiškega poslanika za Francijo Dovolili mu niso niti, d '* bi brzojavil svoji vladi.
"GLAS NARODA''
Cttmftiu Dally.)
£	G tj ' ij| ttf^j
ILO V K II10 PUBLI8HIHO O O MP A MY p
liimtai	'	>
fWLAnm wax^m pwumwt	uouiB bhihil Tmwwr n
rum «f ttoaimm «f Um mrpt—Btm aad sum—as at above oCOomj
«1 Onrttandt Hnwf Hortm^ -if Manhartm Nftr Tort City, W Y - *
" ■ — ■» r
a» —n wi Twifm itrn m • —rtg«	Za eeiu mo aa aaaato New Tort f»U"
te Quutd*------__pol trta «a meto N«w York. ftJK *
hpDi i«U----------1.0B Ta fi*trt leta m BMto New lorfc UK< *
a* Mrt H>u . .. .. _ „, l rtn 7j 'powragt^f •	Ho .. .	1
A *- N * K* III A' t SUA)« > flafc <1aD IjTMiU	tP [innilfa'-
K L A H N A I O D r
< -Vofc* ar cue People" i	,	.
iMM »*M7 day except Sunday« and HlHlayr
Habwriprtoa yearly W BO-
_^ywthwwl tm agrrrmrtu
uoi*4«t brtm podplat la uaebnoetl ae ne prtoMuJeJ® Ueaar aaj ae blaaoroU po*llJatl po — Moaqr Order -r aa laiaii k raja naročnikov proaUno, da to nam Cndi preJMja tlialM _aaaaaal. da hitreje najdemo nawloralfca
PH<i ai la poMUstvaia naredite ta naslov: 1111 N 1 I C D I" #» 'twfiaMt Pi	_Wto lart (Mtj
Ir-trU* /H7P o/ruapot
11 j|| W M a	_
Nemška ofenziva.
-ooo-
True translation (Had with tba pool xaaster at New York. N. Y. on March 30, IV18 aa required by the Act of October 6. 1917.
Nemška ofenziva se je pričela pred par dnevi na za padnem bojišču, zavezniki so se nekoliko umaknili in za vstavili napadalca.
Vsa poročila soglašajo v mnenju, da se niso tekom sedanje vojne vršile še nikoli tako strahovite bitke kot so se vršile koncem prejšnjega in začetkom tega tedna na za pad nem bojišču.
Na stotisoče Nemcev in zaveznikov je padlo.
Cele gore muuicije je bilo izstreljene, na stotine zrakoplovov je padlo razbitih na zemljo, v Berlinu so vihrale zastave, in Nemci so praznovali začetek zmage.
Toda prišlo je — drugače.
Zavezniška sila je vstavila prodiranje. N?mci so napadali in napredovali na petdeset milj dolgi fronti. Xa to kratko fronto so koncentrirali več kot polovico vsega, kai
imajo.
Prodirali so v obliki polkroga, kateri je v zadnjem trenutku dobil skoraj podobo trikota. Niti severni nit: iužni konec nista posebno zavarovana, kajti glavna" sila j( oila v sredi. —
T«' dni, morda že danes ali jutri, bodo začeli izvajat; zavezniki svoj glavni napad.
Napadli IkmIo severno in južno krilo. Ako se jim po sreči obkoliti ti dve krili, je centrum nemške sile ogrožen Umakniti se l»o moral, če bo imel dovolj časa, da se bo u maknil. —
Vrhovnim poveljnikom zavezniške armade je imeno »ran francoski general Foch, katerega ime je neposredn« zvezano s francosko zmago pri Marne.
Kakšen je ta mož, bodo čitatelji razvideli iz njegovega portvila, katerega je bil poslal vrhovnemu poveljniki-Joffre-ju pred francosko zmago pri Marne.
Poročilo se je glasilo:
— Svoje desno krilo smo razvili; moje desno krilo so potisnili nazaj; moj centrum so uničili. Odredil sem, naj armada prodira v vseh smereh. —
Iz tega zveni odločnost, hladnokrvnost, preinišljenost: v tein so za|>opadene vse čednosti, ki jih mora imeti pre mišljen poveljnik.
V bodočih razvojih borbe na zapadu bo silno veliki vrednosti koncentrirano vodstvo..
Francozi, Angleži in Amerikanci bodo imeli vrhov nega poveljnika. Tukaj ne bo nikakega separatizma, — ampak bodo proti Nemcem nastopili vsi zavezniki kot ena sila, kot eno telo.
Te taktike se poslužujejo Nemci, in onim, ki pravijo, da imajo edinole nji pripisati vse svoje dosedanje uspehe, popolnoma nič ne oporekamo.
Na bojišču ne sme biti nobene razlike med Angležem, Franeozom in Amerikancem. Vsi so stopili v boj z istim namenom, vsi imajo iste cilje in vsled tega je potrebno, da imajo tudi vsi istega poveljnika.
Brez enotnega vodstva ni mogoče veliko doseči.
Brez enotnega vodstva in najtesnejše koncentracije ne bo mogoče premagati največjega sovražnika — prostosti in demokracije.
_ —k,
-ooo--
In sedaj vse kaže, da se krha ostra in čista pruska sekira
• •
Oe bi si sekač vbil ▼ glavo, da mora posekati vse gozdove čirom sveta, bi izgubil pogum pre dno bi izvršil
to silno delo.
Tudi nemški kajzer je izgubil pogum, kmalo zatem,
ko ae je lotil tega ogromnega dela.
a #
Drevje raste, gozdvi se sami od sebe obnavljajo in sicer tako hitro, da jih ne more nobena sekira uničiti
Ljudje sicer mre jo, toda pomisliti je treba, da se tudi rodijo. Ljudje rastejo in znajo misliti.
Pruska sekira bo omahnila v rokah sekača pred to — dolgo, vedno mnoiečo se vrsto.
• . •
Zapadno od Nemčije Je Teč kot sto miljonov inteligentnih Francozov, Italjanov in Angležev.
Se bolj proti zapadu, t naši deželi, jih je nadaljnih
miljonoT, ______ ^	- — —---m i ii ii
~ Dopisi
* "" __
Cleveland, urno. i
Spomlad se bliža, zima nas za- ^ sušča s svojo uirzlo in belo odejo. P( \e moremo se pritoževali, da ni v< las 'marsikateri dan prav do kosti •poalatala"'. Zimski večeri so bili ni lolgi. tako da je človek lahko je ■azmo*rival eno m drago stvar.-in posebno pa, ker ni bilo letošnjo rimo veliko veselic, posebno igre jj *o jle v počitek. Kaj je temu kri- y 'O ? Najbrž, ker se je liuša mladi-ia vst ra&ila Strica Sama, ki je j :lical v armado precej Cleveland- z akiU mladeničov.	j k
Res, veliko sc čita o tej vojni, v ii že toliko časa divja. Kdaj bo i; ionec tega klanja, ne vemo, zato > iakajmo in podpirajmo državo, da n bo prej zmaga zavaoiikov.	\ v
Tako se tudi md Slovenci boju- 1, jemo že leta in leta za združenje 4 nadih podpornih organizacij. Kje .iC*i t« vozal, <la ga ne moremo j /azvoalati že toliko let? Po mo- | jem mišljenju bi bilo najbolje, da <; ji članstvo enosta\-no zahtevalo c kovanje za združitev, to pa pri 1 . seh organizacijah. Nekateri se « zgražajo nad glavnimi uradniki in ] £ tudi jaz, kajti, ako bi se glavni t jradnriki zedinili, pa bi bilo zdru- t '.enje kmalu pri nas. Ker se pa ne ( ločejo pokoriti eden drugemu, je < .*a vzrok ta. da hoče biti in znati ] ee kot kateri drugi. Povrh tega t ,e pa ^e težko stolec izgubiti, kot j /a je izgubil ruski car Nikolaj. ] :>aj zadostuje o tem, ker že tako j .sak kaj pove o »združenju. - j ] Sedaj pa moram še omeniti, da j ie je kupila zemlja za Narodni i Dom; kot mi je znano, stane 45 . .isoč dolarjev. V resnici je lepa ] •vota. ali že lepši prostor, ravno , .* sredini slovenske naselbine. Za- ' torej, rojaki, na noge, da pris7>eva j »sak po svoji luoei, da se prične < nuslu s etavbo. V kratkem bo ko- \ ekta, glejte, da \"sak seže neko-! iko v žep. da bomo preje imeli ] aš dom ter lastne dvorane, da se ] ie bo treba potikati okoli ter da , e pokažemo, da je tudi v Cleve- j andu nekoliko tdoge nied nami. ] « eliko je slovenskih naselbin, ki , o bolj mlade in majhne, pa kna-,o že svoje Narodne Dome; pri ( ias je pa vse bolj zadaj. Lezemo ( ot. i>olž naprej. No, pa vseeno milim,"da ^etlaj, ko je enkrat zem-ja kupljena, bo vsak rajše več lal kot prej, ko bo \idei, da bo v esniei prišlo, kar smo si že zdav-aj mislili, namreč Narodni Dotm. Sedaj pa naj se še spotaknem v iopis v '4Glasu Naroda" v št. 53 z Ralph, Mich., ker mi je dobro nana ona naselbina, ki sem bil .elih 6 let v okolici Ralpfca. Do-»<"na farmeriea priporoča zemljo, »e rečem, da ni zemlja dobra, impak samo za zimske pridelke, akor koleraba, zelje, krompir ter e trava in oves. Kar je pa pridel-■ov, da jim mraz škoduje, tiste .»a ui saditi tajir, ker je ostra zi-aa. Pravi tudi: "Glej, da bo bli-u postaja, šola ter prodajalna.M tes je, da je postaja blizu one erulje, ki je na prodaj, aii kaj ko--sti postaja, ko pa ni nobenega uesta bliiiu. Najbližje mesto je ddaljeuo 43 milj in se imenuje Js«»anaba. Ako hočtjš iti tja, te za-aiudi tri dni tja in tri nazaj. Koliko potrošiš, ako si bolan, to ni povedano. Delo je tudi blizu, ako aočeš delati na železnici. No, pa aaj pride do 50 farmerjev ter naj e zapode na železnico delati, ne bodo dolgo, ker je na vsakih 10 milj druga delavska podružnica.' ki šteje poletni čas do 20 mož, po-' zimi pa 2 do 5 tbož. Imaš pa tudi drugo delo; pusti družino ter se' podaj iz gozda v gozd delati drva' ter si malo žile pretegnit. Zdaj pa družino živi, pa. sam se pečlaj ali pa drago bord piačuj. No, to je samo nekaj onih dobrot iz severnega Michigana, katere sem popisal. Drugo ne rečem nič! Vzemi par tisočakov ter idi tja in kupi,' pa se boš prej, ko bo leto dni, pomnil na moje besede, katere so v okoLščini povedane. Naj že neham, da predaleč ne sežem.
lhj" 17. marca smo praznovali dva Jožefa, akoravno je bilo 19,1 to pa zato, ker smo se bali axbtov cez teden zamuditi, ker so predobre plače sedaj v Clevelandu, posebno pa, kateri dela v White Motor Co., ima primerno delo in plačo ter vsako sredo in petek med lunč-časom godbo, ki prav krasno igra, včasih tudi za poskok.
Sedaj pa pozdrav vsem čitaie-ljem in čitateljkam tega lista.
Eden iz Clevelanda.
Bacbtt, Wis.
Ki ravno dolgo, ko aeon ae nekoliko oglasil, a dan« sam m zopet namilil, da nekoliko ofiii— tokajfaje Tmmm.
Tukaj je nas nekako od JU ao
00	Slovencev, ki jih pa jaz še ne eej («uam vseh, zato tudi ne vem *.er eJiko poročati o njih.
Ko sem zadnjič pisaL sem cnne-lil, koliko da imamo snega in da pa e hud mraz; danes ni vee tega in (jn m3mo že prav lepo spomlad. j^j Mesto Racine je zelo rodustri- Tu alno mesto; leži tik ob jezeau ko liehigan in nudi človeku dokaj la ep razcled po jezeru, posebno se- ka laj, ko so zopet začele ladje vo- je iti, m upati je, da tudi drevje mc :malu ozeleni; potem bo res pra- le ,i raj. Tukaj je mnogo tovarn, ki st( zdelujejo raznovrstno orodje, br Saj več j a tovarna pa je takohne- ra lovana Case, ki izdeluje razno- re vrstne stroje za obdelovanje zem- ha je. V tovarni je zaposlenih blizu bo 1000 mož.
Ko sem r^vno pri tean, naj ome- »i nitn. da je tukaj bilo skltanjeuo. nl bo vsakdo, ki dela, vložil na te- ni ilen pol ure svoje plače za Strica Sama. K tem<u pa ni nikdo pri- d< ntoran, ampak kdor hoče. In res, P* sledili smo skoro vsi temu pozivu. I.e v Case tovarni je bilo nekaj Ja takih, ki so se upirali. In kaj po-i tem oni, ki so dali pol ure? -Vse' one, ki niso dali, so spravili v vr- L sto ter so morali odložiti delo in korakati v sprevodu po tovarni, tako da jih je vsak lahko videl,' potem so jih vse lepo namazali z m barvo, oljem in mastjo; potem so(u jam dali le 24 ur časa, da se mo-j rajo izseliti ven iz mesta. Seveda je potem vsak hotel plačati, še ^ več kot drugi, a vse to ni poana- n. ?alo nič; ven morajo iti in ako se bo kdo klatil čez določen čas po mestu, ga bodo iznova pobarvali. n To so jim obljubili, predno so jih Z{ izpustili iz tovarne. Ne verni, kam se bodo poskrili in kam bodo šli; n, to je njih briga, ne pa moja.
Z delom tukaj gre še precej do-,lr bro in se tudi prav lahko dobi. Plačajo pa tako-le: pomag-ač dobi od 27< do 32V^f na uro; ako ste pa obrtnik, dobite od 35^ do 50^ na uro; to pa seve<la kakor znate j« delati in kakoršun prostor dobite. Največ pa ram pomaga, da dobite dobro plačo, angleški jezik. Ako \ človek ne razume tega. seveda je S( težavno dobiti dobro delo in kaj b vredno plačo.	S
Ko ob večerih prebiram list si "Glas Naroda", se moram včasih prav pošteno smejati; prvič peč- <! larjem in takim, ki kar z lopato n /gance mešajo^ notem onemu, ki | se boji, da bi mu dekleta lonce z | nosom pobile in ki tako kritizira | te Evine potomke. Pa zakaj bi jih | tako zaničevali po eni strani, po E drugi pa le vsak pravi: "Oh, da J bi se že mogel enkrat oženiti!" I Potem pa pridejo tudi kuharice na vrsto in opazovalke, ki večkrat kaj smešnega spravijo na dau o peči ar jih.
Jay. se le bojim, da se boste začeli še pretepati v časopisih. Pa to je še dobro, da urednik noče -spraviti vaših rok v časopis. Ako bi to naredil, potean sem gotov, da bi jo marsikatera kuharica kar v trenutku dobila po glavi ter nasprotno pa tudi pečlarjeni ne bi odšle. Jaz bi svetoval, da bi to predrugačile obe stranki in da bi bili bolj prijatelji med seboj. Obenem pa tudi kuharice ter opazovalke in njih prijateljice ne bi smele zaničevati pečiarjev. Saj to je moško delo, saj mislim, da je j tudi Adam v raju moral nekaj kuhati ali p«;^ ker od rajske le- ' pote ni živel. Seveda^potem, ko I mu je Bog rebro ukradel in iz j (njega napravil zapeljivo Evo, je j pa tudi dobila patent, da sme ku- 1 hati, ker Adam je bil precej len
1	in ni hotel zgodaj vstajati, zato je pa Eva morala začeti z delom. I je kadar je bilo treba saje iz dimnika omesti, takrat se je ne-
, koliko požuril hi uredil. Potem je 'pa spet odkrevsal po raju in jabolka jedel.
Pozdravljam vse rojake in ro- j jakmje sirom Amerike, posebno pa tistega, ki z lopato žganee me- J sa ter ga prosim, da se kaj več- I krat oglasi.	Vrhničan. i
Milwaukee, Wis. i
Čeravno je veliko Slovencev v ! mestu Milwaukee, pa se malokdaj kateri oglasi. Ne vem, ali jih je gospa zima tako ostrašila, ker je j bila res huda. Snega smo imeli zelo veliko. Sedaj se pa že poslavlja in se veselimo, "da bomo kmalu lahko začele naše vrte obdelovati
Rada Čitam "Glas- Naroda" in najprej pogledam, če se je kakšen pečlatr kaj pohvalil, kako mu dobro gre v pečlarskem stanu. Pa na van, aakaj le gledajo, da bi H* kahfaa domka cvetka,
bi jo presadil v svoj vrt. Večkrat sem že čitala, da kak-a cvetka zabavlja čez pečlarje. lz jim pa dam čast, da so pridni;
li dan se mučijo in delajo, zve-r, ko pridejo domov, si pa* še mi kuhajo. Vsaka naj gre po-us.iti delati v tovarno, »zvečer si i ie vse skuhati, potem pa bodo ugače »odile pečlarje. In kuhati sc marsikatera lahko naučila, idi meni se je tako godilo, ka->r se peč larjem. Ko sem se zaee-sukati okoli peči, se mi ni nič ij dobro kuhalo in peklo; ali to
•Hobro. da imam potrpežljivega ožička, ki je vedel, da sem imela vsak dan šivanko v roki nanie-o kulialnice. No, sedaj pa že do-ro gre. Zatorej, pečlarji, le ko-ijžo, ki se boste v zakonski ja-?m vpregi i, da boste lahko ku-ali, ker smo žene rade večkrat olne.
Dela se še dosti dobro. Kompa-isti seveda pazijo preveč, dara lisliti, da bi se kaj moglo prihra-iti, ko je taka draginja. Podpornih društev imatuo tudi ovolj. da se lahko vsak zavaruje, a tudi lepo napredujejo. Pozdravljam vse rojake bi ro-akinje. posebno pa pečlarje.
Gorenjska Micika. ——__———
judendorff je napravil načrt m ofenzivo.
Tme trunnlatloo filed with the mM«
laster at New York. X. Y. on March TO »18. as required by the Act of October «. 1917.
London, Anglija, 28. marca. — Nemški vojni poročevalci se stri-ijajo v tem, da je general Luden-lorff izdelal načrte za nemško o-enzivo m general je bil v petek lavzoč pri ofenzivi, da osebno nad-:oruie napad.
Nemški glavni stan se je nastani v starem gradu b!izu St. Quen-ina, kamor gresta vsak dan cesar n prestolonaslednik.
Nemci v angleških uniformah.
True translation filed with the rv**t
nrrstfr at New York, N. Y. on March 30. 918, as required by the A<*t of October 6. 1»17.
Pariz, Francija. 29. marca. — rečje število nemških vojakov, ki ;o oblekli angleške uniforme, da )i napravili zmešnjavo v bitki ob ^omme. je bilo ujetih in so bili po-streljeni._
Jugoslovanska	Katol. Jednota
Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.]
GLAVNI URADNIKI
Predsednik MH1AEL ROVAMŠEK Rx 2M Conemaugh Pa. Podpredsednik LOITIS BALANT, Boi 106 Pearl Ave.. Lorain Ohio
Tajaik: JOSEPH PiSIILER El^ Mum Blagajnik: GEO L. BROZ1CH El\. Minn Blagajnik neizplačanih amrtnin LOUTS COST EL IX* Salida Colo
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or JOS V QRAF1ER. 843 E Ohio St. N E Pittsburgh Pa.
NADZORNIKI
JOHN GOUŽE Ely Minn
VNTHONY MOTZ. 9641 Ave "M" Ro Chicago 111 rVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, P»
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA Box 176. Black Diamond Waah LEONARD SLABODNTK. Ely. Minn.. Box 480 JOHN RUPN1K. S R Box 24, Sxport. Pa
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLA17TZ, Jr.. 432 — 7th St. Calumet. VTi-fc JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave.. W Dulnth Minn MATT POOORELC. 7 ^ Madison St., Room 605 Chicago II'
ZDRUŽEVALNI ODBOR
RUDOLF PERDAN 6024 St. Clair Ave.. N. E Cleveland. Ohio. FRANK SKRABEC. Stk Yds Station RFD Box 17 Denver. Colo.
Vri dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarut poiiljatve. naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednot«. vae pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora
Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne Hod' oziralo.
Društveno glasilo "RLAB NARODA"
Kajzer je lahko obračunal z eno ali dvema deželama. Tudi njegov prednik, Friderik Veliki, je storil to. — j Toda Friderik Veliki je živel v drugačni dobi in je bil mož — drugačnega kova.
• • •
Nemcev je šestdeset miljonov. Njih vsa energija je velikanska, toda kljub temu, da je velikanska, je — omejena. ..
Proti tem Nemcem bo pa neprestano nastopalo drugih sto miljonov ljudi, drugačnih kot so Nemci, ljudi, ki nimr jo niti volje niti veselja, podvreči se pruski vladi.
^	i« ^	_ ■ Ji	m .	. . - i	- - - * 1 • ^ * " ^ V ""WT ""T " *. 'J
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In t,J čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in Mffti l|li|r	posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. —
i! i II11	Mi smo se dolpo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin
§ I p|	in razpošiljanja, toda rovi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati
Sjg^	cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo Lzp revi del, da mora
t« d i lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na uoben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost ™ P"Ftnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od
HkI	TR1SNBR-JEV
J|l ameriški Elixir grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen ^O^^flP^^^^H^J^ svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu flHH^niftrHH^^^BATrinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za ^KM^iViiltSBtlB^^Blostale ®tvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ^^^MmjibbII^BBMMW ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene
kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče jtju	vino. Pri zaprtja, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni
oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja Žensk ali pri majnarjih in dragih delavcih, ki vdihavajo pline, se b< BITJIR-W1HE vaakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
a	^	V vseh lekarnah.
/	\ TRINERJEV LINIMENT
A ^ff^CTMi	prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu
/	V^	nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomo<
yr ^lfttjTv^lH^ %	hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju
miaiKovt	napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju miiic, po kopeli nog od
H0RKE VINO	*trani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
-^1-1, n__i ,,, i_ i—
^JOSEPH trihO	TBINER-JEV AH TIP URIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti
L	O septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg
ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
n^Hj^^^^HE^Hj^^P Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom ni
mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Granc Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASHLAND AVL,	6HICAC0, ILL.
III II I ■ II ■■ —————■ I III ■ II ■-1.M »■!■■ »Will ■ I !■■■!■ Ill IIII ..... Ill"
Velikorusi in Malorusi
.	-BOO ■
rp Knkor zelo so vse velike in male skupine ruske med Geboj različne, vendar ni danes nobena proti drugi v tako ostrem nasprotju, kakor velika velikoruska skupina* proti maloruaki. Razločki med krajevnimi plemeni v po-; •amčzniii velikih skupinah so vendarle le sekundarni. To j so razlike v dialektu, v kroju, v ostalem domačem življe-i nju in podobne.
Tudi razlika med Velikorusi m Belorusi ni tako ve-j lika. vsaj ne zdi se tako velika, in filologi smatrajo Belo--ru>e bodisi za del Velikorusov, bodisi za njim zelo sorod-1 no vejo.	I
Za to pa je razlika med Velikorusi in Malorusi glob-j lja. Kele v jeziku, ampak tudi v telesu in duši ljudstva: v značaju, temperamentu, v pesmi in .-sploh tudi v kroju,! v običajih in navadah.
In ta razlika se stopnjuje še večkrat z različno zgodovinski* usodo in posebno v poslednjem času s politično divergentnimi tendencami do te mere, da se pogosto pre-i rgajo vse vezi ozkega sorodstva, recimo "ruskega", da ■>e maloruska intpligenca noče smatrati za Ruse, za narod i>tega izviru kot so Velikorusi, da se z eno besedo e-! nota ruskega naroda trga na da dela, eden severni. Ve-; likomsi rli Rusi katVksulu n, Rosijani — po Moskvi, ki j i li j«- v /pnlovini združila in ustvarila; tudi: Moskali, Mnskviči - <inigi pa na jugu — zvani Malorusi, Južni Rusi ali novejše — Ukrajinci.
To je podlaga in os znanega veliko-inaloruskega s>po- ^ ra. —
(V imenih se dosedaj ni dosegla sloga. Velikorusi in tujina rabijo po stari navadi najbolj imeni Velika Rusija — Mala Rusija z ozirom na zgodovinsko ime Male Rusije. za Galicijo in Vladimirje. Redkeje čitamo tudi ime, Jurni Rusi. — Malorusi sami slišijo manj radi ta imena in dajejo zato v poslednjem času prednost drugemu, kraj- ' nemu imenu — Ukrajinci. Galičani rabijo ime Rusin, — adj. ruskij nasproti Rosijanin, rosijski, ki je nastalo u-prav na msko-poljski meji. ki*pa se za gališko mejo ni še sprejelo. Nemci pišejo latinizirano %<Ruthene'\ — Še drugače. tudi le pravopisno eo .lih razločevali, toda to ni doseglo posebne veljave. V teku strastnih razporov med o bema narodnostima so nastali na obeh straneh tudi bolri* jrrobi priimki. Xajbolj pogostoma slišimo Velikoruse 1-menovati "Kacape", "Hazare" in Maloruse "Hohle")-
Xi dvoma, da ima ves resni razpor stare in naravne korenine, zakaj diferenciacija severnih Rusov od južnih r.c je pojavil n davno in se razvijala, počasi sicer, toda ne-1 prenehomn. T^idi poii^čne razprtije in nasprotja so od davna meu Veliko na Malo Rusijo m vse življenje je bilo mnoeo vekov različno.
' Tod* vkljub vsemu temu m bdo prej narodnostnega
razpors med Velikorusi in Malorusi v sedanjem smislu. Pri vsem trm sta se nasprotno obe stranki čutili sosednji, da, eno, kakor ee vidi na primer iz vzrokov, vsled katerih 3e .ie podvreel Moskvi, carju Alekseju Mihajlvoiču, leta 1653 Bogdan Hmjelnicki. ko je trgal Ukrajino od Poljske.
Toda visoka stopnja razpora m deloma tudi bist vo te-ga, kar danes tvori vsebino spora obeli ruskih narodnosti, je pravzaprav ^ele delo poslednjega stoletja.
Razpor jt dobival v teku XIX. stoletja svoje vzroke in snov glavno iz teh treh virov:
1.	— iz težnje jk> ustanovitvi, oziroma obnovi samo-.-tojnega slovstvenega jezika in samostojnega maloruske-
i slovstva;
2.	— iz vrst znanstvenih diskusij o tem, kako je razmerje med Velikorusi in Malorusi, in to glavno na jeziko-
• lovnem in antropologičuem pc»lju, in slednjič in glavno j
3.	— iz dosedanjega političnega in socijalnega položaja Maloniso\ v ruski državi in iz splošnega razvoja-so-cijalno-deinokratičnih idej v zadnjem času.
Tako se je tudi zgodilo, da prehaja danes razpor čim dalje bolj - slovstvenega in znanstvenega polja na — politično.
Razpor je za«-el s slovstvenim preporodom male msčine leta 1798, ko je izdal J. P. KotljarevLkij svojo tra-vestirano Eneido. Od tega časa vidimo vedno rastočo težnjo po malorusko pisanem slovstvu. Toda kmalu je bil tem težnjam za petami tudi vlad in pritisek, vsled nezaupanja in vsled mnenja, da lahko taka separatistična slovstvena težnja nazadnje škoduje enoti države; ta pritisek se je pojavil v obliki nekolikih ostrih prepovedi tiska in razširjanja maloruskih knjigah z malimi izjemami, glavno 1. 1847, 1863 in 1876.
Samo da so te prepovedi dosegle ravno nasprotno od onega, kar so hotele. Težnja po slovstveni sarnostojnsti in , književnem malruskem jeziku ni zaspala, da, čim bolj je bila dutena, tem bolj je dobivala moči, posebno ko je bila prenesena na svobodnejša tla vzhodne Galicije.
Kakor to književno gibanje, so prispeli k poglobit -t vi in ukore ni t vi razpora tudi razni "znanstvni" spori o razmerju Velikorusov napram Malorusom. ki so nastali vsled različnih znanstvenih stališč.
Pojavilo se je to posebno vsled velike diskusije o staroda vnosu maloruščine. posebe o starodavno« t i Malo-rusov na Kijevskem. o vprašanju, kdo je vstvanl prvo rusko rpotlovino in prvo rusko znanstveno književnost v kijevski državi. Tako je diskusija kulnunirala prvič v letih petdesetih z nastopom Sreznjevskega, Lavrovske-£a in glavno M. Pogodina, ki je dokazoval, da so veliko-ruski predniki prebivali do XTV. veka na Kijevskem. da so počet ki zgodovine in književnosti njihovi in da so — MaloruM pr >li sem šele po tatarskem navalu od Karpatov, — teorija, ki pa je takoj našla vrsto odločnih nasprotnikov med maloruskimi zgodovinarji, ki je bila po-I ne je obnovljena • trudom na koncu XIX. stoletja na je-
PLAKAT ZA TEETJE POSOJILO SVOBODE.
Ta plakat 1e narisal slikar s posebnim ozirom na "boy scout©", ki bo pe zelo odlikovali v kampanji z* I. in II. posojilo svobode.
jo z nič manjšim trudom zopet zavračali zgodovinarji N. Daškevič. V. Antonovič in H. Hruševskij.
Pri teh razporih je naravno, da ni ostalo samo pri vprašanju po starodavnosti maloruščine na Kijevskem. ampak da je prešlo tudi k diskusiji, kaka je stopnja razlike med obema narodoma, velikoruskim in maloruskiiu, je li mogoče z jezikovnega stališča priznavati en ruski jezik z dvema dialektoma, ali dva različna ruska jezika —j oziroma dva razna slovanska jezika.
Tudi te debate in polemike, ki so jih imeli izvrstni ru ski in slovanski filologi. so močno prispeval k razvoju težnje, oba rodova teoretično kar najbolj oddaljiti in poglobiti prepad med njima.
Toda ta teoretična težnja ni ostala omejena samo na jezikovno polje, dasi se je pojavljala tukaj najbolj pogosto in najbolj znanstveno. Že M. Maksimovič je menil, da se morata razločevati v Rusiji ne le dva jezika, ampak tudi dva različna ^arodna tipa, samo da ni svoje teorije trdno formuliral. To je napravil in s tem povzročil tudi močen prevrat v dosedanjem naziranju X. L. Kostoma-rov in za njim vrsta delavcev na antropologičnem polju.
Kar se je Maksimoviču zdelo težko, — formulirati bolj strogo razliko — je napravil Kostomarov lahko in v -pisu objavljenem leta 1861. kjer je pokazal razliko zgo dovine, jezika, navad, značaja, telesne zunanjosti — z eno besedo vsega življenja obeh rodov in je postavil teorijo, da ni3a samo dva ruska jezika, ampak da sta naravnost dve ruski narodnosti, v celi podlagi različni in samo po zgo dovini združeni v eno vidno celoto.
In ta teorija Kostomarova je našla velikanski odmev, razvijala se je naprej v tem smislu, da je od teh dveh narodnosti pravzaprav samo ena. in to južna, maloruska, čisto slovanska, dočiin to, kar prebiva na severu in vzhodu od črte Dvina-Dnjeper, niso Slovani, ampak bolj ali manj poslovanjem Finci, Tatari ali Turanci, katerih celo življenje, posebno pa absolutistične državne forme so azijskega izvira in značaja.
To mnenje, vsled katerega so si bili seveda ustanov-niki teorije o dveh narodnostih sami oddaljeni, je našlo ugodna tla pri Poljakih, pobitih in razkačenih vsled nove nesrečne revplucije leta 1863, in v njihovi pariški e-migraciji se srečavamp z glavnimi propagatorji novega nazora o postanku in razliki vzhodnega Slovanstva.	i
Pri Malorusih ni našlo takih tal. toda tudi tam tiči na mnogih krajih in priimek "Hazari", ki ga slišimo pogosto v strastnin bojih, korenini in izhaja iz podobnega, — seveda popolnoma napačnega mnenja o postanku Velikorusov. —
Bolj znanstveno so se lotili tega vprašanja antropologi. ki so kazali na velike antropologične razlike med Velikorusi in Malorusi, ki so se videle posebno v krajši obliki lobanje pri poslednjih (v poprečni brahicefaliji) in v temni kompleksiji v primeri s pretežno svetlim plemenom Velikorusov, pri čemer so dokazovali, da je ta temni i brahicefalni tip pravi, čisti tip slovanski.
Toda tudi to teorijo, dasi govori zanjo cela vrsta dat,1 moramo imeti za nedokazano. Zakaj druga, ki ima čisti tip beluruski in velikoruski za pravi tip prvotnih Slova-l nov, je vsaj ravno tako zelo utemeljena. In razlike v no-i tranjosti obeh skupin so pogosto večje nego med obeinal skupinama.
Xa tak način, iz teh izvirov in iz teh vzrokov je na-' stal in se nadaljeval veliko-maloruski razpor in je danes! dospel tako daleč, da se smatrajo maloruski inteligentje i s prepričanjem za samostojen slovanski narod in za ta svoj **ukrajinski" narod zahtevajo vse naravne pravice.! Id mu za njegovo avtonomijo in daljši razvoj geslo. In te zahteve danes ne gredo samo za šolami z maloruskim| učnim jezikom, za literarno svobodo, ampak tudi za priznanjem politične samovlade.
Zmernejši in realnejši del rodoljubov. ki računa z
a-ivS	-	- ---—- - ---V t-~t-r • ■
m 11 HI ska! jt-1 * . ■ - ■	.'
danimi razmerami, zahteva avtonomijo Ukrajine v mejah enotne ruske države, radikalna krila gredo seveda dalje in so si — zanašajoč se na nevzdržljivost dosedanje organizacije ruske države — postavila za cilj popolno ločitev, ustvaritev svobodne, samostojne Ukrajine na soci-jalno-demokratični podlagi.
Ako smem na tem mestu povedati svoje mnenje o bodočnosti in koristi teh teženj in ciljev, se vkljub temu, ! da spadam med one, ki priznavajo- za naravno in pravo, da bi ruska vlada ugodila upravičenim zahtevam Maloru-sov — vendar ne obotavljam izreči prepričanje da je — j vkljub vsem gori omenjenim razlikam toliko skupnega v i zgodovini, tradiciji, veri, v jeziku in kulturi Velikoursov j in Malorusov — da, tudi postanek je skupen — da sta v ! očeh nekoliko ob strani stoječega objektivnega opazovav-j ca — oba dva rodova samovdela enega velikega ruskega | naroda; in kakor s slovanskega, tako moramo tudi n. pr j z ruskega ali češkega stališča želeti, da bi bila ta cut a pri polnem vzajemnem respektiranju pristojnih potreb ii zahtev obeh rodov ohranjena na zunaj tudi s politično vez jo enotne države in kolikor mogoče v enotnem slovstvu ii v enotnem slovstvenem jeziku. Vsaj na polju velike lite rature. Saj je bila literatura do konca XIX. stoletja sploi skupna in še največji pisatelji XIX. stoletja so bili last — obeh strank.
Najmrzlejsi prostor;
—
Zavihaj si svoj ovratnik mJ rimski suknji, fxjtiioii svoje roke v največjo globino žepov i;i črtaj "mrzJ^ga tečaja"' v severni Sibiriji. kjer govore douiaeion z blaženostjo o ledenih gorah Grenlandije in o slišnih sorazmerno 'gorkih*' krajih.
V mestu Verhojmtsk, ki bi prav gotovo nikdar ne imelo nob^noga prebivali'a, 6e bi vlada prejšnjega, carja ne pošiljala tjakaj ob priliki skupin političnih kaznjencev, .je padla temperatura že pogosto ua(
1	02 stopinj pod ničlo, kar pomeni , ' rekord" za eeli svet, — se glasi _ v."Popular Science MontUy". |
lJočt.n so pokržrjtue Hr«>g sever-1
*	nega ia južnega izemeljskega te-' i oaja ob vsakem Času mrzle, nudi
"i sibirski severni tečaj svojim pre-[bivalcera poletenski odmor, ko
2	spleza toplomer pogosto do višine H") stopinj r.ad ničlo. Tekam te
i kratke poleteraske dobe izvajajo
! žarki soln^a, ki <tstane nekaj časa poletja noč in d;iu nad obzorjem, i . neizmerno pospeševalen vpliv na _ vegetacijo in tla posuta z ne-številnnni cvetlicami
z
PEČAT NA PAPIRNEM i j	DENARJU.
"i
j (>»tjmt k iz revolueijskšJi din, ko i nismo bili združeni v en narod. r ! -e n&haja -Ae vedno	p»i
_ pirnem denarju Pr-^nt. ki jc s ilt'u na v^rtl:em denarjn, izda^ien: ^ t.-d vlade, vsebuje ok ra jMme bene-t de: T1TESAUR. AMEIi. SEP-i I n:S'l\ SUM. Polna fraza se gla-. i si: Thesauri Americkani Scpt<ai '!."ioJialis Sigilhun, kar pomeni: j T'eeat zt^k'adniee Severne ^ Vine-"irike.
' (. N'a^i predniki >o bili inn» uja, " i d a je treba povedati po latinski. 1'če se hoče povedati kako stvar z j i dostojanstvom.
!l -
Ponoven odmev.
i " ■
i Shipplev cerkvi. Sussex. An
*	glija. je bil prej odmev, ki se je
-	ponavljal ruomdvajsetkrat. Naj-
-	bolj značilen Uxued številnih
l mevov je bil oaii Simone t ta palače I v bližini Milana, ki je poum il odmev sti*ela \z pištole petdeset ali 1 šestdeset krat. V katedrali v Gir-
-	genti, na Siciliji, je mogoče s stop-
-	njic pred velikim oltarjem slišat' . všako šepet&je napravljeno opazko
j nekako sto čevljev v razdalji. Ne ' ko ipovednieo so nekoč postavili mdiski'ehjio na to mesto t$r se po-" roea, da se je razkritelj odmeva za-
-	baval na ta način s poslušanjem r ^povednih tajnosti marsikatere le-. potice.
., -
i
Bolivia .je zgradila cesto za av-.' tomobile,- ki gre preko pogorja i And ter se dviga 17,000 čevljev . nad morsko gladino.
I
j Nizozemski farmer ji so iznašli j način, kako postupati s stepnim gr-jmičevjem, da se ga lahko uporabi
" i kot Tirmc za živine.
i j
i Dovoljen je patent za nove vrste mišnice, katero se pritrdi na po-|sodc z vodo tako, da padejo miži v vodo potem ko so splezale poj
1 neki deščici, da pridejo do vode. i
i * ;
' j Najboljši Čat za ohžalovanje v»- • j šili napak je takrat, predno jib| I storite.	'
i«';»d bi izvi^l^I Za sv<>j«*t»?. brata j JAKOBA TrŠKK. pV^inače Ifnsec r/. (»orači Kt. 12. ob»-.:?i:i| Cnbar, Hrvatska. Pred enim le-j tom s*: je nahajal «ekje vPeitn-! sylvauiji; v Zdrnženili državali! se nahaja že 4 leta. Rad bi tudi izvedo-1 za svoji dve -sestri ANTONIJO in MARIJO TLŠEK; liahajata se že 5 let v Now Yor-ku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za kojega naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali se mi pa naj sami javijo na spodaj navedeni naslov. Ne £čam jih zaradi kakih novic, ampak samo. da bi si dopisovali. — Frank Tibiek (Kusec), Staves Camp. Mitchiner, l>a. (30-3—-2-4)
ŽENITNA PONUDBA.
| Mladenič, star 28 let, se ieiim seznaniti s Slovenko v starosti od 15 do 2o let. Na denar se ne oziram, pač pa želim pošteno Slovenko. Katero veseli, naj mi piše in ce mogoče pošlje sliko.
Andrew Za misel, Box 293,_Hooversviiie. Pa.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi Ir. G orjaški Hrib »t. 91 SJ>P2 v Oreensbttrgu, Pa v soboto dne 8. aprila 1918
v dvorani Mrs. Mary MiheU'3 na Haydennlle.
Začetek ob 6 uii zvečer. Vstopnina za moške $1.00, d aru-j so v ?t op in ne Tem potom vljudno vab in k- v čiaie omenjenega J: v>iva kako* Kidi člx-sediiih društev ter vse rojake in rojakinje iz okoli :«-}'.?r**en*biirga, dn kolikor mogo-l«'e v obilnem ši»".'ib> vdeb-že našr: veselice. Zn dober prigi'rzeK, kn kor tni^i si'eelstvo prot.< v gib? bo preskrbljeno.
Na veseV. svidenj«« 6. aprila!
Cdbor.
Naši zastopniki.
kateri bo poobla^C-eni pobirati niiio za dnevnik "Glas Narcnia". N'aro^-niua za "Glas Naroda" je: za celo leto £3.50, za pol leta $-J.00 ia za C-etrt !eta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za Bvoto, Katero je prejel la jili roja-ktfin priporočamo. *
Sao Francisco. CaL: Jakub LovSin. Denver. Culo.: Loais Aadolsek In Frauk £ k ruber.
Lead vi lie, Colo.: John Hočevar. Pueblo. Colo.: Peter Culi«, Jobn Genn, iYank Janesh In A. Koclievar.
Sallda, Colo, to okoUca: Lcola
ustollo.
Somerset. Colo.: Math. Kemely. Clinton. Infl.: Iatnbert Bolskar. Indianapolis Irsd.: Alois Kndman. Aurora, 111.: Jernej B. Verbii Chicago, 111.: Jos. Bostič, Jos. Bllsh i Frank Jurjovec.
Joliet. 111.: Frank Bambicb, Frank anrleh in John Zaletel. La Salle. 11L: XJarija Kemp. Livingston, I1L: M!h. Clrar. Maaeoutah. 111.: Fr. Augnstln. NocomU, UL In okolica: Math. laSsbek.
North Chicago, I1L in okolica: Anton
Lobal in Math. OgTin. So. Chicago, I1L: Frank Cerne. Springfield, 111.: Matija BarborW. Waukr^ui, III. in ukollea: Math. >?rin ia Frauk PetkuvSek. Cbcrokee, Km: Fmnk RciLsnlk. Franklin, lians. in okolica: Frank jc^kovic
Kansas Citj", Kan«.: «Jeo. Bajck l:i 'eter Sehneller. Rin^o, Kaus.: Mike Pencil. Kitzmiller, 3Id. in okolica: Ir.-mk rodoplvec. Baltic, Mich.: M. D. Llkovich. Calunut, Mich, in okolira: M. F. Kobe, Martin Bade in Pavel Sbaltz.
Chisliolm, Minn.: Frank GovZc, Jak. Petrich.
Ely. Minn, in okolica: Ivan Gouie.
Jos. J. Peshe!, AnU'n I'o'Janec in Lunia M. Pf rnM-k.
K»elrth. Minn.: LouJj Govže in JnriJ Kitze.
Gflbert. Minn, ui okolica: f.. \V«sL Bibbing, Minn.: Ivan PouAe. Virginia, Minn.: Frank Qrovatlch. St. Louis. Mo.: Mike Grabrlan. f.real Falls, Mont.: Math. Crib. Klein, Mont.: Gregor Z<>Ihv, Roundup, Mont.: Toma* Pauiin. Govanda, N. V.: Karl SteruiAa. Little Falls. N. Y.: Frank Gregorka barb^rion, O. in okolica: Math. Kramar.
Bridgeport. O.: Michael Ko^var. Collinwood, O.: Math. 8lapnlk. f^py«»land. O.: Frank Hakser, Jakob ih-ih-vc, ('has. Karllnger, Frank Meh in Jakob Besnlk.
Lorain, O. io okolica: Louis B a Lan t in J. Kumše. Niles. O.: Frank KogovSek. VounRstown. O.: Anton KJkelJ Oregon City, Oreg.: M Ju-stln Ui J. Misley.
\iletdien7. Pa.: M Klartfh VmhHdur. Pa.: Frank -Iak£>e Bt'scmer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa. in okolica: Anton
Rnrdino, Pa. hi okolica: John I »ern^nr
Canon^ttrg. Pa.: John Kokllch. f orifmaueli. Pa.: Ivan Pajk. Vld Rovan?>k.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna in Ant. Kf'ZoeJnv.
Export, Pa.: Ixmls Sni/an^C. Forest City, Pa. Mat. Kamln In Fr. Letum
Farell, Pa.: Anton ValeutlnčlC. tirflei^burg. Pa. in okolica: Frank Norsk.
Hostetter, Fa. In okolica: Frank
/ordan.
Imperial. Pa.: Val. Peterne!, bor 172. JohntrtoHn, Pa.: Trank Gatreota lo
•	John Polanc.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton
i Oioin:*.
Manor. Pa. m ui>olica: Fr. Dein&ar, Moon Run. Pa.: 1 rark Maček ia Fr. Podinilsek.
PitMuinrh. Pa. in okolica: C. R.
lakoldch, Z. Jnk^lio. Klarlch Mat., I. M agister.
Iitaing. Pa. in okoljca: Fr. ^iietuir. South B**thlrbem, P^nna.: Jtrui-J
KoprivSek.
Steclton. Pa.: Aii*on Ilren. Turtle Creels, Pa. in okolica: Frank
Sehlfrer.
i Wft>t Nfivton, Pa.: Ju»i;i Jovan. Willock. Pa.: J. Petern<»l Mtirray, L tab in okolica: J. Kasteli?, Btai-k Diamond, Wash.: G. J. P»v-
•	rtnta.
Davis, W. Va. in oltilies: J«>bu Brosich in John TavŽplj. BroslcL in John Ta^želJ. (K->; enehaiL
1 Miluanki-e. Wis.: Andrew Fon In -I« —ip Tratnik.
! Sheboygan, Wis.: Anton He, John rihitapfel in H. Svetlin.
We*-t Allis, Wis.: Anton DernSar In Ii-ank Skok. Rock
Springs, W>o.: Frauk Fortnna, A. Justin in Valentin Mareiua.
Posebno naznanilo.
B*** Oov6rt«k. aajvaejl «a*efattet. f prla«Ml a mM t CSarstea« rmm mk ■iirtllil «tro|« aa adr»TtJ«aJ« kolnlk mo* In Can Tukaj bo aadMJawai t»c unto. •»•«a adravtjMtla, kakor ga f uporabi]«! v aajbcljiib Ulaikak * Brropi Pol«« Wf> mm rmiun* ate aa nasvet* !n prelie« ▼■ako bcLno osebo * I-Urkt brtiftata« •ko mm past) potaas vrl ajrat Mrmvttl Vimco }• k<lo la kak* Vu idrtvii •» kaka <*olao itt «• bolni: prMito k Uma vsUksasa Nsatellsta ta »okakit m kmi mmrm mm Vmm rtertl
A« imate	pnltt
iiiillm • fta«oa««>	[ ijtf—. fl" f H . _
«11 imata katar	f 1 j i |j	"ko, *m vaeaiata m
•alallno aa	" -'A I ' [I	svat val Uaga !»•••
sah. ali a irottur|a	M s^l i w v"* —
Hm	j	tarkl. ntktf* a<
«isam. alavobol. aa n ^y^J^M&'W p	nuSli taka tmpm art-
ortJaT Na«at» mrt i^J iKSyMMg^pvl M I j	j	'Ika bolrlm m cikli*
nWlin in tata«« frf	rt-.-^^B E	<	In *«nikim a tam
tiabo«*. oarvosnaa« J	1	!	Nu,n' Vm
MMmMi«« «.u ^ I?) ftsrlk I'	aoalvljamo. trn am
onemofiocv	, ^	p m-	.	Uko) vpralata aa
«a*a«|. ataba aljuia ^frjf ,.,, H/foJ /[l\ > k	aaat. Na *«':ajtai
»ivatm bolezni .«« "Sr-^i-^| \	a^laianja la a aa»
IK $1«M.W X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
fiMtt* tako] ta paetlte aa natanko arei^atl pm tem «aealallata: potem M*« -e6ali aa VmMo pravo botesen In ako morete oadravetl- S Jogo r aapek In dober gina •e poalodlea veatne preleka-r« lo uiealh metod, katerih ae poatoftu]e v Teakem ela-•Jo. Kjecovf raauetd a troji, katera Je nabral ■ vaah delov aveta, tvorijo nalpopel-•eja* la najbolj«! urad v tem mesta. Tukaj morete najti mnoao Cododetnlk strojev, ci doeefajo noj namen, ku vse dniao nI va6 pomešalo. Je vseeno, kaka Je Tela botaaea; ako adravnik najde, da Je osdravlJiT«. se bodete preprieall, kakor M tre fa« prien« adravltl. da ate aa pota boU*an]e (n stalnega sdravja. Sdravnlk na mara tedec* t*«kr> f>rtei ti Ceneča denarja, ako niste dosecH jo polneče inila OtfakK« m trn* ajem ta povejte aa *>aJo boteaen privatno ta aaopao
DOCTOR COWDRICK, Specialist
; Vonj Sumatre ||
DETEKTIVSKA POVEST.	S
L__
Pml nekako »iesetimi leti m o- j blaati wraiMf, da delujejo tihotapci * Sumatra u*boi&om v velikem ob<wjru. * *ari&%ki koi**ku>rji i v nzWn h pristaniščih ni«*« mogli j razkriti uifutit<*tc tflwtapMT. In-qp*\ktorji «o bili pozorni, a njih kri4'tvt modre uu iui-uit v družbi 1 X bifttctimi trum bi *o uajučile v»e njihove napore
Poalmlie* tiTja j« bkla, via to do- ^ foftth ipevijalnega agenta zaklad- : niacga urada, katerega bomo imenovali Clark, za utrotovljenjc te stvari, ter »o mu da., pomočnika, aek**i?a miauega ^lftVflu. po .menu John Bakerja. Clark *e je lotil hvoj<-|ra dela z velikim premi-Wokutu. Xajprvo j« ug»lovij koli-ko približno zaaaa vrednost Suma- ( tra tobaka, kau-n-ga ae proda v New Yaritu t«»kom *-nega fUkalne- \ ea leta m nato je ugotovil vred-no*t pok. i jate v. glede katerih se je piačalo predpisano carino. Posle die* tega raziskovanja je bila. da . je opazil Clark i>ret>ejiuo razliko, katere »i ui mogel razlagati na noben drug način kol a hipotezo si-*t mističnega tihotapstva.	*(
Clark in njegovi pomočniki so : obokali enega izmed pomolov, i kjer »e j<* ustavila ladja, ki bi mogla rvmtnalno liociti te vrste to-1 bak. Xa dokn ali pomolu je vladala velika konfuzija. Potniki, ko jih prtljago se je preiskalo, »o od-»li. doč.ua »o »e drugi, prisiljeni Čakati ua inšpektorje, bedasto skli-l eevali na prvtave domače dežele Nek voz poite ZdruieD;h držav je pridirjal skozi zvito črto vozov na doku ter N? kou>Vno powtavil pre.l en izhod » pttinika. Kakega p«»" ducata petnih vr«*č so vrgli v- voz ki je nato zop<*t Ilitro odpeljal , Nato jf prii**l vo* 7 nap;H.»ui *Snr»v» Flake L&undy ter -v postavil ua ■aesto, kjer j* -tal prej p-jitai v«*z Steward in nj-govi pomočniki IKitinnili par več peri!a v voz in tudi ta je odrinil. Med tem ča*oiU je prišlo nekaj r^dn v to zmewnja vo. Clark, ki je sknial vkleti ka- j kih stvari naenkrat samo z erim! parom oči, j.» nato rekel svojemu pomočniku, da je čas za odhod. | V v»*liko presenečenje mladega) lnuiit j*- nato predlagal, naj se oba i na|M«tita n« d.-.lelo. kjer bi mogel! posvetiti eel emu slučaju avojo naj-j ve-jo pa/njo ter r brati svoje mi-' mL Prepotovala sta veliko milj ter priala nazaj v večernem mraku. Ko pa sta ravno d«»«i»ela do zunanjih meja mesta, je omehčala konju, ki je vlt k -1 njuj.u voz, podkev n* drMii prednji nogi. Clark je stopil iz voza t«T potegnil podkev s kopita kot ie pač najboljše mogel. 1 Zal eiu pa v. jt pričel ozirati |>o' kaki kovačniei v bližini. I*~ehodila uta *e itcvihio blokov ter konečno zagVdala zaželj^no kovačnieo. Nahajala je na enajsti Avenue. Kovač je «edel pred svojo delavnico ter počival po irad&polnetu dnevnem delu. Puhal je iz »voje dolge pipiee ter je bil videti zadovoljen 9 celim svetom. Dočim je delal pri konju, so oči detektiva blestele in ko je bilo delo dovrae no, se je spustil Clark v tajen pogovor z kovačem. Ko sta o«lala iz kovačntee, je rekel detektiv proti svojemu pomočniku:
— Zc'.o vesel aem, da *va >e n stavila v tej koračnici, kajti dozdeva se mi, da srn rešil skrivno« vtihotapljenega Sumatra tobaka.
Bilo je teden pozneje, ko sta se zopet vrnila na pomol one paro-brodne družbe, katerega sta bila obiskala teden preje. Vlada je ista konfuzija in kot prvič, je bQ na mestu tudi voz 'Snow Flake Laundry'. Ko ie ta voi odpeljal, sta detektiv in njegov pomočnik skočila v neki taksikab ter pričela z lovom na voz. Zasledovanje je bilo precej Živahno in kemično je zavozil voz s perilom skoči vrata nekega velikega dvorišča in proti vhodu neke majhne in razbke bajte. Detektiv je skočil iz avtomobila ter zapazil od vremena obledelo znamenje nad vratmi te koče, ki se jt glasilo "Snow Flake Laundry" Sel je v poslopje ter naiel, da j« to dejanski hlev, razdeljen ▼ dva de'*. Prav v čred mi je bila nenavadno ftiroka dvojna ograja, ki j« zamogla sprejeti dva konja tei ros sena. Clark si je natančno o gledal esli prostor ter ga preiskal Otipal j« vsako deske, ▼aak iebel; hi vsak kos isieaa, katerega »o r» bili r tem čtvdteiem hlevu. Konečnc ni- >e irril k crsi klic aadffvoli
s
>tva, ^ajti poteguil je bil za nek * /h pa h ter odprl vrata, ki so vodila X1. v hodnik, koncem katerega je stalo skladiaee, zgrajeno iz opeke. — Potrkal je na vrata tega poslopja m su so *e odprla, si je izsilil pot r 1 v (toslopje, dočim mu je mladi po- ^ mučn «. Njt-dil. Strainik je sicer . j« zil radi t-.*«a vloma, a ko je iz- ^j1 v*>lel, da prihajata oba obiskoval-<-a iz zakiadnikega urada Zdruie- ^ o«h držav, se je takoj ublažil ter 1 postal zelo poslušen.	j.
Clark je pre iskal prostor ter ko J\ uečno pokazal s svojim dolgim in *uLuu kazalcem v smeri proti ko-mi neke zave»e. V naslednjem tre- ki nut ka je potisnil to zavet»o na stran ni ter zapazil dva svežnja perila, ka-t «ra >• bili vzeli & parni ka. Hitr* ^ j. vrgel oba ua tla ter odprl. V medli luči skladišča je bilo zapa-žiti .>*lad za skladom najfinejšega P< Sumatra tobaka.
Pri sodnijteki obravnavi, ki je sledila na to, so bili spoznani ne- m ki kuhar, brivec in pomožni steward velike parobrodne druž- ** Ik* krivim zarote ter so jih obsodili na daljše zaporne kazni. V o-ni noči pa je vprašal pomočnik Clarka, na kak način je bil r*«il to skrivnost.
—	To je bil zgolj slučaj, moj dečko, — je rekel Clark z dobro- Jfl hotnim smehom. — Celo stvar bi
se lahko imenovalo "Povest o sre-čouosni podkvi",	kj
—	Pojasnite to natančnejše, — 1 j je prosil pomočnik.	ib<
—	No, zpodilo se je na ta način :'ic
-	Iti! -^eui »k<»ro ua koneu svoje uni»ei»o-t i, kajti nobenega dela ni--eni ituel ter se vpraševal, kje bi U bilo mogoče dobili kak ključ k tej' sarivnosti. ko j*' ona pk-meuita ži-val. ki i.^iju je povedla na Izpre-.^c hod. iz^itbila svi>ji> podkev. Vi se!^. i <ra trotovo spominjate. Ko sem1 ^ govoril z onim kovačem, sem po-
>tal pororen vonj t<rl»ajia. kale- *. -etra j«' ta moi. ka?iil. Bil je pre- ^ več dober ta vonj, da bi bil prn-viii-u. Kova p»MaVddi ka<ii naj- Tl moču« iti najsiab»e> vrsto toba- s1 ka. a tukaj je bil mož. ki se je po-•duževal vr^te. ki je ponavadi pri- P hranejna za bogat«- ljudL V1 ►rnša 1 sem ga k»>t slučajno, kje je dobil * tobak. Jtokel mi je, da mu ga je liia! eden nj *gov;h znancev. Ko' "-•in *ru natančnejše izpraseval, m: j1 j«- povedsd, dn vozi ta znanec voz za "Snow Flake Laundry". Pr* N imenovanju tega imena mi je srce 1 ->k«.ro poskočilo do goltanca. Spo-.s m ni: sem se, da je bil to voz, ki je P vrel umazano perilo z osumljene-sra pa mika. Ostalo vam je znano. _ i Ogledal sem si načrt tega mesta c ter nato obiskal hlev "Snowt Flake I^aundry", kjer sfm našel skrivna vrata. Kar je sledilo, vam je znauo, a rt^t-m vam. kot v pri- j1 ' Trku, da je bil to slučaj ali sreča, J 1— kar se vam pač zdi, — ne pa r
1	H
jnioja izurjenost.
i
Težka odločitev.
__s
Nova odredba v nekem premo- \ ' gorovu je zahtevala, naj vsak pre- s ruogar označi s kredo število vo- c
•	zov izkopanega premoga. Neki ru-[dar, po imenu Rudolf, je napobiil
I enajsti voz ter ga označil s šte-l^ vilko 1. Ko je nekaj čaa>a premi- \ sijal, je spustil tako označeno ka- J ro naprej. Neki drugi premogar. ki je to zapazil, je mislil, da se je , Rudolf zmotil ter ga je vsled tega >pozoril na to, da je označil karo , i štev;Iko 1 mesto s Številko 11.
— Da, vem to. — je rekel Ru-. lolf. a nisem mogel iznajti, na' t 'tatero stran «?pada ona dmga ite-
, vilka 1.
»j '
tj	Vojaki u papirja.
»i
Neki ameriški vojak v fortu ' Sheridan, III. je izumil vojaka iz
-	lebelega papirja, katerega ni tza ! razdaljo petdesetih korakov razlo-. čiti od živega. Take vojake iz pa-
*	pirja bi se lahko rabilo kot vado, 1 la se obrne nanje ogenj Nemcev,
-	-x*iebno pa ostrostreleev, kar b» e lahko veliko pripomoglo k vara-r nju «>iTainika v zakopih.
j Necaten Ijxrdje co tako pesimi-
-	stični, da nosijo senčnice za oči > edinolo radi tega, da nemprejo vi-
-	deti soin^ae aUauji Bfloj^-jTwy
RUB IKON T FBAHC08KI ZOODOVfMI	j
--r
Kot je bilo čitati te dni je dal francoski unuis^^ki predsednik Caillaux Dossier-ju z njegovimi prekueuškimi načrti označbo "Ru- ' bikon". torej zgodovinska ime reke, vsled koje prekoračenja oQ ■strani Julija Cezarja leta 49 pred Kr. se je pričela državljanska vojna. Pri tej priliki se opozarja v francoskem časopisju na to, da je igrala ta beseda že preje v francoski zgodovini važno ulogo, namreč pri državnem preobratu od strani Napoleona III. dne 2. decembra 1851. Njegov napol brat Moray je pričakoval na večer 1. decembra v Komični operi, kjer se je igralo neko opero Halevy-ja trenutka, ko naj se i>oda v Elvse k zadnjemu posvetovanju zarotnikov. Pojavil sc je »sedaj v tej, sedaj v oni loži. Zadnja, katero je obiskal, je bila zav-eJena od žene nekega prejšnjega ordonanenega častnika Louis Filipa.	i
—	Glasi se. — je rekla ona ironično, — da sc bo pometlo z zborih ieo. Na kateri strani stojite vi?
—	Madama, - - je odvrnil Moruv, — če se bo pometalo, bom s'al br strani držaja. Nato se je pothal v kabinet Louis Bonaparta, iijer -o bili že zbrani Mam^uanl de Persignv, policijski prefekt de >laupa>. vojni minister Saint Arnauld in ordonančni častnik pred sednika republika de Beville ter konečno Fieurj\ kojega naloga je j bilo prvo dejanje preobrata, rnunreč zasedanje državne tiskarne.
— Nikdo nima nobenega pojma, — je rekel Louis Napoleon, ko 'je vstopil. Z malim ključkom, katei-ega je nosil ua svoji verižici, je odprl tajni predal svoje pisalne mize, ki je vsebovala zapečaten pa ket. Iz tega svežnja, ki je nosil naslov "Rubikon", je vzel odlok, katerega je izročil v roke Morny-a. Bilo je njegovo imenovanje ministrom za notranje zadeve. Gospod de Bevilel je dobil dekrete in pozive, katere naj bi se nabilo drugi dan, da jih ponese v narodno tiskarno. Gospoda de Persignv se je označilo kot posebnega komisarja pri polkovniku Lespinasse, kateremu je bila poverjena naloga polastiti te zakonodajne zbornice.
Louis Napoleon je pričel nato korakati z gospodom Moquard po sobi gorindol ter si smeje izslikal, kako se bosta obnašala ofoa najmanjša člana zakonodajne zbornice, Thiers in Baze, ko se ju bo v jutru naslednjega dne ie v postelji aretiralo.
v
Ženske v vojni.
MARTA WASHINGTON, — JU NAKINJA JZ VALLEY FORGE.
Ženska lepega obraza, stara ne-ako štirideset let, je opustila živ-euje komforta, brezdelnosti in ogastva. da se posveti stvari, ki ? pome-njala, vse za njenega t»oževanega moža. Ta ženska je ila Marta Dandridge Washing->n.
Revolueijska vojna se je ravno ar pričenjala. Georjre Washing-3n se je v prvem pričetku vpisal precej majhno skupino domo-jubov. Neki Tory-prij«telj (To-v-ji so bili pristaši angleške via in kralja je pisal Mrs. Wash-igton ter označil ta njegov korak ot "tKhlasto dejanje". Rekel je udi. da bo prineslo to dejanje 1 rasne poseldica zanjo iu za nje-ega moža. Marta Washington je isala nazaj pismo, ki je danes za imcriknce prav tako navdušujoče ;ot je bilo leta 1775, — pismo, ka-erega se je vredno s]>ominjati.
—	Da, jaz vidim vnaprej posle liee. temne dneve, domačo srt-čo irekinjeno. družabna veselja &]>u-čeiia ter tudi možno večno loči-ev, — je pisala. — Moj duh pa e je sprijaznil s tem. Moje srce je >ri stvari in George ima prav. On uia vedno prav. Bog je obljubil uro vat i pravične iu jaz mu lio-em zaupa t L
Zapustila je svoj lepi dom v Mont fernou ter z veseljem sledila vsem loživljajem svojega junaškega noža v neprilikali in težkočab ta-»criškeca življenja, Patrick Ilen-■y in Edmund Pendleton in drugi ^-ncresniki so se oglasili, da izka-iejo čast "Washingtonu in njegovi ieni tekom prvih dni negotovega n temnega boja. Pendleton je pi->al glede tega obiska:
—	Mrs. Washington je govor«, a z nami nal^c špartanska mati i svojim sinom, predno je slednji >dšel v boj. — Upam, da boste vi
vsi stali trdno, *— je rekla. — Vera, da bo George stall
V Cambridge in v skoro vsa druga taborišča je sledila Mrs, Washington svojemu soprogu. Tam je bila deležna iste priproste in včasih pomanjkljive hrane kot na-voden vojak ter je delila z njimi tudi številne nevarnosti.
Tekom strašne zime v Valley Forge j,e jo je nazdravljalo kot angelja od strani bolnih in »trada-jočih vojakov. Ona zima je bila mogoče najbolj črna doba v celi zgodovini vojne. Po dolgi kampanji porazov je odkorakal Washig-ton s svojimi raztrganimi in izčr-panimi četami v gričevje Valley Forge, katero mesto se nahaja nad Philadelphiio.
Tam so zavzele čete zimska taborišča. Bila je to brit ko ostra in stroga zima. Lesa za kurjavo je primanjkovalo, hrane je bilo še manj na razpolago, a še najbolj je > manjkalo gorskih odej, čevljev irr obleke. Ljudje so puščali sledove krvi v snegu, po katerem so hodi-1 le njih bose in raztrgane noge. —
-	Vsepovsod je bilo o pa it i lakoto in 1 boclzni so divjale strahovito.
I Od jutranje zore pa do mraka se je mučila Mrs. Washington med temi četami skozi celo zimo. Pri-L našala je hrane in zdravila bol-1 nim ter znala poiskati obleke in t obuvala za trpeče vojake. Zapo-
-	slena je bila kot bolniška strežni-
-	.ca in kot splošna doljaviteljica. O-i brnila je svoj hrbet maloštevihiim -1 prireditvam dobrostoječih eivili i stov, nahajajočih sc v bližini ter je 1 posvetila ves svoj čas oskrbova-
-	nju bolnih vojakov.
Oblečena v ponošeno starinske . zimsko suknjo ter noseča košaro a i. živili in medicinami je obkrožila i vsaki dan taborišče, kakorhitro jt i napočil dan. Ob vsakem vremeni
MOŠKE BOLEZNI JKT
t Dr. Kolar najstarejši store* ■kladraTnik, ipadjaUat w Pitta-tmrgbn, ki trna 28-letno skušnjo v adrarljenjn vieb noBdh
Bolssni mshurja radi kik rih nastanejo balami ▼ krifai Im hrbta is ostale botes* te vrste sdravtm s fotoroftjo.
lASrmUPLJBNJE K&VX, BO U6m. oiKKUR, ftno-TLK or DBUGX K02HX Ba kt nastanejo ra^a^
mArm^S*. tnfcte fl^TilMsn IrfM •»raw mmrvMm.	u—|
tJridBM nrt: Vsak dan od B. are ijvtrnj do 8. ve srafiar; ▼ petkSh od gjntraj do ft. j if nI dm; ob Mdeljah od 9l sJuUaj do 1 popoldno.
Dr. KOLER, 638 PEHN. AVE,,
riTTIBUlO^ M.
Iz zakladniškega urada.
fws.s.|
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE united states government
dJttANl IN POSOJAJ SVOJB PRIHRANKE
STRICU SAMU.
On Jih potrebuje sedaj \
jib bo6te potrebovali po vojni.
KUPUJTE VOJNO VABCKVALNB ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDBUtE NIH DBŽAV.
Nosijo itiri odstotne obresti, pla£ Ijive na četrt lete. Lahko pričneta
8 PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite varčevalno mam ko Združenih držav. Vmi poštar, vaš bankir, vaš časopi* .□ številno dragih prodajalnih a trentur vam bo povedalo vse gled* teh snamk. Oglejte si jih I
TO JE VASA DOLŽNOST. TO BO w HRANILO ŽIVLJENJE TO BO IZVOJBVALO VOJNO
Vojno-varčevalne znamke in Slovenci. |
Zelo n godna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. *S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti ikozi meseo januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne L januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak Čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3% obresti uajaibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke feirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naii tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ogled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda s veseljem smo pripravljeni sa vele važno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Na eelem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčavalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči
Kadar nam poSljete denar, priložite 16 eentov v znamkah za poitnino registri-ranega pisma, v katerem ram bomo poalali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, In v takem slučaju se nam naj peilje poleg denarja za znamke le 3 cente za poitnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naroČilo naj bodo podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil snsmkeL
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER
«2 OOBTUUffDT RBSKT,	HKW YORK, H. T.
le bila zaposlena pri svojem izbra-
lem si delu.
Par mesecev pozneje, v New Jersey, ko je stvar domoljubov izgledala malo manj obupno, je pri--edil neki bogat zemljiški posest-lik ples njej na čast. Mrs. Washington je prišla na ta ples oblečena v mnogokrat popravljeno, dona izdelano obleko, katero je bi-a nosila v Valley Forge. V po jas" lilo na naslov hišne gospodinje, ki je bila zelo nališpana in v drago jeni obleki, je pokazala na svojo obleko ter rekla:	j
—	Jaz nosim to obleko kot rzgled ekonomije za ženske revolucije.
Neki živi jen jepisec pravi:
—	Dasiravno je pred vojno posvečala veliko pozornosti svoji o-bleki kot je bilo primemo za nje-uo bogastvo in družabno stališče, se je kljub temu vedno le oblačila v obleke, katere so spredli in stkali njeni lastni uslužbenci v Mount Vernon.
Celo po končani revoluciji, ko je reakcija od težkoč in pomanjkanja zavedla ljudi, da so se oblačili preko njih sredstev ter bedasto zpravljali denar, je^Irs. Washington še vedno skušala ustaviti to epidemijo ekstravagance s tem. da se je oblačila na najbolj1 pripro-sti način in da je naročila ceneno in priprosto hrano.
V kratkem je bila to idealna žena za domoljuba, junaka-vojaka ter živ vzgled za one, ki mrmrajo, ko jih sila vojne oropa nekaterih njih nepotrebnih luksurijoznosti.
Prva živinozdravniska šola.
Prva živinozdravniška Sola na svetu je bila otvorjena leta 1742 v
Lvoau. Francija ter ji je načelo-val n-ki Claude Bougelat. Prvotni odvetnik je opustil tako svoj posel potem ko je dobil neki krivičen proces za svojega klijenta. Nato se je posvetil študiju bolezni živali. Šola, katero ic ustanovil on, je kmalu dobila naslov "kraljeve šole" ter postala slavna po
celi Evropi.
__
Slovenska-HrvatskaZve^l
v Združenih Državah Ameriških in Canadi. %
Ustanovljena 1. januar- >«|y=X.
ia 1903 v Calumet	i^itffi^ Inkorporirana 11. junija
Michigan.	1906 V ^^^ MiCh*
GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK GREGOR1CH, Box 29, DodgevlUe, Mleti. Podpredsednik: UEUKGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveletb. Mina. Prvi tajnik: ANTON GBgHEL, Borgo Block, Calumet, Midi. Zapisnikar: MATIJI AS OZANICH, Seven ib Street, Calumet, MlcJti. Blagajnik: VINCENT AUK AN AS, First National Bank, Calumet, Mich
NADZORNI ODBOR:
I. nadzornik: ANTON GERZ1N, Eveletb, Minn, n. nadzornik: JOHN B. MALXAR, Calumet, Mich. ILL nadzornik: PAUL SHALiTZ, J00 Seventh St.. Calomel, Mich.
POROTNI ODBOR:
L porotnik: MATU. ZGONC, Bos 4 J3 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIHELIČ. Calumet, Mleto. HI. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mln»-
POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., La ur i uin Mleta.	i J
LUKAS STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOT1CH, Calumet, Mleto.
VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN & STEFANEZ, 26S]/j First Avenue, Milwaukee. Wig.
ODVETNIK:
AlnTHONY LUCAS, Calumet, Micto.
Opomba.—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe ttanov ln fflanlr naj se pošiljajo na glavnepa tajnika: Anton Geshel, Slrv.'alr CroatlaD Union. Borgo Block. 5tb St., Calumet. Mich.
Denarne poSiljatve naj se pošiljajo na blagajnika : ViD.vnt Arbanas First National Bank. Calumet, Mich.
ProSnje za novo pristople Člane In članice naj se pošiljajo r.a vrhovnega edravnika: John S. Stefanez. 268Vi First Ave., Milwaukee. Wig.
Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zgooc, Box 423, Ely, Minn.
TTmrtno cla*tlo: GLAS NARODA.
Kot mladen;5 je služil Bourf?e-'at v nekem kavalerijskem polku ■n to je pomenilo pričetek njegove •jtibezni do živali, posebno do konj. Londonski veterinarski kok <?ij. prvi te vrste v Angliji, je bil ustanov'jen v Camden Town leta 1791, dočim ie bil ustanov1 jen leu vorški veterinarski kolegij leta 1857 kot prvi v Združenih državah.
Najnovejša iznajdba.
Iznašlo s** je nove vrste p«>to,
se vrti krog svoje o-i in katero dr ži trdno na ruc^tu vijak. Namen te nove pete je. da =e jo na vseh krajih enako obuosi. Peto se lahko omehča s pomočjo orodja ter jo obrne naokrog, tako da pride npobrabljena stran v ozadje.
Chicago ima več telefonov kot cela Francija, in v enem samem poslopju v New Yorku. v katerem se nahajajo številni uradi, je več telefonov kot v t -I in grškem kraljestvu.
< Nadaljevani«.)
« \ftjuii v *t rep«-ta are*. Tutu za I p»*li!tj«Mkiuii me vrati ju čaka
tukaj dohrtfabi, n.jboljii pry*- i Irijici, ilora jih nsa-ti, ruy velja, i i,ar h»s'e. S .HVtum p*»jd<\ ki ob- j U »a grad /a rada nje in Laxnuje i
"Ti tukaj, Cvetan«? HHro z* 1
'■rAjaiuinM ut hitrlu sta stat« boiff 2ula<it-. hfuvrwne juii&ki-
^ v.* k^i;*.- Ki J«
njtek m \j gublj.s.i	Oo« '
prii ji ju po h* er. Pojdeui mu jna-•prwti iNtdew mu k ii "train in le
. lil . t
eei meje Intjuo l«»to ftrwi v r<M-
l''inu!u oM«,	** mu ometi-!
**In ti, CvftMMl**	'
* * Pojdem l i<jin ', rtrt zalotit- . no < vrtana ui pove« glavo.
"Moram; notranji glas mi uka-| tuje. naj irrein, da I h »ni laatneiuu ' <v«"tu i|Kiftol nove v»pr, da bom ' krut tla njegovo je*o da. uau bom! atnaria ua wtara lrta. Zapet m** u-1 < tnakneaio v irncdove m boaao za j' dovutjno iiveli..."	ji
Vrata padejo m upaht udelt&o "Imaknite ae odtod, da vas ne ; runi sulic-a ali pjičica!"	ji
L** a ail o potisne Cvrtiiai fiapo, i in IwVr niiaj \ innd.	11
Skozi odprtino ar privali tolpe j olHw«n^i*nih aaoft t Dubom na čelu.' Njrirm' obraz žari, % kopjem nia- ' ha okoli •el«' m klice z.aaytiRutuio i proti mojim ]»odivjani!ii u v arisen! -	j < 'Mirww |ki Ib-er — po nr*h\alei- i l^it-oo!" I] vvotana izreke k luiglo graj- i Ai-akuiji hi la iki: *'Z llogom!*', i gapre zi njima ve/na vrata in gtv i pogumno nuagoviiJi'Mu nasproti. (j Sovražniki se ustavijo. < a kali i *o večjega 4t«*vila služabnikov, ki J bi jih prt%ii prositi miluaii, a na- i sproti jim pride le deklic* bre* vsakega oro/ja, brez s-traho in i n-iaitira obraza. Vstopi tik pred vodnika. "H«-lv«'l si. oče, <ia greu *aiuo p«> hčer; tukaj aetn, vzemi me in i ri z meuoj kar h<jč<e*t, a t**h ua gmdu ur ne dotikaj. nedolžni ao.
Srčna deklica v/digiie roki. <ia bi jo rveaaii.
čarovnik l>ub uUtugi. liil je pr'«mi<nvii tuj i k«- vdanosti, a le za twnmtek.
' Tvoja I*-; »mii, pn»ti. da me' sv« Ar j o i jxrtem odidit* z menoj
Vojakom s.» roke kakor odre-vene le. Tudi prehuda luč jim fcv«u v oči, Aiito no jih povrnili.
Zatcaj motiti* mir nedolžnih ljudi j? Zakaj ne pridot-e, kudar je miHtv« doma? Zakaj «e ur bojujete čaatno, ua i*i}>rtttm polju!. Zakaj ?! molite noč! Mislila soui. da me hočete zajeti, obsoditi, ker t«te ai i*brali aa vawUii boj tako' priurna dobo. a vi ste pnili ro-J pat, pobijat, morit... *'
' NVhaj, kai-a!" ravpije imb,' ptvdrr ««prrdnjo vrsto in a(rr»l>i Mar ti roko. "Sama nad aeboj si »i izrekla aodbo. Praili aino pr tebe. da ti pof>l«a£auio izdajtftvo nad laatnim o«'rtain. n:ui v«Huimi bo t ifovi, nad pre«liiiki. Zvrzire jo in |M>jdi:uo!"
Cvetan- povzdigne sklenjeni roki, a m kdo ai oe opt rrvnirti ro-1 diteVjevega nkaza.
"Kaj ho vam roke o*ipadlef" Oče »aui zgrabi hčer in jo vleče iz trradu.
"Vsi za menoj t To dote arm obljubil bogovom in obljubo tudi ^-spolnim. Daroval sem beer bogovom in jim dar tudi prinesem. Naprej v teuinc gozde, tj« k sveti lipi, k žuboreč*.mu potoku, tam pripravimo daritev bogovom, da ^ .-e pomirijo, da bodo ie nadalje naii varuhi, noti branitelji!" • a #
Neraiki ael jr »rečno fvineael piirno Svetopolku.
Svotupolk je i>oljuft4jal besedt svojih rojakov, ki jih je prej® toliko ialostH in jih sedaj celo zapletel v bojni ples. Trdno je skle nil, da bo r prihodnje čisto dru grsčen vladar. Saj je vladar la to dai močan, kadar se nasloni m S r^iV svojega naroda. Mcrrava M V ^kazali, da na potrebujejo, di
Veliko vojako je p^lal Karl-u!an proti Sla>"oniiru ui ua čelo ji jr postavi) Svrtopolka; toliko sei j«* dal prc*]tt»m. Knez. ki jr pri- j ar<rl svojim podložnim ljub«zrti. J j v&rslvo, mir, pnhaju sedaj kot so-, \ rožnik v svojo zeuiljo, v svojo , domovino. Bržkone j«- bil Kari-i iiiiui tr tulsli, da je lalpadnik huj-, i. od aovražnika-tujva.
Ko je pr« koračil ;uejo ko <ia JSvetoiMjik z«»p* t svojo doiuo-j
bi bil najrajie i.ad-.I ko Ucilx m «»*.»! j ubij jI tako ljiJ>ljrno Zeu*!j<»; a \ei.tlJO je imel v mUlii. _
cilj, k; ua jr otiločil in ki odloči« fjdi nj govo u<*odo.	a
"Na konjskih k«>pit:u raaitso-I mo to zemljo!" kriče pobočniki
Zi
svojeriui poveljniku na iiru -u. Mo-! raj jih je poslušati, ni smel ziniti ^ jbeaa djrr ugovora, če eel«'* prikitnal j«' v«*asih. da bi se r« izdal
i v
* Kako »♦• nas boje, znrivajo se p kakor krtovi, a mi jiii že Lr*!e- n čri»»* !**	jt)
JS veto] m »l k je že soga! po meiu. v da na luests kaznuje predrzneža, g
J s roka mu jr upadla. fU-kel je ea- 0 iaio: "Boje sc nas!'*	ip
"A se tudi imajo koga bati. To j je predrznost, da si izvolijo za > i Lncza ^lavomira. kakor bi ne bJo ji nas. ki imamo pravico imenovati p j »creze za Moravsko! Kaj pravi* r k temu, gospod t"	| v
'' Resnico govoriš'odgovori ^ SvetofH^lk, "vi j>ostavite morav-i a«.ega kneza."	L
Vojaki bi se razpršili kakor j drugtJcrsti, da bi zažigali, da be uiortii ljudstvo tn nipali, t'nla to v I pot je vjDdržrvsi pov»-ljaiik najlejn ii n-d. Niti rna vas ni bila sežga- s na in niti kmet ni plakal nad {H>- v, gorweetn v\oje^a posestva. Sveto- a {v.lk ni dovolil. Kako bi pa tudi t. uiog*'l f Saj bi pustošil svojo zeru- -lj»» i!i svoje ljudstvo bi spravljal y na liera>ko palico.
Nemška vojaka je drla kakor uioč*mi plaz ob bregovih reke Moravč; Slavorair se je v iistiiii umak , nil daleč i»otri v deželo, kakor jc . bilo dogovorjeno. Nemci so so ve-»etili. da be.ži proti\nik pred nji- J mi. Na videz so se jdnli, da «e bo . .končala vojna br»«r. prelivanja kr , \"i. da ne bodo imeli |>riioia<sti Ipjkavati svoje knkrati
Mora v o i so se zaprli na Vele-
I	11 irrad, kakor bi hoteli tukaj usta- *
J vit; zmagonosiii pohod so\*ražni-|
' kov. Svetopolk ukaže napraviti i
' okoli me-ita sotoriAče. Moravč i, 1
kakor bi bali pomeriti se z ve- ■
•	liko .iiočnejšim so\*ražnikom. iz- ' i olx'sijo belo zastavo ter se udajo < | na milost in nemilost. Poveljnika > i Svatopolka in nekaj častnikov,1 ' »puste v mesto, da bi tukaj dolo- "
čili mirovne pogoje.	'
J. Zojiet je stopil knez med svoje I
•	podanika, pogxilnovna sam je sto- 1
' pii v dvorano, kjer »o bili zbrani;
>	Krajač-aki m vitez i okrog Slavo-/ -Imira. Bil je tako ginjnnu da. iti j
(mogel izpregovoriti besede. Vsesn . so zcigrale v očeh solze. Knez je i po<iajal roko vsem naokrog. Ko i je pri^l do Sla von»u*a. poda mu
ta meč in reče: i "Bodi zopet naš go^iod!"
Toda Svetopolk ga odkloni ter
II	Lgprogovori samo besedico:
4 Odpuščanje!" ti "Vae je izbrisano, vse je odpu-šce*io!"
"Kakor bi si* ne bilo zgodilo.' Naj nipoči nasi remiji srečnejša e doba!"
* Hvala vara. rojaki moji, prya-n t«4ji moji!"
li Nebo sc je razjasnilo, med pod-j k ložuiki in knezom je izginila tesn-l- na senca.
ti "Sedaj se potsvetujemo, prijate-n lji, kako bi si zagotovili samostal-a nosa na večne čase. Velik poraz e pri Velegradu uam bodi spomenik juaŠe svobode.'* I "O. ko bi setako zgodilo!' rf "Naznanim, da jr mir aldenjeu pod najugodnejšimi pogoji za le Nen>oe in ko »e čete vsled toga po
>	svoje poveseie in ko mine njih na ir vdušenost, udarimo nanje z vsemi e- svojimi wilami."
a«j "To ne bo ča ten boj", omeni o- oeki starček.
ia' "Seveda ne. toda to bo le po->o vračilo. Kakor so meriti nam, tela ko jim odmerimo mi. ELaj nas ni-v- so dovolj ogoljufati In varali f
iaj In.lj ujetnikov kakor kr\L"
'"l>'»bro ^i reke!, gospod- Nuj a) .abero mnogo ujetnikov in poteč« js Lame t: jamo zanje —'*	š:
"Sk«»fa Metode!" zakličejo e< rbrani.	n;
Nemška armada je plavala v v; reselju - na tako lahek naC-iii so -si k pridobili zniatro. Ker v boiu niso al r.ogh pokazati svoje srčnosti, ho- zi
•	li so vsaj izraziti svojo dobro st >o}jo. Kocke so padale, pot je seje
;lasi!o in vino je krožilo v vrčih m »d ust do ust, tupatam so še celo m »lesali..	v
Na vse to je gledal iz okopov ^ Nikolaj. !*il je jezen in glavo je Vl imel vezeno glo'.*oko na prša. Poleg njega je stal Ludovik ia ravno tako temno pregledoval so-rražni tabor, odkoder so doneli klici radosti.
' I>a bi jih Perun iw>bil!'J zago- ST In. j a starec in vrže moč i l roKe.
Take vojne še nisem videl, iiiti izkusil. Komaj sem zagledal so-vražnika. /a* smo se morali umi- v-Uati — in bežali. Toliko zmag s< šiuo dosegli iai sedaj bežimo. Ko ^i vas ne bilo, tovariši, ne šel bi, 11 ampak postavil bi se proti Nem- yi -•*ui. Naj me ubijejo, boljša je kastna s:nrt, kakor snunoten po- M raz."	r>
' Ko bi se bila končala, vojna 11 poi.1 častnimi pogoji, nič bi ne u- 1' govarjal", oglasi se Ludovik.f "Nis'-m za prelivanje krvi in ubi-J ^ janje v zabavo, ali tako.* Sla je;^J jki vodi s tolikim trudom pridob-' Ijena samostojnost in s tolikimi !l žrtvami priborjena svoboda."
"Kateri pa so pogoji te^a sramotnega miru?"	I "Karlman nam bo nastavljal kneze."
"D»«»ti je. Nočem več slišati o njih. Sramota nad sramoto! Da nisem takrat na mestu ubil onega Nemea, onega sla! On je vseg-i vzrok. Nadejal sean se, da bomo ^ danes nekje na Avstrijskem — in z mi smo po svoji dobroti ]>obiti na ^ Vele-gradu. Komaj se je prikazal Svetopolk iti že odlagamo orožje. ^ Raiše bi bil šel nad čarovnike v ^ gozde ieti jih preganjal kakor pse; J, to bi bil vsaj časten boj."
Ni še izgovoril do kone-a, ko srtopi med nje Mirko.
"Bodite vsi pripravljeni z orožjem v roki! Na dano znamenje < iidarite iz mesta, a varujte življe- j nje sovražnikov bar največ mo- j goče. Obkolite manjše oddelke in , j ujemite jih."	J
"Torej ni sklenjen mir s po- ]
"Kaj pa še! Mi smo prevarili ; | N»«nee. Svetopolk je zopet naš < knez."	?
Nikolaj je bfl po teh besedah takoj ves drugi.	I
"Saj sem vedel, da je bilo naše J prostovoljno umikanje samo post. da se bomo bojevali, da zmaga-'mo!"	j
i Starec poskoči radosti kakor dete.
V taboru ni hotelo biti konca razvesel je vanja. Niti poveljniki niso pogrešili Svetopolka, da se nekako dolgo mudi v mesta. Niti : np misel ni prišlo nobenemu, da je vse pogajanje samo zvijača. Ko je prišel večer in je na gradu ' zadonela bojna tromba, se niti t zmenili niso za to. >j Moravč i obkolijo na tihem vso
-	armado, podero vrata in se vržejo i na iznenadenega sovražnika. Niso bili Nemci pripravljeni, preoe-
i netili so jih popolnoafa. Malokdo j*e je oziral na Svetopolkovo po-
-	velje, varovati Irvljanja neprija-
-	teljev in jih kolikor mogoče za-
•	jet i Vojna dala rt ljudi tifre in f nemirne kri wjwimiJhwB flo-
Zaman je bil vsak odpor; velika armada je bila unieena. malokdo j- ostal živ in še manj si jih je rešilo življenje \ ^egn. Izguba Nemcev je bila velika in nensudomest- r na; malo rodovin je bilo na Iia- ' varskem, v Avstriji hi Korotanu. 1 ki bi ne objokavale svojih sinov ^ ali oe?tov. Radost mnogoletnih zir.ag je bila pokopana v joku in 2
stoku —------f
Ko je pisal te zadnje besede menih v Puldi v svojo kroniko, se mu je tresla roka. Ta zmaga ima v zgodovini malo enakih. Svoboda Moravske je bila zagotovljena, za večne čase.	,
In Metod ?	1
Ko so zbiral: ujetnike, jih niso 1 ta šli več kakor enega luoža in še tega polmrtvega.
Svetopolk je zasedel zopet prestol in postal v resnici čisto dim- , gačen. Sprijaznil se je z narodom, i^ei je zadal Nemcem tak udarec za mnogoletno poniževanje. Slo-vanstvo je bilo rešeno, Svetopolk se je pričel zopet pečati z mislijo velike države, kakor njegov pred-nik Rastislav. Samo sredstva je] rabil različlia: Svetopolk je hotel mečem spojiti narode v eno ce-ioto, Rastisiav pa z umom. Svetopolk s«' je zana^il našo in na svojo moč, Rastislav pa je hodil roko v roki z Metodom.
( Svetopolk je pozabil obljube, da Ho oprostil škofa Metoda iz nem-'ških rok. Š*-le, ko je začel narod I klicati, ko so grozili domači nemiri ter vstajali pogani, jo pričel posredovati, da bi Metoda izpustili iz ječe.
,	• Dalje prihodnjič)*
Pet dolarjev in pes, — cena za žensko.
Mary Ann Thompson je bila zadnja žena, prodana na javni dražbi v Angliji, katera "prodaja" se je vršila v Carlisle ieta 1S32. Bila je žena nekega farnierja, Jo-sepha Thmpsona, ter je bila poro-' čeua z nJim nekako tri leta, ko je njen mož sklenil prodati jo na dražbi. Tej stari navadi, dasiravno ui imela nikake postavne navade, se je sledilo skozi stoletja v kmečkih distriktih Anglije.
Avkcija se je pričela opoldne 3 določenega dne in Thompson je * postavil svojo ženo na velik stol " iz hrastov in e z vrvjo kn>g njene-1 ga vratu, j Zbrani množici je obrazložil vse ~ njene napake in njene dobre lastnosti. Ponudnikov je bilo le malo., i a konečno se jo je vendar priso-š dilo nekemu Henry Mears, ki je pdčal zanjo dvajset šilingov ter n psa fundlandske pasme.
I Mrs. Thompson je odšla zado-e voljna s svojim novim lastnikom, t. ter se poroča, da je živela srečno t~ z jim.
/	Darovana.	|
'OODOVIHBK.A PO VBIT m DOBS SLOVAK APOSTOLOV
sv. cimiLA m hztoda.
Caški aapmal AAojaaj DostaL
■	111 u iiiBJ iiiaianiiiiiiiiiiiM I to ■■HIMMiHI'n
SHHRHHBiBaHSMBBnBflHHSHHHBVB
! SPOMLADANSKI . ijm \ IZPAHKI	( )\p]
st
» so ob-Lajno v zvezi z bolečimi, i ►
1 pekočim in srbeduri ebžoui na i ,	di
koži, ki opliTajo zato naprijateo na	j£
>	holni'ja, Vt&sih so teb izpahkov I »	*
( kar prenašati as nora. Kar pri , .	d:
tam ialita. da bi vam kmalu	p,
>	odieffK Vzer.rta ▼ takih slučajih ( 1 , kako uspaSno mazilo. Mi vsmo it , ,
' Iz akuinje. da j«	'	d
»	O	y
; Oevera's !!;
; hJ Skin Ointment1' L
►	(Saverovo Mazilo za k^ine bo- ( > u I iezn?) b.vrctco zdravilo pri takih i .
izpahkih na koži. ker vam hladi
►	koio in m&njia srbenje. Izvrstno < ► n , mazilo zoper hiaja. krasta, ffarja. . ,
spahke, luskina ia razne draga 1 bolečine na koiL Cena SOc. I » u i Na prodaj v vato lekarnah. < 1 šl
M————I
--- >
Nov ameriški velikanski: top ::
__z
(Nemški top, s katerim se strelja ^ na i-azdaljo 70 nii^j na Pariz, je napravil zelo zanimivim naslednji načrt ameriškega iznajditelja , Charles P.eeeher Bumiell-a, ki ho- j, •e zgraditi še bolj velikanski top , za obrambo ameriške obali proti eventualni invaziji Nemcev. — | Oocmba uredn.)
c
Charles Beecher BunnelL 3
True translatltm filed with the post s
master at New York, N. Y. on March 30, L ii»1s us required by t lie Act of October ^ 6, 1017.
Poroča se, da uporabljajo An- i ^ic-zi 24-inčen top, ki meče iz sebe a projektile, težke po 4000 fiuitov, v ill ki se nnto zakopljejo v 'zemljo J. ■.- globino čevljev v razdalji 10 si i! j. To pa so le miniaturni topo- j . i v primeri s topom, kot sem ga j zasnoval jaz. Moj tor) bo Izstrelil t ^rojektil na razdaljo 100 milj. h Eden takih topov, postavljen t >ii Portlandu, Me., bi zavaroval i *elo obal od Blount Deseit pa do ( j Massachusetts črte. Drug tak top, j postavljen pri Newportu, R. I., bi " zarverovai celo obal Massachusetts < er Rh<xle Island in Connectdcuta i lo Bridgeport a. Tretji top. po- 1 tavijen pri Lakevvoodu, N. J., bi ] *>gal od Bridgeport a pa do Cape 3 May ter kril er-ao obal države New Jersey.	1
0e pa gremo naprej ter pot?ta-timo te velike topove tako gosto cot svetilnike, bi se lahko posta-j »ilo vse ranljive točke cele atian-„iške obali pod neposredni ogenj teh topov. To se lahko hitreje zgodi, kot pošiljati ven ladje ali čete, lasi ravno ne bo mogel top sam -praviti vsega brez teh dveh. Tri-leset sekund po napadu na Boson bi naprimer ti topovi pri New-j >crtu obstreljevali sovražno brolo v je, ki bi ne moglo ugotoviti položaja topov ter odgovarjati na >genj Iz Lakewooda, N. J., bi bilo pristanišče in zaliv New York pod popolno kontrolo topov. V isti 1 ueri bi bili Philadelphia, Cape , May in Delaware reka. Cela država New Jersey bi se nahajala pod njih kritjem. Moralnega .učin-1 ;a tako mogočnega, in smrtonos-
■	nega orožja se ne sme podeenje-
l vati. Artilerija m&lostevifaiili, če j
-	sploh katerih bojnih ladij se more meriti s takimi topovi, pa to iz
5 dveh vzrokov: stroški za ladjo.j
-	ki bi nosila take topove, bi bil: j ; preveč ogromni in nobene poti bi
-	ne bilo drugič, kako zadovoljivo ; ugotoviti nevidni cilj v razdalji r stotih milj.
Eksplozija takega projektila v
-	razdalji šestdesetih červljev od na-» vadne ladje bi pogreznila ladjo 5 takoj ter s tem onemogočila vsako
streljanje topov ua sovražni ladji. Že
sam <zračni pritisk bi ubil celo posadko m ljudje bi pomrli, ne da bi se videlo na njih telesih kake rane ali poškodbe.
Top sam bi bil dolg 375 čevljev ter bi tehtal 39.277 ton brez podstavka. Izdolbirca bi znašala Šestdeset in če v v premeru. Projekti! ali izstrelek bi bil dolg 26.5 čevljev ter tehtal 100 torn. Streljale bi se na razdaljo 70 milj z eleva-cijo 20 stopinj ali na 100 milj 2 elevaeijo 45 stopinj, j Deset ton smodnika v kockah po dvajset inčev bi gonilo etrel, ki bi naletel pri ustju topa na atmosferičiii odpor desetih in pol tone. Prižig bi bil obraten, kajti ? smodnik bi pričel goreti pri teme
-	ljn izstrelka ter bi si priboril pla-i men pot do zapaha topa, vsled ee 1 ar hi tudi srak na bil napolnjen
f-
IMAMO V ZALOGI
še nekaj inportiraaih pristnih
BERGANO brusilnih kamnov
40c. komad
s podtnino vred.	N
FRANK SAKSER, 82 CortUndt Street,
New York, N. Y.
^ f
aug sasaika* samA« flaaa
IMSM^Ha a
*
to ponavadi zgodi. Izstreljen naravnost bi izstrelek potoval 21 sk ■iiilj paralelno s krivljenjem ze- si meljske oble ter bi mogel strel šli prebiti dva nemška brodovja če stran ob strani. Na razdaljo se- -demdesetih milj jc možno razde jalno okrožje topa 15.386 kva-! dratnih milj, na razdaljo 100 milj pa 31,400 kvadratnih milj.
Oe bi ta top rabil razdaljo sedemdesetih milj ter bi t>il postav-1 ljen v Sommerville. N. J., bi ol>-vladal mesto New York, Philadel- v phijo. West Point, N. Y., Maueh Chunk, PaM Wilmington, Del., in eelo med temi ležeče cisemlje. En 1 Lop pri Panamskem prekopu bi obvladal oba vhoda s smrtonosno natančnostjo.	< ti
Ker je mogoče izmeriti prista- r< nišča in zalive v poljubno veliko 0 število numeriranih kvadratov, bi p oilo le potrebno brzojaviti pove- [z gujočemu častniku pri top«, da .e nahaja brodovje v kvadratu v 22 ali 64. Operator bi postavil v pantografičen kazalec na ko\"in-<ko mapo pri določeni poziciji ter p top bi izvršil ostalo. Ozemlje vsa-uega dvadrata bi bilo ideutično . z razdejalnim učinkovanjem izstrelka samega, dočim bi bila eela tuai>a v soglasju z razdiralnim in uničevalnim obsegom topa.
En strel iz tega velikanskega topa bi uničil Esrseu ter bi Krup- | pove naprave izgledale kot kupec | xlrobljenega kamena. Drugi strel v pa bi izpremen?! celi okraj v do- j lino smrti za trideset dni po pad- g cu strela.	8
Eno obliko izstrelka, katero bi se uporabljalo, bi se eksplodiralo ^ s hloridom nitrogenja. Drugi iz- t strelek, ki bi bil namerjen na isto f mesto ter bi se ga moralo izstreliti čim hitreje mogoče, da bi bil r deležen istih atmosferičnih ra^- . mer, bi pričel po padcu bruhati iz , sebe neštevilne majhne izstrelke, * vsebujoče ozmij in hadro-eianidno ^ kislino, eianogen ixd.	z
Tiha smrt. povzročena po ozmi- % ju, bi izprecnenila navadno pokopališče v nekaj običajnega, kajti toliko ozmi j a, kot ga je mogoče naeromaditi na srebrnjaku za 10 'centov, ubije lahko 1(X)0 oseb. 1/^ našel sem izstrelek, ki bo Vseboval dosti te strupene kovine, da se I Ž njo ubije do 300.000 ali celo 1 700,000 ljudi, odštevši običajnili de^et odstotkov za izj a lovljenj o in drago. Plin bi potoval v valo- j vili od skupne centralne točke. \ Rob vsakega valu bi bil strašna ; kompresija, dočim bi bi bilo dno ] vsakega vala strašna praznina ali • vakuum.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Večletni naročnik in član
KSKJ. — Ker jo po pravilih glavni odbor pravilno postopal, V ruš 1 dopis ni na mestu. Najprej mora tozadevna točka iz pravil, potem imate pa Vi prav.	i
, N. N., Cleveland, Ohio. — An-; glija, Francija. Nemčija in Ogr-1 ska imajo krematorije; Avstrija L pa ne.
' Nase dopisnike prosimo, da I imajo nekoliko potrpljenja, kajti i- z dopisi sino zelo obloženi; vsi pa J - bodo po vrsti objavljeni. Zaradi,
*	tega pa nikar ne prenehajte z do-J
I	pisovanjom; ako dopis ne pride " danes na vrsto, bo pa jutri.
r-
Kokoš je edina stvar med živi-L, mi stvarmi, ki žanje priznanje za
z to, da se vleže pri svojem poslu. ______
t — Ali vrjamete, da se že mik a oblači zato, da ugaja moškim t
-- Res, a ne da ugaja moškim,
II	ki morajo plačevati račune šivilj.
*	Posktrsi z zdrobljeno Soto km kurivo so bili taks uspešni na Šved skem, da so že ustanovili napra
? vo v velikem obsegu za izdelova-^ nje te nove vrste kuriva, to je ° zdrobljene in posebno preparira-; ne lote.
FX, PAIN-EXPELLER^X5
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini	\
m ^^ radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah m	1
M L-^J J nadlogah.
fc^ai a Sedajne razmere so nas primoraie, povijati ceno na
3S in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane ( iste kakovosti in da enako učinkuje, fcgja B S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto 1 Umi g »nočjo tudi dobile. Nikar se dajte pr—-otiti z nitjo Kjlry R ceno ničvrednih ponaredb. r
Enjj S Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v ..<-<nHkn kot je itoJa I tu n&siikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, Bpgj W na besedo Loxol in r.a naše ime. ■sPBb Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-Bdi na h in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 3SC- ker obsega več kot dvakrat
F. AD. RICHTER A CO.
•	74*60 WaahinfUm Strmet, New Yerk \X I
Botaniki so ugotovili, da planin-ke rastline, ki si pribore svojo pot kozi sneg, izvrše ta čin s hitrej-;m dihanjem kot normalno, vsled esar proizvajajo več gorkote.
VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO,
katero prirede ZDRUŽENE SLOVENKE v Thoma.su, W. Va., r ^rilkintovi dvorani na 2. cesti dne 6. aprila 1918. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina za moške 50 centov; ženske p rust e. Tem potom vljudno vabimo vsa ;ukajšnja društva, vse rojake in rojakinje iz Thoonasa in bližnje okolice, kakor Coketon. Benbush, Pierce, Kempton, Henry, Dodson in Davis.
Vabljene so posebno vse Slovenke, ker mislimo tudi vstano-viti slovensko žensko društvo.
Za vsestransko zabavo in dobro postrežbo bo skrbel Odbor. (iS&xtO—3&1—
Stroj za prentkajoče slike i družini.
* ^gfc^C \ joče slike in
ido	vam
"nb najbolj zanimive dogodke evropske vojne, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa in vsak film, katerega denete v stroj, je Standard film.
Lahko vidite šaljive predstave Charl"«* Chaplina. Imamo tudi mnogo drugih filmov. Samo danes je cena $3.90,
K vsakemu stroju damo tri filme zastonj in z vsakim strojem pošljemo tudi natančno navodilo. Ne pošiljajte nobenega denarja, temveč samo natančen naslov in poslali vam bomo stroj ter bomo zanj plačali, kadar bo poslan v vaše stanovanje.
Moving P c ure Maline Compay,
Dpt. 101,
116 E. 7th ST., NEW Y0EK, N. Y.
Ozdravil svojo RILO.
Jaz sem grozno počil, ko sem prf*J leti »zdipni en '.»boj Zdrmvniki mi mi rekli, tla moram biti operiran ako hoč«»m ozdraviti. Obveze mi niao dobro Črnile. Koneioo sem pa dobil nekaj, kar me je hitro In Dopolnor->a ozd.avilo. let je pretek-lo in kil» h ni povrnila, akoprmv delam ttž» o mi-*ar»k«» delo. Nimiti bi. operiran, nit zgubil {aa, nobenih »itnoati. Jtz nimam ničenar za prodati pač pa dam vnaketna pojasnilo, k t »o se tadobi popolno ozdravi eni«> brei »pera-i;«. ako m* piš#te Eugene M. Pullen. C*rj>er t«r L) Marcellu^Ave. Minaaquan. N. J. Najbolj je. da izreieta Lo ob-javo »n jo pokaiete onen-.a. ki je poč«n — morda refti te komu življenje ali rta vaaj pred Dedlešuo kilo in ttrahompred operacijo.
Adv
SLOVENSKO-HEVATSKA
Restavracija
A, ZUPANČIČ, Jactnik,
priporoča rakajSnjlm rojakom ivojo novo urejeno restavracijo. — Izvrstna iNwtreiba. — Domača kuhinja. — Gla-^»vir na razpolago. Ugodno šestaJaliSfie Slovencev In Hrvatov.
443 East 84th St^ New York City.
imtwl 1 avj» 11»	a •
•mo *pa«|9A»|3 -IS PO» W tltt
,1 _____e-,
POZOR ROJAKI!
^^^^^^	NajospeBnej«
mB&mk. mazilo za Ženske I^Hr aH laae, kakor tndl m. mofke brks JK .FIT ui brado. Od te-^OnaH^^ ga n«i>«>'» ira-ste Jo t etlh te> 1 '"	dnili krasni go
"	10 dolini lasja
kakor tndl moškim krasni brki la brada ls ne bodo
l <id|«daLl In oelveli. Bevmatlsem, kostl-t>ol alt trganje ▼ rokah, nogah ia v križu, v ornih j neb popolnoma oedra* rim. rane opekline, bole, tura, krasta in grlnte. potne'noge. kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim, k Kdor M moje adravtlo bres uspeha 1 - raMl mo Jamčim trn $6.00. PUttte takoj po realk, ki ga takoj po« jen aastooj. ^ Krasni tepol KOLEDAR ta Mo e ki• 191 ft. po« jI te 4 rente as poštnino.
r I JAKOB WAHClC.
SLOV. DELAVSKA' PODPORNA ZVEZA ,
U*t»oovlj«-n« dne 16. mvgustm	tnkorporinaa 22. »peila 1900
100®.	»driivi Prar,
Sedež: Johnstown, Pa
GLAVNI URADNIKI:	},
Prodoednlk: IVAN PROSTOR. 100« Norwood UU_ C^relanO. Obla. Podpredandoik: JOSIP ZORKu. R. F. D. 2. Box 113. West Newton. Pa. |
Glavni tnlnit: BLAŽ NOVAK. 634 Main Sr . Joh&^town. Pn
1.	Pom. tajnik: I RANK PAVLOVf I»'\ CM	St., JoLiiilowa, Pa. [j
2.	Pom. tajnik: ANDREJ VlDRICB. It) Slain Street, Conemaugti, Pa. 1 Blagajnik: JOSIP ŽULf <E»«2 it Ciair Aw. Cle^land, Ohio.
Pom. blagajnik: ANTON U-VF.VAR. It. F. 1» Z. Rax 27. nrMgi-port. |
O lilo.
NADZORNI ODKOP.:
ProdseUn'.fc m * r.	j«»sip pj:TURNUI..	tVUtock, Pa.
I nad* urnik: NIKOLAJ	t Ura!» St., Nutarvy IliU. N. f. Pitro-
tursti. P*	•
t QA(j".omIk: IVAN CBO^KU. -SC E I37tfe S? O r.-h.n 1 Ohki,
CbKOTM ODBOR:
Pmlnpdtilk poroi. uilucrs: MARTIN OP.nnftAX, K** T2* Časi Mineral. j Kur.
L i .^»tn * : I KAN«; TEROlV IČ. It l l«. ::. iio* 14«, i-.jrt Saiith. Ar k.
J. porotnik: .fn. Ip «.»>: < -H 101« So. liti; ^ringUeld. ILL
VKIiOVNI ZDRAVNIK:
Dr /o«!P v. r;R\HITK, wr; II. ot-io St . rittsborg*. Pa.
t.tain^ i»rjd: M;un St.. .Jchn rovu. Pa.
i KAliNU <a AKifA»:	I
NAlfJUA". tc Curtlaadt Struct, Snw York Ctty.
t' Jj''; ft drnFti.i.	r.tb uruiinlki, - . uijndito proš^ui, ixrfiJJad
TT-i ..opoie uamrnost ua clamjo tajnika tn nikogar drngeya. Denar nut «■ pofijr edino potom lavnih. Espfsslh aM BnnVriib denarnih nntsrrl/*, elknkor pu ne- potom »>rlvataib čekov. Nakaznice naj m on« jiJ«>- Nirtrak, Omsnaoxh Depoatt Bank, Conemaugh. Pa.. In •ak<> itaatof puhiljajo s ineis. -':itia poročilom na naslov gL tajnika V »lučaju, da oi«UEijo dru£tvecl tajniki pri poročilih g!avr^??a tajata* kakr poraaDjkijlvt»tl, naj to oemiHuma nezs&nijo aradn slavnega i ■ jiiUa 'to » » i»rlhirtajf f« »prav l
s ifcA"! rvrrtrisiJtJržšijL	n//> * i/jgra..
I	.	##	fl
J	Žrtev sodnije. i
KRIMINALNI ROMAN.________I I
I	PRIREDIL J. T.	i
24	(Nadaljevanje.;
Pismo se je piasilo takole:
„ - - Jaz ne vem, če se bova se kda} videli. Če »e ne bo-"a več videli, te vam tempotom se enkrat prisrčno zahva-l lju jo m rs ti« dobrote, katere ste mi izkazali v najtežjih dn?ii mojega iivljeuja. Zdaj grem iskat svojega soproga ! Kakor hitro gra bom na bi a, boste zop« sliiali o meni. Če e pa ne vrnem, ne mrte misliti, da se mj je kaj pripe-' na k<>, ni em bi t pripravljena. — Tenia, če se tram ah ■:■< se ne vnv m, niliar iu- ne Mnatrtjte ua nehvaležno. —-
Priarčtn pozdrav
Ana.
.laauiuu b L.i to ptsm « rajše pravil *ot pa vse i.,..kiaie rta sve-' u 1 ud > lt.il	ker Je bil prtpi.can, da mu ix> madama Anneole>
n • j i <■ < dala m r*7od*»la. ne pre"*»>{ vsiljiv.
Po a'5t< xn prt^rai^lrka je "vpra^fita:
\ .i -te kd.tj opazili pri nji kakv ^ai-esliueo .'
-	Kakano	?
-	N* / ;it«» lape-tni'*'>t / n -nmti 2iirtaiaii erkuniL
\ vpi i M« nje ni ^a/uje. da rti iieete pravo žvu-^ao, iu».-, •no l.ii ' u « \n	( Urniia vdova i. žalostnim (rlasow.l
f^H •♦:ia ,,	• taK > .* p<	r.;i j., ni nikdar nosila. — To za-:
p-tu:'-<> .n i. b.l vi! njen u»'.> i»t i Iuwmi. V njo so bile vtisnjene; <• ••rk* uj n«''.'a imena Auvta ^um L 'ster. Ii. ka i !*«• je potfm igodilo?
Ka/tn zajK-stniee je luii'la tih^i bo*ialo, doigA», oslro t'f,dalu, n/a ji jv tudi podaril njen mož.
1"	1a je ini« 'a .' — je vpra^i jJjM>iUiait navidez /.aču-
!	Ali st- vam m /di «>u i«)", ee podari aiiadi aao>. tako dit
» »ji za -"♦•nki 1 — Ko h ni nekega dne prišla «lttcajuo v itjetio ho, j' ^iliio jekala. — V eni roki je držala bodal", v dmgi pa za-
*	••t-aif", ter t bodalom po>kui.iiu razpraskati napi^ na nji. — To
»torila uutu \tefra, k»-r jt, je bil prevari! mož. katerega ta !
*	o zelo rada imela. ^^^^HHHk^-
—- Ali je mislila, da jo je varal— je vprašal .Jannion.
—	V začetku ni mislila, malo po/ap je je i>a do/aiala grozno it-^y
' .o. — Jaz prav dobro vem, <1;- bila por i—ena pred ligom. On je bil katoiik, ona pa protesta nt k ia.ia. — Poroka ne je vršila v ne--tm malem kraju. — Uboga dekliea! Nie drugega ji nj kazalo. — ioda kaj to ljudske postave pred l>ogoin . — Njena duša je prosta v ie knrde. Ona je bi.a prepričana, ia je bila postavno poročena in i-teffa mnenja je tudi oni nad oblaki, ki ve za v«ak naš korak. Ali je vzela bodalo seboj, ko je odala.
—	Odkar je edsla, nisem videla niti bodala niti zapestnice — je odvrnila gospa Annesley. — Ničesar ni vzela selioj, niti svojega perila. — Vsled ter a sem tudi mi&Ula, da se bo kmalo vrnila.
—	A tako j« bilo, tako l
—	No, zdaj bi pa rada slišala vaao zgodbo, gospod Jannion.
—	Mens ničesar ne vpraiujte — je odvrnil Jaumom.
—	Kaj pa jef — Kaj se je zgodilo?
—- Molite rajfte k Bogu, da bi je nikdar ne našli — je odvrnil detektiv. — Za vas gospa Annetky ai za mlado deklico bi bilo boljše, da bi bili med mrtvimi.
—	Zakaj jo p« iščete 1 — je zajeeala dama« — Zakaj jo iščett? Povejte mi resnico. — Vse lažje prenašam kot pa negotovost.
—	Jaz in vi poizvedujeva po isti ženski — jt .odvrnil Jantaou s hripavim cla*oui — Vi jo iščete zato, da bi jo sprejeii k sebi na stanovanje, jaz jo pa iščem zato, da bi jo izročil sedišeu, ker je umorila tvojega moža.
—	Da je umenla svojega uiJi«; — je zajeeala starca. — Ne, to m mogoče. — Te besede so ji prišle v posameznih odstavkih prsko ustnic. — Trepetala je kot šiba na vodi.
Jaanion jo je pustil, da js prišla k sebi Šele, ko se je nekoliko oomirila, jo je vprašal;
—	Ali n« čitate časopisov 1 ritarka je otuirnal*.
—	Berem jdi k malokdaj uli p* nzkoU. — Pnjatt»ij, Jacuuoii. vi s« w. kakor nUte p' obnaša1 i napraui nam. — Reki i ste, da boat« odkril.. — ic bi v^- teia, kaj nameravate, bi vam ničesar ne povedala. s tem »ia nikakor ne rečenu, da omalovažujem človeške ftave. Ne, tega ue, pač jdi pa ^poAtujem. o* so v soglasju % lH>žjnni (>ostavami. — C 'oveške postave so trde iu hrepene po maščevanju. Os« zahtevajo -oko m oko m-"** za	--------- v -
—	Žal, da je tako, — je odvrnil Jannion.
—	Ali mi hočete nekaj obljubiti, prijatelj Jannion f
—	Kaj bi vam obljubil 9
—	Nekaj, kar bi bila poravnava za vošo neodkritosrenost. — A-•co zamorete, mi pomagajte, da jo bova rešila. — Morda je kdo dru-
obd'jlzen umora. — Ona naj da vs'ed teea pismeno izjavo. je ma morilka in naj izgine kam, da ne bo mogla postava seči do nje. — Ali mi hočete pomagati, prijatelj Jannion?
Ta prošnja jo bila tako ginljiva. da je začei Jannion sočustvo-\ siti s atarko.
—	Čeravi,^ se popolnoma strinjam z vami — je odvrnil — Ui> ram vseeno reči, da ste silno velikodušna ženska. — Samo v-^led vas l>i želel, da bi se ne bavil s to stvarjo. — Ker sem na prevzel nalo-t:o, jo moram izvesti. — Toda nekaj am pa obljubljam: Če se bo Jala vaaa želja izpolniti, naj se izpoin:. — Če se pa ne bo mogla mla-Lta žeu.,ka odtegniti roki pravice, bt-L.e prepričani, da to ne bo moja krivda.
—	Prijatelj, preveč "če*' imate v svojem govorjenju. — Kljub t :uu sem pa prepričana, dn mislit v dobro in da vam latii;.. zaupam.
j ve j te mi še. če je to edino, kar morete storiti zanjo*
-- Najboljše je, da vfui ik: več ne govorim o v m slučaju — • pripomnil Jannion — če lic....
- Ne. ne, — ca je prekinila. - c pripovedujte mi ničesar. —. /.njo >o slabo postopali in ona je zakrivil* dejanje, ki ni s postavami . -ojrtarju. — Njena vest bo njen.i najhujša kazen. — Meni popol-K-iur: .ados^uje, da ji lahko odstopim prosto v svojem sreu.
KU se je Jannion vozil proti domu. je neprestano šepetal;
Zlodja. A net a Sara Lester! — To je vendar nečakinja gospe 1'rH-liardove
SEDE M N A-JSTO POOL A V J E.
—	Jaz aem giof Fiesoii ai; p« gospod Fisher, kakor hočete — Kavno zastrarite^a vam uist-ni prej izročil vizitke, da bi vas pre**-:;etil. pospodn* Artur Chancellor. — Mi.slrli ste, kaj ne, da uie ni več na svetu. — Per Baeeo. trrof F:e>uli je dobro zavarovan. — Toda v trua vam bom pozneje povedal. — No, ali vas nič ne veseli, da ui-: vidite ?
Mož, ki je govoril te bese<ie, jc bil Italjaji - »*rno b;ado in erui-ini lasmi ter se Ohaneellorju v začetku ni nič kaj dopadeL
Njegova zunanjost je bi^a ravno taka kot mu jo je bila opi^au-gospa Bunee v Wilsley. — Imel je črne oči, ki so bUe tako ostre ia velike aot da bi mu hotele skočiti iz jamie. Čeravno je bil v eivilu, se mu je po obnašanju poznalo, da je vojak.
Advokat mu je stisnil roko.
—	Zelo me veseli, da vas vidim, — je rekel. — Ljubše bi mi pi bilo, da bi že pred štirimi meseci prišli v Anglijo, oziroma, da bi sploh ne odpotovali.	- -
—	Dragi moj, oboje je bilo nemogoče. — Prišel sem kakorhi tro sem mogel. — Prej mi res ni bilo mogoče. — Perd treini dne\ i sem se izkrcal in sem se podal naravnost k svoji nečakinji v Man uinpford House. — Krasno dekle! — Vi imate pa res sreči, gospoc ChancelI or. — Dovolite mi. da vam čestitam. — Čakajte, kaj sem že prej rekel? — Da, o svoji nečakinji .«em govoril. — Rekla mi je. da vas morem na vsak način obiskati hi sicer clede neke zelo važne st\ari. — Na razpolago sem vam v vseh ozirih, izvzeti so le taki, k so v nasprotju z mojo domovino. — Uboga Italija! — Kako silne krvavi! — Toda nekega dne se ji bodo zacelile rane. — Živela Italija : —
Grof je govoril izborno angleščino, četudi z nekim tujim nagla
som.
{Dalje prihodnjič.)
GI AS NARODA. 3Q. MARCA IA
vadi i, U
na
VELIKO VESELICO,
katera ^e bo vršila v prid slovenske dvorane dne 13. aprila 1918
v "White Valley, P;
J'Tiče te k ob G v.ri zve*ier Vstopnina za moške £1.00, dajn-so vstopnine proste, ličila V'> ;/Vrstur godba Iz
< laridge. Pa. Teoi :»etov!i vljudno vaouno "
lijake hi rojakinje z "SVi ite Vr-I-I- v. L; i si; De' »ton t, p;- i/. " hi ' l.-iridtre. d?: nas Mau" ' t- ijo p** «''tii: 3ii «• ijenje1 i dan In ', u ta!;o pripoinojrjo do večje ,.!>av>- u uspeha K oL'lht: vdeb-žtd \aNi odbor.
r:5u-:j—1-1
Knjakl narotejte se na	Naro-
u"* uaivt^jl slovenski dne\nt~ v /Uro
Išt5em svojega strica MARKIH PETEKA iz Krtine, občina Sladka Gora ni Štajerskem Prvič je brl v Nev,- Torku S let. drugič €. Pred 4. leti je bil še v Ne\r: Yorku. Nahajam se via-.'ikem ujetništvu. Prcam ga, d;> mi prše in ini pošlje kaj denarja. Pozdravljam njesrovo iruii >•' in Ij.i::-."1. Xoslov: Antonio Fai[. piigioniero di guem«, Repriito, Fonte di Ainore. Italia.	—
! l*i :/.vt d<d /.n iiaviiv svojih dveh -d nov FRANCETA in MUZA H li V ATTN". Doiua sta i/ Te'.-p'-an pti Fii Tiisrr ri«*i. '».• >-•;,.;. f-huta ta oirlas. da w , mi «ff[a-srta. ;ili čc ve kak rojak ; .-.v. nju 'a-^ltiv, ^a prosim, da mi faziia.:e. za kar mu bom zelo hvaležesi. — Paul Tlrvatin, Box •'40. sj|. ftield. Pa. rjO-3—2-4;
■ ■■■■■■Ml !■■■■ ■ !■ ■■■■■■■[■■WHW
CENIK KNJIG
katere Ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SU	New York, N. V
POUČNE KNJIGE:
Ahnov neniftko-angL tolmač rezan —JtO Hitri računar (nemfkoangL) vezan
Poljedelstvo	—JO
Sadje reja t pocororb	t—J26
SchimpffoT nemško-slov. eIc > ar (L2I
ZABAVNE IN BAZNE DKOGI KNJIGE:
v
HlrnotLaem	»—JI6
DoU s orožjem	—JSO
Dve žaloifri: "čarl^eva ZenlteV
tn "Trije žei.mi	—.26
Mesija 2 zrezka	i-JU
Pod Bobom SL VeCemlos PostzeCbs bolnikom	f—JSO
Socdjalna demokracije Trtna ni te trtomja	E-JiO
Umna živinoreja	—-JS0
Veliki slovensko-snsIeSki tolmal &L00 i Trojka	. *—JtO
Vojna na Belka an IS nes s—LM Zgodortna e. kr. v«><po}ks it. IT
aJUiiuiii	rnrnjm
JVieg tu na^cri'Qiii ioijig al Mr» zvezka.
Opeta: KaročUoa js militi
Življenje ua avstrijskem dvora J ali cm rt cesarje viča Rudolfa .TB l
t
RAZGLEDNICE:
Newyorgke, boiitee. velLeonoČne ln novoletne koma^ po	»-.OB
ducat	gijf
' Album c>esta New York • kras
nfanl al i kainl	j* j
j
ZEMLJEVIDI:
i :
▲vstro-Itanjanska volna mapa	v—JM !
Avztro-ogrski, veliki veaas	—JSU
Celi svet mali	<--.10 ! Celi svet veliki \
Evrope vezan	»-J0 j
Vojna stenska maps	fSJIO j Vojni atlas j Zemljevidi: Ala. Aria, Celo..
Cel. itd. po	r=JB
Zdrnienih držav mall	- .JO I Zdraženlh držsv vslDd 1
I«
jSfidmžcslli drŽav atenska mapa. i na drngl strani pa celi svet fUB ]
pa Se nekaj zaanomteili latisov po trn
- - . -
- - - -	j- - .	t
POZOR, ROJAKI!	'1
Famie na prodaj, ker primanjkuje delavcev. Ena farma 106 ikrov, 25 posejane pienice in 25 i':rov -pa lesa, ostalo se lahko raz-! >ri'j ^li pa ima /a seno; voda toče >kszi lan:' ); zasajenih je sad- _ :iili dreves, jabolk, n.-uds, če^pelj.' I IL5n 10 zob in klet, hlev T0X40 ca kra"e. itiev za konje 50X40, svinjak ?0X40, drvarnica 25X30, vse v dobrem stanju; 11 krav, 4 telice 2 Teti stare/ 1 bik, 6 telet, i 10 prašičev, 2 konja in več ko-! koši: pol .v delsko orodje, stroji iu vozov . jiiotor za rezati drva in puro pati vodo, za prati ter delati maslo. Posestv je 2 milji xl ■• sta iu cerkve, c»d postaje 6 milj. štda jf 'raven. Tudi ndekama je zrarcu ":!i zdaj se dobi po $3.00 zv 100 funtov. Ena krava ima 80 funtom liileka. Na taimi raste ^se. dobra zemlja in Izvrstno podnebje. Cena je ^5800. takoj sš3CKX) in p<>Uni na leto po -^KX) po "*' . — Dr\!^ra fai«iUa obsega šrj akrov. S 1*2 pšenice, ■> >ad itv^n d«*ev ,;a. t•-ki»'•.". v<jda. ! miljo r>d v»le. i eei-kve in -irarne, I'J krav, te-j ■io. . je. 3 praišiče, L!S kokos: i'. v->r jui'iebno orodje. Hiša ima' 15 l:!ev 7^1 krave je 12X60. /a; k" ij ■ ; 2r0 40. «'ena jc t^u1 »••».' ti:ili*': - in obtain pa po £10", na le i o.
i'olejr ti'h imam pa >•■ vee 1'arm.j K-.jaki, je ča> za na faime' ( Puhtite jame iu tovarne ter idlte, p.a prosto, kjer ni b«.rs>u, ki bi vcus preganjal.
Tki pojasnila se obrnite uj: Martin Schutte. li. D. No. 1, I vee Center. N. V
Iščem svoja dva brata MIKE in M >IIN KOTHAR;. pred 3. leti sta bila nekje v Alabami. Nadalje iščem prijatelja FRAN-I " KA SESTIN, doma iz Doberni-j ča ua Dolenjskem. Prosim jih, da se mi javijo, ali pa če kateri rojak ve za njih naslon.-} da I im blagovoli naznaniti. — Marv Kothar, c o Mr. Young, Box 3. Riverside. Illinois. (30-3—2 4)
DELO DOBI
; 00 mož za delati drva. Plača $2.2o uti korta. Gozd je lep in v ravni-uini. Putrebnjean tudi boarding bossa.
Joiiii Prosen. iPi-osen Caiap. Big Baj, ilieli.
Žetim izvedeti, ako je kateri mo-1 jjh lertniko v Združenih državah ki -snio bili skiipaj leta J 1909—1012 pri 11!. stetuiji IT.
pespok"n. Ako kalili izmed njih • 'r-il;x to -g-kis, uaj se iui oglasi i ua nasi- v; .Viols Levstek, Bos •J.1-). Ti lit on.. Dr: ivilk-. lii. 1 t
- ^ki^nwiryjiBiMWBLiiLi iii .xia1.1 JI1
IOr.LOREHZ. I
J »a »cm adiad »loresti-v« se**- g Specialist mim^'i	v fj
P-ttrtJnr«km. Fa	^
arsrj toevae aA S. ae- !
5»«Ms» de E are ersAar. V pet Kfe dd depoMtos da t p*** ▼ »««ie!je ed 10 dop. de 1. DE LORENZ. £»e«2a!isl ssoSklh bsJ«e>i ♦5t Psa iT«, a uM- w eH*> rtHskeiib. l*i
I C5T JL—Hg	rWBISMPV «»*■
NAZNANILO.
j Ctujenim rojakom v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v krat j kem obiskal naš zastonik
iHHnk
j .^^HH^HL
W
Mr. Janko Plsiko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za *'Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti ze večkrat prepotoval države, v katerih so naii rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki ▼ vseh ozirih pptnagali, posebno ie, ker ima po-kvigfcaD tero f&o. -
V	_	J.	.	.
Rada bi izvedela, kje je moj brat FRANK PLANK, doma iz LeS,
fara Sava pri Litiji. Slišala sem, da je prišel v Ameriko že pred več leti in to v državo Arkansas. Zato prosim cenjene roja- ( ke, ako kdo ve z& njega, noj mi c blagovoli linznaniti, ali pa naj » tam osJasi svoji sestri vdovi: ' Mrs 21 an- Bui gar, 242 Union J
St., T.uzerne, Pa. (30'3—2-4) , -- —--—-
IŠČE SE	11
može pri o - tomobiliii. Učimo vsa-j keg-a praktično pri vseh avto ter t vsakovrstnih strojih. Ne zeuiudite j cilike' Pouk je za avtomobile, ■n<>!otje pri zrakoplovih, acetilen- ] zavore, pri bateriji, lc;iko ^o pri-žv," in napravi razsvetljavo. Delo se jamči po- dovršeni skušnji. Ka-l .-.astonj. Pouk podnevi iti p<v n<>.i. Pil t burgh Seliool of Anto-Hi"kile ikiuiMe^rui^r. Station Coliki-j \vKast Kud, Pift.s-bi: i -ti. Pa.	v 20.22,35—3)
i s- • ni ^ •. *.>.(•.• 2eao n j .svojega .ve-j I r. Žena je dama L' Koses pri' Ilirski !iistua Notranjskem. ! ' Vorsi.u, da se mi oglasita. •Joseph StembtT^er. ! 1 o4 VV.-sr Sr.. Krie. p-,.	l i
liud i »i izvedel za svojca .striea i MATKV/1A }n;STKK. IVnmt j. i ./ Puffleda. oiičhia št. (jre^i.! j Dolenjsko, ter se n aha ju že nad, 2f> lest v .Vmeriki; pred 5. let-: se i je laliajal nekje v Montani. j Prosbu cenjene vojake, če kdo ve za njegov naslov, da ca mi naznani, ali na i se pji ram ogrla-l «i. ee bere te vrstice. — Frank, "Mestek, Box 535, Ri eh wood! AT. Va.	(29-3—1-4)
MOŠKlJ
Ako trpite os slabih živcih, c kosti, lrgnbljeajn živahnosti in eVi pije. Želodčnih in ledičnlh bolezni® splošni slabosti, potenju ponoči iH kaj drngem - Potem naša csjnorejfl Ijnajdba JtlTTO TABLETE, tiare« ne is najboljši*, čistih zdravilnih bili ki ras'ejo vo VBGh krajlli sveta, dni ram bodo hitro in gotovo pomoč. Pl bljite 1 dolar £a eno ali C dolarjev M §est fikatejl. Ako želite zavarotar/B potem pošJjlte IU ccntov več.
Naslov:
JFV1TO LABORATOKI, Soatb Hlll Brsceh 5, 1'itif.f.argh, l'J
Opomba. Radi ram pošljemo na htevo vzorec *n navodilno knjižico. I
PRODA SE POCENI
l'arma O'J akrov s potrebnim sloj-jem; nadalje tudi obdelati zemlja od $10 do >'2«» aker v >ViI eon-inu. Poizvc >e ;>r" lasiuiNui. I Joseph Zaiokar. ^ 1 Waterloo f!oxd. E.. i Collin wood, Cleveland. O hi« l	(29-30-G)
Rad oi izvedel za naslov sv<.>jt'pr očet a A NTON A ST AV A X.J A Pied r. mestvi se je nahajal Verom. 1^;.. sedaj ne vem. k,i se nahaja. Zato prosim, ako bt rete sami ta o<rJas. da mi piset na naslov: Leo Stav an ja, V>&. fH>s. Davis, VV. Va. ' 28-dO—-
Kje jt- PRANK d ANEZTCH Prav. rad bi izvedel za njego uaslov. zato prosim rojake, č ! kdo ve, da ini ga naznani, a naj se pa sa^ oglasi. — Jo ! Dragan. 102*1 \ViS»">nsLn Ave Sheboygan, Wis. (28-30—'i
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
, kateri imajo v rokah nasa potrdila za denarne pošiljatve. z itevilka i ml, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej j.komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera »m jim poslali, to te nam povrnila.
Trrdka Frank Bakssr.
! Bachnik Frank	Grgurič Blal	Samide Prank
■ j No. 829639	No. 260573	No. 330721 4
I	oLo«	Gnbert Qi™PP«	Blnoič John
■:B"	323085	No- 530762 I
No. 260638	K V^1^?^11	Spaniček Bori
D	No-4471,8	No. 828894
Be sens Mary Miss irnT)l* py.nk
• I No. 330062	J hJ^T	Starčevi* Johana
jBobič Vajo	No. 2b0641	No. 831070
No. 260583	Merkun Anton	Tehler Anna jBožičkovič Djuro No. 331353 No. 82889«
II	No. 260581	ICikolich John	-pQy]i Cljarlw| 1
•Brann Mary	No. S23252	No. 330351	1
No. 260643	,,__- . T
, _ . ^	Oswald Joe	Turk Ivan
fe^	No. 2606»	No. 260647 E
'Blender Vincene	Pintar	Turk .Jernej
Cena vojno-vaičevalnili znamk za mesec marc in april.
B£A£C:
Ena znainK» M.It. »»h revtinkat > dnjwtlmi tnanka«!	R3.I
APRIL:
Ena rnanika SI.13, poln certifikat z dvajsetimi znamkami
Vsak Jib lahke kupi kuiiUor mu drare, nikakor pa m ret kakar dres
Cttajte pstU'fo r tem listo ogla« K7ojno-vaHfevah»e ssanke la Sloreael Fokp denarja ki ca nam pošljete xa v«j do- vartev slnr znamke, priloži <e If centov to poštnino rejistnraoega pisma, v katerem Vam JIH bomo »šolal
TVBDKA FRANK SAKSER, t2 Cortlandt Street	Hew York, H. 1
h. —t---1 m'	■ —r .»i ■ 'i	I I 1 — ■ ■ ■ i '" ' ' "' n
1	Veliki vojni atlas !
S fojskojocih se evropskih držav in pa ko. S § lonijskih posestev vseh velesil |
f Obsega 11 raznih zemljevido?, • |
#	CENA SAMO 25 CENTOV.
S STENSKO MAPO CELE EVROPE $8.00.
S VELIKO STENSKO MAPO, HA ENI STRANI ZE-
9	DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, J
m	CENA |3i)0.
f	ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-
(	MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z TTALUO. —. J
f	CENA JE 25 CENTOV.
2	Naročila In denar pofcljtte na;
S Slovenic Pablishing Company |
Z IS Oortlasdt »trsev	New York, N. T. -vi