za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi Je moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEB.IK.I
Od bofa do zmage I
devoted to the Interest« of the laboring classe«
Stev. 29.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903-, at tbe Post-Office at Chicago, IIL, under Aot oí March 3rd, 1819
Chicago, III, 18. julija 1913.
Kdor im miaft svobodno, se na mota boriti sa svobodo!
Leto Zn.
Razgled po svetu.
AVSTRO-O GRŠKO.
ZLATI RUDNIKI — MRTVAŠKI ROVI.
Budapest. — Tisa in nje postranski pritoki Maros in Szamos so iz strug izstopili in povzročili veliko nesreče. Veliko sveta je poplavljenega in grozno uničenega.
Več nasipov je porušil pritisk vode, veliko vasi je razdejanih in nesrečno ljudstvo, ki je bilo od katastrofe presenečeno, ni moglo svoje imetje spraviti v varnost. Promet na železnicah je v ogroženih krajih popolnoma ustavljen, tako da je nezgoda še večja.
Veliko ljudi je v vodi našlo smrt, toda število njih za sedaj še ne da dognati.
Škoda na sadežu in živini bo brezdvomno znašala več milijonov.
V ogrožene kraje je poslano vojaštvo, ki se vdeležuje rešilnega dela.
Nemčija.
Berlin. — V notrajnem političnem polju je desnica skrajno presenečena. Razmotrivajo poraz, ki so ga konservativci in svobodni konservativci pri dopolnilni voli-tvi v državni zbor doživeli; izgubila je vsaka teh strank en volilni okraj, katere si je pribojevala napredna ljudska stranka in socialdemokrati.
Časopisje desničarjev očita na-‘ prednjakom, da so opravljali posel priganjačev za socialdemokrate in s tem izvršili izdajstvo nad meščansko stranko.
Tem nasproti pravijo časniki levičarjev, da je izid zadnje volitve korak naprej v prilog levičarjev. Oslabenje desnice je posledica stališča, ki ga je zavzemala glede davčnega vprašanja v svrho pokritja stroškov vojaškega pomnožen j a.
Balkan.
London. — Položaj na Balkanu je vedno bolj zmešan; namesto napraviti mir, je zmerom več vojne.
Turki marčajo brzih korakov iz čataldže in Buljara, da Bolgar-ce preženejo iz Drinopolja, Vse kaže da so s tem sporazumljeni s Srbi in Grki. Poroča se o strašnih grozodejstvih, ki se dogajajo na bojišču, osobito Bolgari so baje zverinsko počenjali. Grška hoče vso zadevo izročiti mednarodni komisiji; Rusija hoče igrati ulogo posredovalca, a evropejske sile pa stojijo pred uganko, katero ni lahko rešiti.
Solun, 13. julija. — Beguni iz Seres pripovedujejo, da so Bolgari v četrtek na večjih krajih mesta zažgali. Medtem ko je divjal požar, so bolgarske topove peljali na okoli ležoče dvorč ter obstreljevali gotove dele mesta.
Carigrad, 13. julija. — Tukaj se vrši veliko vojaško gibanje. Iz Maleazije dospevajo trupe, topništvo in vojna oprema.
Porta je v zvezi z Grčijo, Srbijo in Rumunijo in je baje dobila zagotovilo, da se le z njenim privoljenjem sklene mir.
London, 14. julija. — Iz Ues-kueba se Timesu poroča, da se je severno od Egir Palanka vršil večdnevni boj ter da so Srbi nad Bolgari sijajno zmagali. Srbi so zasedli Patarico, strategično važno postojanko ob meji. 'S tem so se Bolgarcem znatno zmanjšali obeti nadaljnih vspehov.
Daily Telegraphu se poroča, da je grška armada zajela 10,000 Bolgarov in zaplenila 82 topov.
London, 13. julija. — Dunajski dopisovalec “Central Newsa” poroča o nemirih, ki se imajo dogajati v Sofiji. On pravi, da je Ijud-^ stvo naskočilo vladne urade in se spoprijelo z vojaštvom, katero je v množico streljalo in veliko o-seb ubilo. Tudi kroži vest, da je palača obkolena, kar pa še ni potrjeno.
Razne novice.
Johannesburg, Afrika. — Angleški kapitalisti, ki so svoječas-no, da otešijo svoj glad po zlatu, organizirali Jamesona, da je vdrl v Transvaal in pozneje povzročili grozno vojno proti Burom, s katero so zlate kraje spravili pod angleško gospodstvo, dobili so v teku let novega sovražnika, kateri se baš sedaj bojuje proti njim.
Tisti tisoči, ki zlato na površje spravljajo, so se organizirali ter svojim gospodom in mojstrom odpovedali pasjo pokorščino.
Johannesburg, glavno mesto prejšnje svobodne države Transvaal, je pozorišče resnih bojev. Zeleznični promet in vso obratno življenje mesta počiva. Baš sedaj vlada površen mir in zastopniki obeh strank se prizadevajo, da bi sedajno mirovanje razširili do trajnega miru. Če se bo to posrečilo, treba je počakati. Razpolož-nost rudarjev ravno sdaj še ne kaže na to.
Razmere v majnah južnoafriških zlatih okrajev, so glede neee-nitve življenja, rudarjev take, da ni jednakih na vsem svetu.
Število belih delavcev v rudnikih znaša 12,000, od katerih vsako leto 4000 tedaj ena tretjina, zboli za jetiko. Že po dve in polletnim delu v majnah zboli 25 procentov delavcev. Z daljšo delavsko dobo se tudi pomnežuje odstotni postavek. K tem pride še, da je odstotni postavek glede nezgod, ki se prigodijo v zlatih rudnikih, najvišji celega sveta. Skupno, vštevši črncev, umrje v teh mrtvaških rovih vsako leto kakih 10,000 ljudi.
Da bi uvedli varstvene postave, niso južnoafriški zlata lačni kapitalisti do sedaj časa imeli. — Splošna sila je konečno rudarja do tega privedla, da so se organizirali.
Velikabritanija.
Belford, 12. julija. — Resni nemiri so se danes vjutro dogajali .pri otvoritvi 12. slavja spomenice “Orangemen”.
Mnogo oken je, bilo pobitih in nekoliko policajev in meščanov ranjenih. Dva teh smrtno. Nacio-nalci in Unionisti so se skrajno bojevali, a ko je prišla policija so jo skupno naskočili.
Boj je trajal poldrugo uro pri čim so se rabile paliee, kamenje in tudi streli so pokali.
Francija.
Paris. — Vsled eksplozije kotla, ki se je pripetila v neki opekarni v Chateney ob Seni je bilo sedem delavcev usmrčenih devet pa ranjenih.
Mehika.
Mexiko City, 14. julija. — Tukaj je bila zasledena zarota, ki je nameravala umoriti predsednika Huerta, generala F. Diaza in generala Blanqueta, kar pa se je preprečilo z aretacijo desetih o-seb.
Pravijo, da so nameravali v pravem trenutku, ko bi se imenovani trije uradniki pokazali na cesti, nanje bombe metati.
Pisma, katere so našli pri njih, kažejo da so Zapatovi zavezniki.
Ena milijarda jajc na ledu.
New York. — Več kot ena milijarda jajc leži v hladilnicah glasom izvestja 45tih javnih hladilnic v Zdr. državah.
Spravlejnih je 2,292,800 zabojev s 30 ducati jajc v zaboju. 'Cena zaboju v hladilnici je $7.20, tedaj znaša skupna vrednost jajc *21.441,160.
PRIPOROČILO!
S tem naznanjamo, da je so-drug Peter Kurnik, naš zastopnik za San Francisco, Cal. in okolico, ter opravičen pobirati za Glas Svobode naročnino, nove naročnike pridobivati in prodajati knjige, katere imamo v zalogi.
Uprav. Glas Svobode.
Kako raste bogastvo v Ameriki.
Borzni spekulant Tom Lawson, izpričuje v “Everybodys Magazine” sledeče:
Šestdeset bilijonov (francoska beseda, ki pomeni pri (Nemcih en milijon milijonov, pri romanskih narodih pa samo 1000 milijonov t. j. ena milijarda) takozvano narodnega premoženja obstoji iz gotovine (Stock) in obveznic ali zadolžnic (Bond).-Čez $40,000,000,-000 od tega je toliko kot ponaredba, tedaj prevara ali kapital brez denarja in brez posesti.
Ko so bili izdani, niso predstavljali nikako nakopičeno delo z bistveno vrednostjo — to ni bilo nič druzega kot prevara (Trick) — in ta namišljeni kapital večinoma lastuje 10,000 ljudi, kateri vsako leto na obrestih dobijo 2,000,000,000 dolarjev,
Ako je resnična trditev borznega špekulanta Lawson — in ni za dvom nikakega povoda — potem bi imeli producenti takoj strmoglavit ta prokleti sistem, ki omo-goeuje tako sleparstvo. Ni čuda, če se s premogarji W. Virginije slabše postopa kot s sužnji, ko morajo žene svojo čast prodajati, da gladu konec ne storijo in da so naša zavetišča in dobrodelni zavodi prenapolnjeni z žrtvami ega sistema, katerim nobena zvezda nade ne sveti na obnebju njih bitnosti. Na kratko:	Ameriško
ljudstvo je postalo suženj premetenega kapitalističnega sistema.
Nova bojna ladja.
Washington, 11. julija. — Pogodba za novo bojno ladjo št. 39 je bila danes od pomorskega tajnika Daniels podpisana in bodo v ladjedelnici v New Yorku z gradnjo takoj pričeli. Gradnji stroški, brez opreme, nesmejo prekoračiti svoto $7,425,000.
Ladja bo največja vojna ladja, ki bo merila 600 čevljev dolžine in imela moč za odrivati 31,000 ton vode. Opremljena bo z 12tmi 14palčnim in s številnimi strojnimi topovi.
Stara nadloga.
Dodge City, Kans. — V južnem Kansasu se dan na dan pomnožu-jejo kobilice, ki povzročujejo toliko škodo, da bo farmerjem bržkone vničena vsa letina. Da se reši, kar je mogoče še rešiti, je državna vlada sklenila, da brezplačno razdeli strup — Pariser Green — v svrho pokoneavanja škodljivega mrčesa. Prva pošiljatev 2500 funtov je že odposlana.
O cenah mesa.
Mnogokrat se sliši vprašanje: “Kako daleč kviško bo pa še šla cena mesu?” Na to vprašanje si zna vsak sam odgovoriti če vpo-števa sledečo uradno statistiko. Leta. 1907 je bilo v Zdr. državah prebivalstva 87,178,958 oseb, tem nasproti je stalo 72,534,000 glav živine. Leta 1913 je pa štetih 96,765,573 ljudi in samo 56,527,000 glav živine. K tem je še prištevati povišano zatrustenje mesne industrije, in pokaže se dežela z neomenjenim cenam mesa.
Ni rešitve.
New York. — Prošnjo za novo razpravo, katero je vložil k smrti obsojeni policijski nadzornik Ch. Becker, je višji sodnik Goff zavrnil. Beckerjevi zagovorniki so predlog podpirali s tem, da so našli novo gradivo, ki govori v prilog obsojenca.
Sodnik Goff je izjavil, da so i-meli tako Becker kot njegovi štirje soobtoženci pravično razpravo, in Beekerjevo provzročiteljstvo umora Herman Rosenthala, je dokazano nad vsak dvom. (Op. ur. Obsojenec je po njegovi smrtni obsodbi prestopil v “edino zve ličavno” rimokatoliško cerkev v nadi, da ga ona reši električnega stola, kar pa še ni izključeno, dokler Becker živi.)
Paketna postava.
Kansas City, Mo. — Tukaj je pravomoćna postala mestna odredba, katera prepoveduje vedeževanje, po poklicu občevanje z duhovi (spiritizem) in vse slične “obrate”. Večina bistrovidnih možičkov in babnic, ki so do sedaj tu bivali, so mestu hrbet obrnili.	i
Štrajk pouličnih železničarjev.
Lexington, Ky., 12. julija. — Promet pouličnih železnic kakor tudi onih vrhutalnih tega mesta, je popolnoma ustavljen vsled ge-neralštrajka, katerega so vsluž-benci včeraj sklenili. Vslužbenei zahtevajo priboljšek plače in krajši delavni čas.
Nova reforma.
Washington. — Zvezni senat je soglasno sprejel predlogo, po kateri bodo v Oregonu zemljišča, ki olje vsebujejo, podrejena Homestead zakonu.
Nadalje je zakon postala predloga, katera v bodoče ne zahteva, da bi morali naseljniki nepretrgoma bivati na javnih zemljiščih, kjer ni zadostno vode, da bi ne izgubili posestno pravico.
Žrtev spiritizma.
Milwaukee, Wis., 171etna Helena Strehlow je na zagoneten način prošla iz stanovanja njenih starišev. Mlada dekle je prišla v neko sanjavo stanje iz katerega se je šele po več ur z zdravniško pomočjo prebudila.
Dr. A. H. Winkel je izjavil, da se Helena Strehlow nahaja pod hipnotičnem, vplivom. Dekle je starišem pustila pismo, v katerim pravi, da se jim bo prikazala kot duh. —
Udobna reforma.
Washington, D. C. — Vojni tajnik Garrison se je podal na daljšo inspekcijsko popotovanje in bo obiskal številne utrdbe. Namen gre na to, da se največji del trdnjav opusti in raztreseno vojaštvo zbere v nekoliko garnizij.
Ameriški begunci v silni bedi.
Washington, D. C. — V velikem številu prihajajo ameriški begunci iz Mehike z vsakim parnikom, ki pride iz mehikanskih pristanišč. Večina njih je v največji bedi in velino jih je, vsled leta trajajoče revolucije, izgubilo vse imetje.
Ameriški konzuli v Mehiki so dobili pooblastilo, da od državnega departmenta smejo zahtevati denar v svrho podpore tistim, A-meričanom, ki nameravajo pobegniti iz raznih ogroženih krajev dežele, a nimajo sredstva za pokritje potnih stroškov. V nekte-rih slučajih, tako osobito v Tor-reonu, je ameriški poslanik v Mexiko City, Henry Lane-Wilson, konzulom večje denarne svote dal na razpolago, da so takorekoč gladovanje preprečili ali vsaj omejili.
Železnične nezgode.
Wheeing, W. Va., 13. julija. — Skupaj trčenje dveh osobnih vlakov Baltimore in Ohio železnice je 4 osebam življenje stalo, medtem ko je več popotnikov ranjenih. Nesreča se je prigodila blizo stacije Cambridge, Ohio.
Los Angeles, 13. julija. — Med 30 in 40 oseb je baje usmrčenih vsled trčenja dveh vozov Pacific Electric Railway. Nezgoda se je imela pripetiti blizo postaji Vineyard.
—	Jackson, Mich., 13. julija. — Na progi Michigan Central Railroad ste bili danes dve, nesreči. Na progi od Chieage do Buffalo je iz tira skočil prazen tovorni vlak. Strojevodja J. Martin iz Detroita je bil usmrčen in kurjač C.
F.	Cole, iz Jacksona, je težko poškodovan.
—	Malo ur pozneje, sta nekoliko milj od Jacksona skupaj trčila dva osobna vlaka ter je bilo veliko potnikov več ali manj ranjenih. Napačno razumenje signalov, je baje krivo nesreče.
Delavske novice.
Ravensdale, Wash. — Dne 24. junija se je tukaj pripetila nesreča in sicer, ko je šel tu med Slovenci obče spoštovani John Dicman na delo, zadel je z glavo v električen drog ter bil takoj mrtev. Čeprav je bil rodom Nemec, so ga vsi spoštovali; bil je 49 let star in zapušča žalujočo soprogo. — Fr. Dergan.
# * *
“Bakery & Confectionery Workers International Union of America” je v Roekester, N. V. sijajno' zmagala. Ward Bros. Baking Co., proti kateri se je unija bojevala več mesecev, je v pondeljek podpisala pogodbo, po xateri bo največja pekarija mesta vodena po unijskih pogojih in vsak hleb kruha bo imel unijski znak. Boj se je vršil pod vodstvom Chris Kerker ja, mednarodnega organizatorja, George Wright, predsednika Central Trades and Labor Council, Henry Flaherty, tajnika Councila ; Clarence E. Dowd, zastopnika A. F. of L. in Richard Curran, zastopnika State Federation of Labor.
Vsled dogovora bo uvedeno deveturno delo. Vsak hleb kruha ali pa ovitek bo imel unijski znak. Plača bo sledeča : Za preddelavce in delavce pri peči najmanje $20 na teden, za drugo roko najmanje $18 na teden in za pomagače najmanje $14 na teden. Na vsakili pet unijskih delavcev pride en mladenič. Ako kompanija ne bo v položaju si opravičeno pomoč pri uniji poiskati, sme vposliti ljudi izven unije, toda morajo pri prvim zborovanju v unijo stopiti. Vse pritožbe morajo biti predložene razsodišču, katero ima biti sestavljeno iz enega zastopnika kompanije, enega zastopnika unije in enega tretjega. Razsodba razsodišča ima Liti objavljena v teku desetih dni in je obvezna. Na noben način ne sine biti unijski znak odvzet brez privoljenja mednarodne unije.
* * *
2000 žensk se je sešlo na zborovanju v Garrick gledališču v Chi-cagi, kjer so protestirale proti zanikrnemu postopanju postavoda-jalcev v Springfieldu, ki so zavrgli predlogo o deveturnem delu in minimalni plači. Imena delavskih nasprotnikov so bila v gledališču z velikimi črkami razobešana.
Gospodični Adams in Agnes Nestor ste v svojem govoru obžalovale zavratni način poslancev in ste prisotne poživljale, ’ da zavzamejo nasprotujoče ' stališče proti njim, posebno ker imajo sedaj ženske političen vpliv. Do neba vpijoča sramota je za, Illinois, ko stoji še sedaj daleč vzadej za, po najhujšem kapitalizmu vladajoči Pennsylvaniji.-
Senatorji Beale, Olson in Waage so največ krivi poraza delujočih žen in deklet. Delavci zapomnite si imena. To namreč niso socialisti, temveč zastopniki današnjega reda !
Milica proti stavkarjem,
Lexington, Ky., 14. julija. — Dve stotniji milice ste pozvane pod orožje, da os trasi j o št raj kujoče poulične železničarje.
Družba poulične železnice je importirala stotine skabov, katere je vposljila na vozovih. Ko so včeraj peljali iz remize, so bile kare bombardirane s kamenjem. Skabi so raz vozov pometani in temeljito premlateni. Eni so baje nevarno poškodovani; baš tako so tudi Deputi-Sheriffi dobili svoj delež.
Milica je v kasarnah pripravljena in governer McCreary ima še več tistih pripravljenih na marš.
Dostavek: V -St. Louis ni bila milica klicana, da bi štrajkarje varovala pred brutalnostmi policije; toda če skabi in deputi dobijo svoje zasluženo' plačilo, potem pa len ven z milico.
Delavska usoda.
Bayfield, Wis. — Pri razstre-ljanju porobkov v nekem drvarskim taborišču je George Andrews našel smrt s tem, ker je e-den dinamitnih nabojev prepozno eksplodiral.
Ko se naboj ni zažgal, je Andrews mislil, da je netilna nit u-gasnila. Čakal je eno minuto in Se potem pripognil čez parobek, da bi novo nit v naboj vtaknil, a v tem hipu je razneslo parobek in mož je bil pri priči mrtev.
Položaj se poostruje.
New York. — Strokovni voditelji, kateri zastopajo 100,000 prometnih vslužbencev, ki pripadajo k 45tim vzhodnim železnicam, so se 12. t. m. v New Yorku sešli, da odobrijo izid štrajkov-nega glasovanja. Sklep se v o-bliki ultimatuma predloži obratnim upravam dotičnih železnic. Vslužbenei vstrajajo pri zahtevi 20 odstotnega priboljška plače.
Izid glasovanja je pokazal, da je 94 odstotkov članov glasovalo za štrajk.
Bedasta postava.
Neenah, Wis. — Država Wisconsin ima novo postavo, katera določa, da za dobiti ženitvanske pravice, morata privoliti oče in mati. 54 let stara vdova Lizabeta Schatzmann, ki je že eno leto stara mati, se je odločila, da se poroči z 2 leti starejšim Fred Wellard iz Appletona. Do tu je šlo vse dobro; toda 541etna nevesta ima že živo mater, katera je stara 81 let ki noče nič slišat o hčerini srčni bolesti tako, da “ohce-ti” ne bo.
Nevarnost pri odrezalnikih smodk.
Washington. — “U. S. Public Health Service” objavlja razglas, v katerem se občinstvo svari pred rabo odrezalnikov smodk, ki se nahajajo po prodajalnah in gostilnah.
Razglas pravi, da je veliko takih ki imajo navado, da predno odrežejo konec smodke, jo v usta denejo in na tak način razširjajo nalezljive bolezni.
Prikritje davkov.
St. Paul, Minn. — American Express Co.” mora v blagajno države Minnesota plačati davkov in kazni v znesku $6,857.89 in sicer za nenapovedane dohodke v znesku $119,422.98, kateri so bili zamolčani v dobi od 1909 do 1912. Javni pregledni komisar A. C. Fritz je potrdil, po državnem av-ditorju Iversonu sestavljeni račun, katere številke je posnel iz njujorških knjig tvrdke. Tu gre za denarne nakaznice, ki so bile a Minnesoti vplačene, toda so, po razsodbi dr. višjega sodišča imele biti, v državi Minnesota obdavčene.
Northern Express Co. ima iz i-stih razlogov $543.81 plačati, vendar je ta tvrdka sama pripoznala, da je dolžna plačati.
PRIJATELJ, nagovori vsakega rojaka, ki ga srečaš, da se naroči na list Glas Svobode. $2 na leto $1 na šest mesecev.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
Za $ 10.30 Za ?	20.45
Za ?	40.90
Za $	81.80
Za $ 102.25
50 bron 100 bron 200 kron 400 kron 500 kron
Za $ 204.00 ............. 1000 kron
Za $ 407.00 ............. 2000 kron
Za $1017.00 ............. 5000 kron
Foštarina je všteta pri telh svotah. Doma so nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno brani in i urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je 'do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali ipa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland, O.
OD PLUGA DO KRONE
S°ISAL JAKOB BEDENEK.
ZGODOVINSKI ROMAN.
DRUGI DEL..
XVIII.
(.Nadaljevanje.)
Tako so govorili ljudje. Leopold II., Jožefov naslednik, storil je mnogo, česar so ljudje željno pričakovali, mnogo pa je tudi pustil pri starem, — kar jih je jezilo. No, vendar lahko umevno, kajti: “Vsem ljudem na svetu niti Bog ne ustreže, kaj šele cesar?”
Triinštirideset let mu je bilo, ko je nastopil vladarstvo v Avstriji. Prvo, kar je odpravil, bile so listine o vedenji cesarskih u-radnikov, le-tem uvedene na veliko škodo. Takoj za temi so prišli na vrsto davki. Cesar Jožef je u-vedel, da mora za pravočasno na-biro davkov skrbeti vsaka občina posamič in solidarno, t. j. vsi občani so porok, da se davki plačujejo o pravem času in da jih poravnavajo vsi. Tu je bil priden in varčen gospodar odgovoren za za-nikarneža in malopridnika. Leopold je to odpravil.
Razpustil je tudi po Jožefu u-vedene, na posyetnem modroslov-nem temelji ustanovljene velike državne seminarje za vzgajanje duhovščine kot nekake vrste državnih uradnikov, ki so morali v prvi vrsti vprašati okrožnega glavarja, ali smejo izpolnjevati, kar se jim je ukazovalo iz Rima ali ne. Škofov, katerim je bil Jožef prepovedal, da okrožnic papeževih ne smejo objavljati brez privoljenja gosposkineiga, pa tudi Leopold ni oprostil. Prav tako so morali škofje vsako pastirsko pismo prej predložiti gubernija v pregled, predno so ga razposlali po župnijah. Toda pustimo to in vrnimo se rajši k Laudonu, katerega je rajni Jožef iz Belega Grada prestavil na Moravsko z vojsko vred, katera se je nepopisno navdušena ozirala na sivolasega junaka, vodečega jo od zmage do zmage. Ničesar si Laudonova vojska, zbrana pri Novem Tičinu, ni želela bolje, nego pokazati ošabnemu Frideriku Viljemu, kaj vzmore pod Laudonovim vodstvom. Ali — človek obrača, Bog pa obrne. Laudon je bil že vse pripravil za bodoči veliki boj med Prusi in Avstrijci, kar ga zgrabi-nekega dne huda mrzlica in vrže na bolniško posteljo, katere ni več zapustil. Stari junak, ki je to-likrat gledal smrti v bledi -obraz, spoznal je, da se mu bliža smrtna ura. Prijel je namreč nekega dne svojega zdravnika jako odločno, naj mu odkritosrčno pove, kako in kaj bode ž njim, če bo treba u-mreti, ali kali. Zdravnik mu odgovori prav tako odkritosrčno, da mu ni več rešitve. Laudon se te novice nikakor ni ustrašil, pač pa mu je bilo jako žal, da mu ni dano umreti na bojišči kakor junaku, kjer je bil vedno posebno srečen. Povsod so frčale svinčenke o-kolo njega, kakor čebele po cvetoči ajdi, in le jedenkrat je bil ranjen. Drugi pot se je razletela svinčenka iz puške ob nožnicah njegove sablje, in nekje drugje izbila mu je topniška krogla sabljo iz rok in jo tako skrivila, da ni bila več za rabo. Dne 14. junija 1790. leta je umrl v Novem Tičinu na Moravskem. Pokopan pa je bil v Hadersdorfu blizu Duna-• ja na svojem posestvu. Šest tednov kasneje, dne 27. julija, upadel je tudi pruskemu kralju o-šabni greben; le-ta, ki se je spomladi še bahal, da je prekasno misliti na mir, kadar je pruski, kralj že na bojišči, dejal je sedaj, sam videč, da bodeta v najhujšem slučaji Avstrija in Rusija skupno prijeli za orožje proti Turku: “Vredno ni truda, da bi se Avstrija in Prusija pretepali zaradi Turka, če se povod prepiru da odpraviti iz lepa,” kakor je bila to presrčna želja miroljubnemu Leopoldu že od prvega dne, ko je zasedel cesarski prestol. — Friderik Viljem se je pomiril dne 27. julija z Avstrijo, potem se je kmalu sklenil mir tudi s Turkom dne 4. aprila 1791. leta proti temu, da odstopi Avstrija Turku vsa'mesta ob Dunavu in Savi, kar jih je priboril Laudon. To je bil prvi žalostni nasledek Laudonove smrti; Avstrija bi niti pedi zem-
lje ne bila ustopila ne na severu ne na jugoiztoku, če bi bil ta mož še živel. Na njega mesto so prišli nezmožni ljudje in ti so delali, kakor se je zdelo Prusom prav.
Prav tako niso bili Francozje, čimdalje bolj prešerni, več zadovoljni z zmedami doma, temveč so jih izkušali raztrositi po vsem svetu. Zlasti v Belgiji, ki je bila tedaj pod našim cesarjem, in na Ogrskem so našli svojim prevratnim nazorom posebno vlažno zemljo. Novi nauki o človeški prostosti, o tajitvi Boga, o razrušitvi vsdga dosedanjega reda, gnali so povsod čudovito hitro kali, ki so hitele kvišku kakor konoplje. Tudi pri nas se ni pogrešalo ljudi j, ki so bili seveda skrivaj jako naklonjeni novim nazorom in so hvalili Francoze za razumne-in pametne ljudi. Ob takih okoliščinah pač ni čuda, da sta se naš cesar Leopold in pruski kralj Friderik Viljem zopet sprijaznila in dogovorila, da bode najbolje skn-pno postopati proti uporniškim naukom, ki silijo iz Francije po vsem svetu, sicer se jima utegne tudi zgoditi, kakor francoskemu kralju Ludoviku XVI., ki je bil poročen z Leopoldovo sestro, Marijo Antonijo. Tega so namreč i-meli uporniki ujetega v njega gradu z vso družino njegovo. Leopoldu se je ujeta kraljeva družina jako smilila, in že je hotel francoskim upornikom napovedati vojsko, da jo oprosti, kar mu dojde od Marije Antonije pismo, naj za Boga ne dela tega, sicer bi izdatno pospešil žalostno usodo kraljeve družine, Francozje bi jih kar pomorili: kralja, kraljico in oba otroka. Tako se je pa še vendar nadejati, da se sčasoma vse obrne na bolje. Leopold, ki je bil sploh miroljuben človek, usto-pil je takoj od boja, mogel se pa ni zdržati, da ne bi poslal francoskim prekucuhom pisma, v katerem je določno terjal, naj nemu doma postavijo kraljevstvo v svoje pravice. Grohotaje so odgovorili v Parizu temu cesarskemu pismu in se rogali cesarju, naj bode vesel, ako ga oni puste pri miru. Tako se je vse vrtelo po svojem dosedanjem tiru, in predno bi se bil kdo nadejal, počil je po Dunaji glas: cesarja ni več! Umrl je nagle smrti dne 1. marca 4792. leta ob treh popoldne. Ljudje, ki so natančneje poznali cesarjevo bližnjo okolico, trdili so, da so jo podkupili prekucuhi in prostozidarji, da je cesarja zastrupila. Dokazana ta trditev ni!
Leopold je imel šele 45 let, ko je umrl, in ta trenutek so porabili francoski uporniki. Prisilili so ujetega kralja Ludovika, da je napovedal Avstrijcem boj, kar se je res zgodilo dne 12. aprila 1792. leta. Novi vladar, Leopoldov sin cesar Franc, katerega so Franeoz-je klicali na boj, imel je šele 24 let, vendar pa je bil jako praktičen mož, kajti živel je od svojega šestnajstega leta vedno na cesarskem dvoru na Dunaji in je imel priliko videti, kake napake je delala vlada za cesarja Jožefa in koliko se je moral truditi Leopold v obeh letih, kar je bil na cesarskem prestolu, da je vsaj nekoliko popravil mnogo skaženega. — 'Vse to si je Franc dobro zapomnil in se je zvesto ravnal po tem. Tako si je pa tudi že pridobil ljubezen raznih narodnostij, živečih v Avstriji, na katero se je v poznejših letih sklicaval tolikrat in nikdar ne brez uspeha.
“Dobro,” rekel je cesar Franc, ko so mu prebrali pismo francoskega kralja, v katerem mu je bil boj napovedan, “če že mora biti, pa bodi! Jaz nisem začel, truditi se pa hočem, da skoro1 zatarem ljudi, ki toli nezaslišano zlorabijo zlato prostost človeštva!” Cesarju se pač ni zdelo, da je bil tu začetek tistega velikega boja, s katerim so Francozje dvajset let nadlegovali Evropo in Afriko, v katerem je padlo na stotisoče mladih krepkih ljudij od afrikanskih puščav gori do ruskih planjav, kjer je tako žalostno poginila velika Napoleonova vojska. Ko bi bil cesar Frane v svoji dobrosrčnosti naprej vedel za vseh dvajset let, koliko krvi se bode preli-
lo	po svetu, težko da bi se bil odločil za boj ali pa' bi ga bil takoj pričel toli silno, da bi bil vdušil Francoze z uporniki vred, predno so se pokazali na bojišči. Tako pa ni zbral kaj prida ljudij, kakor tudi ne njegov zaveznik pruski kralj Friderik Viljem II., ker sta se oba nadejala, da bodeta imela opravila le z nevežbano druhaljo, ne pa z rednimi vojaki, in za take ljudi je kmalu dosti prave vojske. Vrhu tega je bila pa združena vojska avstrijsko-pruska silno neokretna in počasna, ter je imela tudi popolnoma nesposobnega vojskovodjo, pruskega generala, vojvodo Ferdinanda Brunsviškega, ki se je bahal, da pohrusta Francoze na kislem želji, potem se jim je pa komaj sproti branil. Dne 6. novembra 1792. leta je stalo v Belgiji 14,000 mož naše vojske, katerim sta zapovedovala sakson-sko-tešinski vojvoda Albert in general Clerfayt, 80,000 Francozom nasproti. Da so bile moči tako različne, vzrok so bili Prusi, ki so se pred časom umaknili in nas pustili na cedilu. To ni bilo nič novega in se je potem dogajalo še večkrat, kajti pruski kralj je svoj plašč vedno obračal po vetru, kakor mu je bolje kazalo. Da smo bili v bitki pri Jemappes (Žemap) tepeni, to ni čuda; tedaj se je odkrhnila Belgija od Avstrije za vselej! Francozje so se razširili po Nemškem na vse kraje, kjer se skoro tu pa tam seznanimo natančneje ž njimi.
Evropskim vladarjem so bile krvoločne ostudnosti, katere so u-ganjali prostozidarji pod krinko upornikov in prekucukov na Francoskem, že dolgo trn v peti. Ko se je pa dne 21. januarja 1793. leta v krvi zavalila glava kralja Ludovika XVI., moža Marije Antonije, iz pod velike sekire, giljotine imenovane, rekli so vsi vladarji z malimi izjemami: “Zadosti je krvoločnosti zapeljane druhali, storimo jim konec!” Angleži.so stopili na čelo in so zajedno odprli na iz-težaj svoje blagajnice, rekoč: “Tu-le je denar, kar ga bode treba za boj, da užugamo razuzdanost!” Okolo Angležev so se zbrali vsi drugi evropski vladarji, le Švedi, Danci, Turki in Švicarji so rekli, da jih nič ne briga prevrat na Francoskem. Avstrija je prevzela na kopnini vrhovno voditeljstvo, na morji pa Angleži. Potrebni denar so pa dajali, kakor smo že slišali, večinoma le Angleži in to tem rajši, ker je njim, kakor tudi Španjolcem in Nizozemcem francoska republika napovedala boj. Angleži so si mislili: “Več psov je zajčja smrt; čim več nas pojde na Francoza, tem lože ga bodemo!”
Dne 1. marca 1793. leta so trčile zvezne čete na Francoze pri Aldenhovenu; načelnik jim je bil cesarski maršal princ Koburžan, kateremu so priredili divizijskega generala nadvojvodo Karola, cesarjevega brata, ki se je slavno obnesel, dasi je bil še jako mlad. Nekako okolo dveh popoldne so jeli Francozje pritiskati od vseh stranij; zlasti na njegovo divizijo, v kateri je bil tudi major Vega s svojimi baterijami. Štirinajst topov je imel. ¡S temi je hitel Vega, kar je le mogel, na bližnjo višavo, kjer jih je primerno razpostavil in tako ročno ter tako silno jel bruhati grom in strelo na spodaj vedno bliže predirajoče Francoze, da so kar križem cepali. Pustil jim ni niti toliko časa, da bi bili mogli rabiti svoje topove, kakor bi se bilo spodobilo. Le dvakrat so jih nabili in zapalili na naše, potem jim pa ni kazalo drugega, nego zavpreči in se umakniti, kajti Avstrijci so jim jeli od vseh stranij hudo pribijati za pete. — Nadvojvoda Karol, prav tisti, ki je kasneje tako silno naklestil Napoleona pri Asparnu, je zapazil, da je prišla francoska konjica na levem krilu v nered. Bliskoma je bil že s svojimi konjiki med njo, in sekali so sovražnike tako neusmiljeno, da so morali pobegniti. Ta zmaga je vplivala tudi na središče in desno krilo francosko tako grozno, da so se jeli Francozje povsod umikati, in predno je bila hoč, bili so naši vojaki gospodarji ondu.
(Dalje prihodnjič.)
Vrednost počitka.
Nihče nemore zelo dolgo delati ne da si vzame počitek ob priložnosti. Neobhodno potrebno je dati tudi mišicam in živcem priložnost se okrepiti. Dovoliti moramo odpočitek tudi našem prebavnem sistemu. Najboljši odpočitek pa je v utrditvi. Če čutite, da so vaši prebavni organi izmučeni od pre-obilega dela vzemite najprej Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da jih očisti in ojači. Nato jim dajte popoln odpočitek in iznenađeni boste, ko boste tako hitro okrevali. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je, v navadnih nerodnostih želodca in črev zanesljivo zdravilo, sosebno kadar znamenja kažejo slab apetit, zaprtje in telesne slabosti ali nerednosti po jedi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Za navadne krče ne dobite boljšega zdravila od Trinerjevéga Linimenta.
(Advertisement)
JO—o— O-
DENA1 POŠIJAMO V DOMOVINO.
	Po sledečih	cenah:	
Za	$ 10.35 		. Kron	50
Za	$ 20.50 		. Kron	100
Za	$ 30.85 		. Kron	150
Za	$ 41.00 		. Kron	200
Za	$ 61.50 		. Kron	300
Za	$102.50 		. Kron	500
Za	$204.50 		. Kron	loop
Za $1020.00 			. Kron	5000
PoStnira ,ie všteta uri teh svotah. V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski, denar. Austro-Ogrskii denar se kupuje .brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kastar State Sank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
ZAPEKA.
Ako potrebujete kako zanesljivo zdravilo zoper zapeko, napihovanje, prebavo težiko ali neprebavo, •vzemite
Severov
Žbljenski Baham
(Severa’s Balsam of Life)
Je varna in zanesljiva tonika za prebavne organe. Cena 75 centov.
DRISKA
se more takoj na prvi prikaz odpraviti. — Vzemite
Severovo Zdravilo zoper drisko
(Severa’s Diarrhoea Remedy
katero podeli hitro olajšbo v slučajih driske, poletnih pritožb, griže, kolike in krča v želodcu. Cena 2i5 in 50 centov.
NAZNANILO!
Članom društva “Delavec” št. 59 S. S. P. Z. v Conemaugh, Pa., se naznanja, da se bode vršila prihodnja dr. seja 20. julija t. 1. — Sklep zadnje seje je, da se mora vsak elan iste vdeležiti. Imame namreč več važnih točk za rešiti. Na dnevnem Tedu je tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo Kdor izmed članov se te seje ne bo e deležil, bo moral plačati v društveno blagajno 50 centov. Izvzeti so le bolniki in zelo oddaljeni dini.
(7-11-12)	ODBOR.
Glavobol
se 'hitro vda uplivom
Sevemiir Piaiitir zoper gbvotil ia nevralgio
(Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia)
Cena škatljice 12 praškov 25 centov.
Kadar kupujete zdravila,reciteizrečno, da hočete Severova. Ne vezmite nadomestitev. Aka jih nima lekarnar, jih laoko naročite od nas.
W. F. Severa Co.
0
1
r
rsi
Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blagovolite to storiti takoj.
POZOR!
POZOR!
Vsem, ki so nas zadnji čas spraševali radi slovenskih grafofonskih plošč, naznanjamo, da smo jih ravnokar prejeli več tisoč, iz stare domovine. Velika izbira, fina kakovost, primerne cene!
Pišite po cenik!
A. J. Terbovec & Co.
P. O. Box 25 DENVER, COLORADO
ZASTONJ
c
MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
VsaKa Knjižica je -Vredna jSlO.oo VsaKemu bolnemu čloVeKfi.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali . zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moli, re/matizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni t želodcu, n* vranci, ledvicah in r mehurju’. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadav denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekor’stne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš’.ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS, LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicag. 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da i
Ime. ..........................................
Pošta....................................Država...................
tako p :>šlite.
GLAS SVOBGOT
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANT. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker' Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 112S0 Indiana Ave., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St.. Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
I JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, tod.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOG AR, 4144 W. 16. St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika fos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpožiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo sredo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2006 Blue Island ave.
V NEBO VPIJOČE SLEPAREN-JE, BERAČENJE IN BLUFA-NJE, — VSE POD POSTAVNO ZAŠČITO.
Prijeli smo sledeči dopis:
‘1 Tukaj V a m prilagam listino iz stare domovine, katera je bila poslana mojemu sorodniku, da bi se vpisal v cerkveno družbo v Rajhenburgu. Dotični je listino meni izročil s pripombo, ako je mogoče, da bi se natisnila v kakem slovenskim časopisu. Jaz sem naročnik na Glas Svobode in bi želel, da bi se ta stvar priobčila v Glas Svobode, da bi ljudstvo spoznalo velikanski farski hum-‘bng. ”
Tej želji se radi odzovemo in to temveč, ko so nam ose.bno znane razmere v Rajhenburgu in v okolici. Priobčimo farsko vabo dobesedno toda v odlomkih in v okle-.pajih s potrebnimi komentari.
Ferman ima na pročelu naslikano cerkev “Marijina lurška cerkev v Rajhenburgu.” in besedilo se prične : “Blaženi, ki bodo tebe zidali. (Tob. 13, 16.)”
Leta 1908, dne 16. julija, ob petdesetletnem dnevu zadnje prikazni Marijine v Lurdu, se je položil temeljni kamen farni cerkvi Marije lufške v Rajhenburgu. — Blagoslovili so temeljnik knezo-škof lavantinski v navzočnosti 35 duhovnikov in 3000 vernikov. (Da je bilo navzočih 35 duhovnikov, to je verojetno,'kajti da so po končani ceremoniji dobro jedli in pili, to se razume. In kje pa ni popa, če kaže dobro obložena miza in izborna kapljica, kakoršna se baš v Rajhenburgu dobi! Da pa bi bilo tudi navzočih — točno 3000 vernikov, to pa ni res. Da so Spodnji Štajerci dobršen del klerikalni, to ne izpodbijamo, toda 3000 vernikov, tega pa nikakorne, in 3000 jih ni bilo, če prav k vernikom prištevamo vse radovedneže in tiste, ki so prodajali zijala.)
V temeljni kamen se je položila listina z mnogoštevilnimi podpisi . duhovnikov in vernikov, ki priča, da to cerkev zida slovenski rod in jo poklanja Brezmadežni kot jubilejni dar. (To pa ni karsi-bodi. Brezmadežna obhaja tudi jubileje, a ne da pa kake medalje? Hm! Ali laskavo pa je za slovenski rod, ko se odkrito pripo-zna, da on cerkev zida in gradi; toda komu in čigava bo faktično, tega pa ni rečeno. Da se poklanja cerkev “Brezmadežni”, to je višek prevare, ker “Brezmadežna” cerkve ne potrebuje, pač pa popi, da v nji nevedneže strižejo in pod državnem varstvom poneumnuje-
j°)-
Zidanje lurške cerkve se je izročilo v varstvo ženina Marijne-ga, sv. Jolefa ter prospeva tako vrlo, da je cerkev koncem leta 1909 bila že pod streho. (Seveda, sv. Jožetf kot izvežban tesar, je pač delo strokovno vodil, toda ker so brezdvomno v nebesih tu-
di zidarji, tesarji, ključavničarji itd., tedaj bi bil sv. Jožef lahko delavce pripeljal iz nebes, delo bi bilo hitreje izvršeno in, kar je poglavitno, ne bi bilo treba fehta-ti okoli že tako siromašnega ljudstva. Vrhu vsega pa svetnikom tudi ne bi škodilo, če bi se malo prezračili in si tako dolgi čas prikrajšali, ko v nebesih itako nimajo posla. Sv. Jožef se je pa za svojo “večno nevesto” bore malo pobrigal, kajti na naveden način, bi že lahko imela dogotovljen dom, medtem ko mora čakati, dokler bo “dobro verno ljudstvo” krvave groše skulpaj nanosilo.)
“Darovi za cerkev so bili vsestranski, prihajali so iz vseh župnij in krajev slovenske zemlje, od vseh stanov, od nad 20,000 strank, zato se sme reči, da res zida ves slovenski rod lurško cerkev v Rajhenburgu. Pa tudi obilni so bili ti darovi v zadnjih letih, zato se je lahko izvršila vesela sprememba pri načrtu nove cerkve: zida se lepša in večja, kakor se je nameravalo prvotno. Tudi v Lurdu je bil zavržen prvotni načrt cerkve in nato je francosko ljudstvo darovalo milijone, da se je lahko pozidala veliko veličastnej-ša in večje cerkev. Tako tudi u-panio, da bode slovenski rod še zanaprej rad prispeval k zidavi, da se dogotovi 'krasni Marijini dom v Rajhenburgu.” (Da, da! Za novce, kateri se izprešajo iz nevednega ljudstva, je lahko palače graditi. Premisliti pa je treba, da če je bilo že neobhodno potrebno na čast lurške “Brezmadežne” in za pridobitev “izveli-čanja” graditi velikansko palačo, zakaj se niso popi, fajmoštri in škof Napotnik obrnili do papeža, kateri razpolaga z neštetimi milijoni, in kateremu je prva prokleta dolžnost vse storiti, da spravi svoje vernike v “nelbesa”?!
Da so Francozi milijone vtaknili v podjetje turškega humbuga, verujemo to tem rajši, ko se tisti milijoni izvrstno obrestujejo. Kramarji, hotelirji, sveearji, izdelo-vatelji podobic, svetinj in raznih spomenikov itd. delajo izvrstne dobičke, a farji v Lurdu imajo pa smetano.
V Lurd dohajajo razni sloji. — Bogatini gredo tja prodajati zijala in podjetniki jih pridno strižejo. Kaj tem za to; saj imajo! Revnejši romarji, katere fajmoštri, kaplani in na čelu jim škofje skupaj zbobnajo, gredo pa v Lurd, da jih ondotno ljudstvo zasmehuje in iz njih osle brije. To nam je znano, ker so nam lurški romarji sami pravili.
(Nesmemo pa prezreti vprašanje, komu bo v Rajhenburgu dobiček donašala lurška cerkev ? Tistim šterim ali petim krčmarjem bore malo ; tedaj kar bo, to ho cerkvi oziroma farjem. Marija ne potrebuje nič in niti ne ve, kaka palača se gradi, pod pretvezo “njej na čast!” Ako se pa bodo tudi v
Rajbenbui’gu “čudeži” dogajali, na to vprašanje še pridemo).
■“Vsaj je znana ljubezen Slovencev do lurške Marije. Cela slovenska zemlja je bogato ozaljšana z lurškimi kapelicami in z več lurškimi cerkvami, večino cerkev na Slovenskem krasijo lurški al-tarji, lurški kipi, in skoraj vsako stanovanje do zadnje koče, lurške podobe. In v jubilejnem letu se je šel poklanjat v nepričakovano o-bilnem številu slovenski rod Brezmadežni v Lurd in v znožju ma-sabijelskih skal ji je prisegel svojo zvestobo.
V zaupanju na narod, ki je toliko vnet za čast1 in slavo Marijino, začeli so se nabirati prispevki za Marijino lurško cerkev, katero naj poklani slovenski rod Brez-madežmi kot jubilejni dar povodom petdesetletnega lurškega jubileja.
In cerkev se že zida četrto leto. Prištevala se bo najlepšim in največjim cerkvam na Slovenskem. Dolgost njena znaša 50 m, širo-kost 22 m, visokost zvonikov 56 m, ter ima tri ladje in dva stolpa. Njena površina meri 755 m.2. (Cerkev na Brezjah meri 540 ml2.)
Pač ni mogoče, da bi to velikansko stavbo izvršili sami, sicer še po vrhu ubogi farani, tu treba, da poseže vmes radodarnost celega slovenskega naroda. Bi sicer zadostovala faranom tudi pripro-stejša cerkev, a čast Marije zahteva, da se ji pokloni kolikor mogoče krasni jubilejni dar. Zato naj stori vsak, kolikor premore za ta Marijini dom. Kdor ima srce za Marijo, kdor je od nje že prejel kako milost, — in kdo še ni? — naj daruje po svojih močeh za lurško cerkev v Rajhenbiu’gu. Ne moreš zdaj, spomni se je vsaj v svoji oporoki, kakor storijo mnogi. Ne moreš darovati ničesar, pa pridobi kako drugo dobro srce ali priporočaj v molitvah B.ogu to delo v čast in slavo Marijino. Marijini častilci so darovali za lurško cerkev v Rajhenburgu že nad 250,000 kron, vendar pa bo treba še toliko, da se dovrši.”
(Koliko je vredna taka “prisega zvestobe”, to ve več ali manj vsaki In da to podkrepimo, naj navedemo tukaj resničen dogo-. dek: Leta 1871 je bil pri Fari na Blokah (Kranjsko) “sv.” misijon, ki se je v tistem letu štirikrat ponavljal. Misijonarji so štirji lazaristi iz Celja. In kaj so le ti misijonarji vse počenjali, bilo je od vse sile. Ljudstvo je prisegavalo vsalki dan misijonu in na vse, kar je misijonar zahteval. In glejte čudo! Misijon je pomagal, da je bila tisto leto silno slaba letina. Ljudje so bili polje zanemarili, ker so v cerkvi čepeli. To je bil en čudež; drugi čudež sv. misijona je bil pa ta, da je bilo devet mesecev po misijonu samo v fari nič manje kot 13 reci in piši: trinajst nezakonskih — porodov. Prisege in blagoslovi so teknili! —
Gospodje fehtarji sami pripo-znajo, da v Rajhenburgu je ljudstvo revno. In da je temu tako, dokazuje dejstvo, ko je pred dvajsetimi leti 25 do 30 družin od trapistov vsaki dan dobavljalo kruh in opoldanski obed. Ako bi v Raj-henbupgu ljudje dobro, ali vsaj povoljno izhajali, sigurno ne bi trkali na samostanska vrata.
Kmetje po okolici Rajhenburga imajo poglaviten dohodek iz vinogradov ; če je pa letina slaba, kar je to pagostoma, potem je tudi kmet revež. 'Sicer pa, kar je, bilo boljših vinogradov, pokupili so jih trapisti, in to zopet kaže, da Rajhenburčani ne živijo v taki preobilici, da bi si gradili ogromno palača samo na ljubo papizma.
Kar se tiče tiste “radodarnosti vsega slovenskega naroda”, tedaj moramo naravnost reči, da je to debela laž. Morda je kakšnjih 20 odstotkov od vsega slov. naroda, ki prispevajo denar za take .pas-jone brez boljšega prepričanja; 30 odstotkov od vsega slov. naroda je, ki dajo zaradi nadležnosti volje in 50 odstotkov pa je od vsega slovenskega naroda, ki ne dajo nič za take stvari, ker so že davno prestopili prag iz večne teme.
To je resnica, katera stoji nad vsem farskim blufom!)
“Nekoliko iz pravil cerkvene stavbene družbe v Rajhetnbur-
gu. Kaj ima storiti, kdo k nji pristopi?
Družba šteje ude, ustanovnike in dobrotnike. Ud plača na leto
1 K 20 b, in to skozi 10 let, ali pa plača enkrat za vselej 12 kron, kar se posebno priporoča. Usta-novniki plačajo na leto 10 K ali pa enkrat za vselej 100 K. Dobrotniki pa darujejo, kolikor hočejo. Vsak, ki pristopi k cerkveni družbi, naj' ji pridobi, če le mogoče, vsaj enega novega uda.
Katerih milosti postanejo deležni
ustanoVniki, udje in dobrotniki cerkvene družbe?
Za vse se mašuje vsak prvi f>e-tek v mesecu. Le, če je v mesecu kvaterni teden, izostane ob petkih sveta maša, pa opravi se ista kva-terno sredo. Ob kvaternih sredah so bilje in libera ra rajne ustanovnike, ude in dobrotnike cerkvene družbe, enake molitve, kakor vernih duš dan, in pa črna peta maša.
Mašna ustanova za večne maše.
Cerkvena družba v Rajhenburgu bo trajala tako dolgo, da se bode dozidala cerkev ter oskrbela z vsemi potrebščinami, potem preneha. Do tistega časa se bodo opravljale mesečne maše in molitve za vse, ki so v cerkveni družbi, če 'tudi niso doplačali 12 kron. Ivo pa bode cerkvena družba prenehala, te sv. maše in molitve za rajne ne bodo nikdar prenehale za tiste, ki so darovali za cerkev 12 K ali več. Imena teh se bodo vpisala v posebno knjigo in za vse te, ki se bodo nahajali v tej knjigi, se je naredila mašna ustanova za večne maše. Cerkvena družba je založila v ta namen 4000 K in lavantinsko škofijstvo je že 24. novembra 1906 potrdilo to ustanovo za večne maše. V knjigo za večne maše se zapisujejo tudi rajni in postanejo deležni večnih maš, ako kdo plača za iijih 12 K.
Cerkvena družba v Rajhenburgu se razločuje od drugih cerkvenih družb v tem, da bodo tukaj svete maše večne, po drugod pa navadno prenehajo, kadar preneha eerkvena družba, ker ni mašne ustanove.
Glej, častilec Marijini, morebiti boš kmalu po smrti pozabljen v molitvah od vseh, celo od tistih, ki bodo uživali tvoje nekdanje premoženje. Če pa daruješ za lurško cerkev v Rajhenburgu vsaj 12 kron, ne boš pozabljen nikdar v molitvah; kajti večno se bode maševalo in molilo v novolurški cerkvi za tiste, ki so pomagali jo zidati. Zato veljajo tistim besede sv. Duha: “Blaženi, ki bodo tebe zidali.” (Tob. 13, 16.)
Posebne duhovtne dobrote za tiste, kateri nabirajo nove ude za cerkveno družbo.
Kdor po svojiih močeh širi omenjeno cerkveno družbo s tem, da jo drugim priporoča, da nabira nove ude in denarne darove, postane deležen vrhu 12 večnih še dveh posebnih sv. maš, ki se služita vsako leto za njih srečno smrt in da bi po smrti bili hitro rešeni ognja vic. Imenovani sv. maši se bereta 11. februarja, ob dnevu, ko se je Marija v Lurdu prvokrat prikazala Bernardiki, in ob dnevu blažene smrti 'Bernardike, dne 16. aprila.
Častilec Marijini! Gre se za Marijino delo, ki je zate, kakor sprevidiš iz pravil cerkvene družbe, silno zaslužljivo in koristno, ki pa bode tudi častno za naš narod slovenski. Gre se za to, da postavimo Mariji spomenik petdesetletnice njenih prikazni v Lurdu, da postavimo, kakor nekdaj francoski narod, krasen Marijini dom v proslavo njenega brezmadežnega spočetja. Pristopi k tej lepi cerkveni družbi in daruj mal dar tisti v čast, ki je za te darovala v smrt svojega Sina ! Pomagaj zidati novi dom za Ono, ki je že milijonom odprla vrata v nebeški dom in ga bo, kakor smeš upati, tudi tebi!
Leta 1904. so škof lavantinski priporočali v pastirskem listu stavbo nove Marijine cerkve v Rajhenburgu ter dostavili: “Imenitno to delo mora biti dovršeno. ’ ’ Častilci Marijini, darujte po svojih močeh za to svetišče, da se že' skoraj izpolnijo svete želje gore-.eega Nadpa.stirja!
V Rajhenburgu, meseca septembra 1912.
Jožef Cerjak,
duh. svetovalec, župnik in načelnik cerkvene družbe.
Fr. Radej, načelnikov namestnik.
Franc Avsenak, tajnik.” (Dalje na' 8. strani.)
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, 1LL.
TEUTCANAL 448
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	...
Slovencem
dobro znani češki lekarnar J. C. Hermanek, iz Centre ave. in 18. ceste ima sedaj svojo lekarno na 4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od 40. ave. Slovencem v bližini živečim se priporočam.
Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedeljah ođ 9 do 11 ure predpoldne.
GOSTILNA
kjer je največ ¿abav* in vžitfe* za oar cento’ s biljard-, '»izo na razpolajro x-r-ñf- te te iU'1’ v sto stilrr!
John Košiček
ABOT B. Centre Ave Chica«’«! j-Telefon Can») 1439.
Knjiga
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,”
Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri
GLAS SVOBODE CO.
3622 W. 26th St. Chicago, 111.
ODVETNIK
PATENTI
GIRL STROVER
(Sob* štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, IM
Tkl, 8989 MAIN
i
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BING0C1GARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Telefon Lawndale 5616
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše linijske cigare.
Kegljišče na razpolago. ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island ave. Chicago. Tel.: Canal 4134
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja)
G. VOKOUN
1411 W. i8th St.. Chica*®.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh d e žela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravi j al-nica dežnikov in pip
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cer. 19. Placa.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. ta Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
J. F. HALLER 0-0 STI L JSTJL
prv« vrst«.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Do.nfvte in importirani likarji.	Tel.
Canal »096.
210 3 Blue Island Av. cor. 21.St
Dobra linijska Gostilna,k3eri*
dobi
mrzel in gorak p-rigri-	C CfacfftV
zek. : Pod vodstvom
•	2005 Bitne Ssland Ave.
velik* Dvorana za društvene in unijsk« seje, in druga dvorana za koncert«, ženitve U> zabav«,
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodovice, mineralne vode in drugih neoj>ojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
Telehon: Ca naj 3014
MAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vina Unijsfce cigare.
Potniki dobe pri mani čedna premo či&ča. Potrežem vsakemu točno in izborna
MARIIN rOTOKAR
1625 Se. Center Ave., Chicaga, DL
“The Roosevelt Saloon**
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
to trgovec z vinom, cigarami, mraKas pivom Itd. — S« priporoča Slovencem!
The Konrad Schreier Co.
Shebojgaa Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naie pivovarue je najboljše.
té
Glas Svobode
TiHE Voice op Liberty)
weekly
ft
Published by M V. KONDA CO 3622 W. 26 Street Uiicagro, Illinois
Subscription $2.ÖOper year.
Advertisements on agreement
ftvi svobodomiselni list za slovenski natod v Ameriki.
»Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------- in velja —----------------
S A AMERIKO:
Za oelo leto................#2.00
za pol leta................  81.00
*A EVROPO:	_
Za oelo leto...............  $2.50
za pol leta.................#1.25
NASLOV ZA DOPISE IH POŠILJATTE JE
GLAS SVOBODE
1622 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivaliSta prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud Q taki naslov.
#31
MILITARIZEM IN BANKROTIRAN SVET.
Več kot petdeset let je prošlo, ko je Karl Marx, vstanovitelj znanstvenega socializma proroko-val razpad kapitalističnega sistema. On je rekel, da kupičenje prebitka ukradenega neplačanim delavcem bo doseglo vrhunec, in da zadnji pojav velikih polomov bo, da se bo današnji kapitalistični sistem porušil ter izginil iz površja za vedno.
Marx je vso svoje delo v življenju posvetil v to, da pripravi delavce za ta dogodek tako, da bi bili pripravljeni sprejeti svetovno opravilo potem, ko bodo kapitalisti propadli s svojim brutalnim sistemom nad njimi.
Modri politični ekonomisti in vseučiliški profesorji se so smejali tem Marxovim teorijam in nek-teri se jim smej o jo še danes in vsakomu ter ošabno ponavljajo, da je absurdnost vsakogar, ki misli, da bi se današen sistem mogel porušiti in prenehati za vedno.
In vendar se z zelo čudno hi-trotj'0 bližamo svetovnemu polomu, ki ga je Marx prorokovah Neda se popisati s kakšno hitrostjo drvimo z glavo navzdol in ko bomo padli, in to ni daleč več, potem bo konec tudi privatni lastnini. —
Najpoglavitnejši zaključek tega drvenja navzdol, bo. svetovni bankrot — bankrot mest, držav in narodov —; največji vzrok vsega tega zla pa je militarizem.
Kapitalizem deluje na dva napačna načina. Ne le, da izkorišča vse obstoječe bogastvo do sramotne meje, marveč obdačuje tudi še ne vidne stvari za svojo pohotno bodočnost; vse to se dnevno množi in množilo se bo do časa, ko pridrvi polom'.
Zakaj pa delajo tol
Zato ko je kapitalizem konkurent — se bojuje za nadvlado v trgovini, ki večje dohodke prinaša. To pa se dandanes ne dogaja samo med trgovci marveč med ce-lemi okraji, deželami in narodi, kar zovemo enostavno — kapitalizem. Le kapital dela dandanes pod kapitalističnem sistemom kapital.
Sistem je tak, da tudi kapitalist v gonji za večji dobiček ugonobi kapitalista. In ko eden ali drugi nima dovolj sredstev za boj v dosego bogastva na trgu ali kjerkoli že, zastavijo bodočnost. In ko bodo bodočnost popolnoma zastavili, bo temu sledila splošna propast, katero odpraviti bo naloga ljudstva — proletarijata. Neglede na velikansko kupičenje bogastva, kapitalizem nemore o-bratovati trgovine, ne mesto, ne okraj ne vlada in ne narodi, ne da bi posojevali.
Podlaga celemu svetovnemu današnjemu sistemu je kupičenje na eni in posojevanje na drugi strani.'
Prva misel jim so takoimenova-ni bondi, suhi hondi, mokri hondi in vknjižbe. In kje, kje za boga se naj vzame toliko bogastva, da se bojo kedaj pokrila vedno naraš-čujoča ogromna posojila. Resnično, če smo primorani izposoditi si denar z namenom, da napredujemo v svojem podjetju, je to dokaz, da stojimo na zadnjih plan-kah rešitve. In taka podlaga je dokaj slaba, ker bodočnost ima samo vknjižno vrednost — poso-jujemo lahko samo do gotove meje in odmerjenega časa, z dobrim namenom da ob gotovem obroku odplačamo posojilo. Potem, če te-
ga nemoremo storiti tudi posojila ne dobimo več in konečen polom je neizogiben.
To so primere v malem, ki belijo glave nam vsem; so pa tudi velikanska dejanja in stemi si belijo glave danes oni modrijani, ki so se prej Marxovemu proroko-vanju smejali.
Naslednje posnemamo iz Philadelphia Record, ki piše pod za-glavjem “World Borrowings” sledeče:
“Skoraj vsi narodi dandanes posojujejo v militarične namene. Canada na pr. posojuje svote, ki zelo presegajo dohodke dežele, za notranje izboljšanje. Vsa naša mesta in države posojujejo za gradnjo poslopja, kanalov in cest ter vsakojake druge naprave. Država New York je ravnokar na hitro dobila na kratkodobne ob veznice $27,000,000, ker stoječih bondov ne more tako hitro razpe-čati kot potrebuje denar, da si so ti bondi zelo dobri. V zadnjih 15 letih je mesto New York poifCno-žilo svoj že ogromen dolg za $913,000,000. Rentni davek se je v zadnjih sedmih letih pomnožil od $37.03 na 55.56. Mesta Pittsburg iz $56.24 ma 81.33. Oni mesta Baltimore od $40.34 na 71.64 in oni mesta Cincinnati iz $86.48 na $140. Bondi nekterih mest in dr žav so padli ali so jih pa porinili skoz s podvojenimi obrestmi. Gonja za denar je vsepovsod grozna, in še podvojeni interesi ne zado stujejo več — denarja ni. Nevarnost, denarnega poloma preti tu di že Ameriki, vendar ne v toliki meri kot Evropi, ker vse te svote, da si ogromne ne grejo v militari stične namene — v nič — kot se to dogaja v Evorpi, kjer vse vlade brez izjeme posojujejo velikanske svote na svote dan na dan ter jih mečejo v nenasitno žrelo militarizma. Na pr. Avstrija je že tako zadolžena, da že več posojila ne dobi, sosebno ne današnja vlada.
Torej polom se bliža vedno bolj — tako da smo že sami zgubili zaupanje v institucijo današnje civilizacije — tako je nastal že o-bup, za dobiti potrebno posojilo.”
Poshršajmo, kaj pravi nadalje Philadelphia Record v isti števil ki:
“V februarju si je izdala nem ška vlada posojilo za $135,000,000, a bondi so bili zavrženi ozir. jim je mogla vlada vrednost zvišati —, ker jih drugači ni mogla razprodati. Ne dolgo potem si je izdala že drugo posojilo za $56,250,-000, kamero je imelo sila velik u-darec na Berlinski denarni trg, ki je zelo slabo učinkoval tudi londonski borzi, v Parizu in v New Yorku. In Nemčija ne posojuje nič več kot druge države. Francija si je izdala, posojilo $200,000,-000 s petnajstkrat izdanimi obveznimi bondi na domačo vlado in kolonije; in trgovci v Londonu so bili primorani sami denar si izposoditi predno so jih razprodali.
Kar opažamo zadnje čase, je, da se obveznice ali takoimenovani bondi dandanes zelo težko razpečavajo in to tudi tukaj v Ameri-ki.-Temu je zadnjo zimo pripomogla Balkanska vojna in pa. gonja za zlatom. In ko je bila balkanska vojna prenehala, bilo je ostalo v glavnih evropskih bankah še čistega zlata v vrednosti $120,000,-000 v ta namen. Vse svetovne banke pa so izdale komunike v katerim izjavljajo, da je popraševanje po denarju veliko večje, kot je denarni dohodek. Ves svet ne more toliko privarčiti in ne tako hitro, da bi zadostovalo zahtevam vlad in raznih inkorporacij. Trgi so prenapolnjeni z neprebavnimi obveznicami (bondi) in temu humoristično dostavlja Londonski “Economist” rekoč, da je svet prenapolnjen in preobložen.”
PRED PETDESETIMI LETI.
Ko je pred polstoletjem vzhajalo solnee na dan ameriškega narodnega praznika, obsijalo je bojno polje, na katerim je ležalo
30,000	mrtvih in ranjenih. Tri dni so se vojne Severa in Juga bojevale v tropični vročini, a sedaj ležijo tu do smrti utrujeni vojaki, komaj zmožni se premakniti. To je bil vzrok, ali eden vzrokov, ki je napotil generala Me^de, da ni zaveznike zasledoval.
Južni 'vrhovni poveljnik Lee, najizbornejši general medsebojne
vojne, je bil izgrešil svojo nalogo, ker je pričel taktično napadati. Od pričetka kot inženir, tedaj je bil mož naravno taktične obrambe in v tem je veliko izvedel. On je bil izumitelj bojiščne utrdbe; v tej vojni sta vprvič veliko vlogo igrala kramp in lopata. Vedno strategično napadljiv in če so mu dopuščala njegova sredstva, bil je pasiven ter se pustil napadati. — Toda obhoda se Zvezne trupe še niso priučile, izvrševale so vedno le pročelne napade in ker niso i-mele — kot pozneje Grant — o-gromno pretežo trup, od katerih je po tem Grant veliki del nepremišljeno žrtvoval, niso mogli sko-rej nikdar prodreti s svojimi naskoki, marveč so bili s krvavimi glavami domu poslani.
McDowell, McClellan, Pope, Burnside in Hooker, so-Zvezne trupe vodili od poraza do poraza, in tako je bilo Lee-u možno, da se je napotil proti severu s sovražnim navalom in usoda Unije je visela na niti vprašanja. Višji poveljnik Hooker se je bil odpovedal, ker se mu ni poveril armadni kor, ki je za obrambo Washing-tona stal pri Harpers Ferry ob Potomaeu — za obrambo bisera, za katero je bilo žrtvovanih toliko ljudi, da bi bilo najpametnejše, da se ga je v prvini letu vojne požgalo ali pa izročilo nasprotniku.
Korni poveljnik Meade je proti volji postal višji zapovednik. On je pri svojih tovarših imel malo ali pa nobene veljave, in eden od njih, Sickels, se mu je odprto protivil in tako z njegovo trmo o-grožal vso armado. Bitka pri Get-tysburgu se je bila z naopačnem pročeljem, bojevniki s severa so stali z licem proti severu, a južni pa proti jugu. Strategičen razvoj na čelu unijske armade se je vršil v ravni črti med dvemi brdi, od katerih en del je bil že v rokah južnih. Armada Lee-a je bila. na številu nekoliko manjša toda veliko jedrnejša kot ona s severa in je tudi sploh imela bolj izvež-bane vojake.
General konjice Bufords, je videl sovražnika ter se nanj navalil — kar generali konjic sicer vedno store — a po preteku pol Tire je klical na pomoč. Seveda mu je bila dana. Prvi nastopivši kor unijske armade, še ne 10,000 mož močen, je napadel trikrat močnejši kor Ewell-sa na Seminar-viši-nah, katere so unijonisti imeli zasesti. Za holmom je bila dolina, torej so imeli samo rob višine. Reynolds je padel, slab kor se ni mogel vzdržati, Koward mu je prišel na pomoč in oba sta bila v dolino vržena ter podena v divjem begu v Gettysburg.
Tukaj moramo omeniti delež Nemcev, ki so ga imeli pri odločilni bitki. Howardov II. kor je izključno sestojal iz Nemcev. Po smrti Reynoldsa (Meade še ni bil na bojišču) je prišlo vrhovno za-povedništvo na Howarda in po-veljništvo II. kora na Schurz-a. Le-ta, do tje poveljnik prve divizije, je dobil od Howarda ukaz, naj biti na pomoč Reynolds-u na Seminary-Ridge, kar pa je bilo brez koristi, ker Reynolds je bil premoči že podlegel, Schurz in o-stanek Reynolds-ovega kora pa sta bila v dolino vržena. Toda tu je bil nemški general Steinwehr, poveljnik druge divizije, Howard-ovega kora. Le ta je videl, kaj pride, se ni brigal za Howardovo povelje in ni šel v ugonobitev na Seminary Ridge, marveč je šel na nasprotno ležoče visočine Cemetery Ridge, se v naglici utrdil zad za vasjo Gettisburg in ko so poražene trupe preko doline nazaj bežale, našle so zavetje v utrdbi Steinwehra, katerega se Ewell ta dan ni upal napasti a drugi in tretji dan bitke ga pa vzeti ni mogel. General Steinwehr ni samo popolnega poraza rešil desno krilo unijske armade, marveč je tudi o-mogoeil taktično razvrstitev cele armade poleg Cemetery Ridge — razen trmoglavega Sickelsa, ki je vkljuboval višjemu poveljniku ter ostal na planjavi. To je poplačal z izgubo polovice svojega kora, toda pripomogel je, če tudi ne namenoma, da so južne trupe glavni napad en dan zavlekle, v katerim času se je unijska armada na visočinah znala dobro nastaniti in deloma utrditi.
Prvi dan bitke je bila navalna moč severne armade zlomljena. i— Odslej se je držala defenzivno in; poraz Lee-a je bil s tem povzro-
čen, ker je odločilni napadni sunek povzel z veliko premalimi močmi. Z odbitkom napada Picke-tove divizije, je bila končana bitka. Lee-a se ni zasledovalo, se ni moglo zasledovati, toda sovražni naval na sever je bil preprečen in odslej je šlo navzdol glede zadeve sužnjedržcev.
Toliko o vojaškem dogodku, o katerim se je te dneve toliko govorilo in pisalo. Ves svet ve, da je sestal največji del teh iz revnih južnih kmetov, ki so na tem bojišču kot na vsih druzih prelili svojo kri za surovo aristokracijo, katera jih sama sovraži in tlači. Za tujo, za nasprotno stvar žrtvovalo se je delavno in izkoriščano ljudstvo. To je pravi uk, katerega podaja ameriška medsebojna vojna. Edino na duševni prevladi mase se naslanja gospodstvo manjšine, njena fizična moč se razprši v nič, če ne bi mase za svoje svrbe omamila in zasužnjevala. —
Tedaj petdeset let je minilo od kar se ameriško ljudstvo veseli pribojevane svobode. Petdeset let je, od kar je odpravljeno robstvo; in petdeset let sem se delavstvo slepi in mami z nekako svobodo, katere pa nikjer ni!
Radovedni smo in radi bi vedeli, v čim vendar obstoji ta prestavljena ameriška svoboda?! Niti bedasti listič s še bolj bedastim napisom “Naš Gospodar”, ki hvali ameriško “osebno svobodo”, nam ne zna tega povedati!
Ozrimo se kamorkoli se hočemo, povsod vidimo suženjstvo, tlačanstvo še v hujši meri, kot je to bilo v Avstriji, ali sploh v celi Evropi razen v žvepljenih rudnikih v Siciliji. —
Kakor je bilo suženjstvo v A-meriki pred 50tmi leti, baš tako je danes, samo da nekoliko v drugi obliki. Pred petdesetmi leti so suženjski beriči sužnje pretepa-vali z biči; danes bele sužnje morijo in streljajo (W. Virginija), ker nič ne stanejo. Na jugu je bila in je še danes surova nevednost doma, a na severu, vzhodu in zapadu pa skrbijo, iz Avstrije pobegli farji, ki so najzvestejši kapitalistični valpeti, za poneumno-yanje mase, medtem ko se oni rede in pasejo kot pravi parasiti.
Sedaj jadramo nazaj v minulost, in če ljudstvo ne bo pravočasno izpregledalo, no, potem bomo pa drveli v podvojno sužnost. —-Na eni strani pod kapitaliste, a na drugi pod rimokatoličko hierarhijo, katera tu v Ameriki z ne-znasko hitrostjo vzdiguje svojo meduzovo glavo. —
POGLAVJE IZ SOCIALIZMA
(Dalje in konec.)
Beati possidentes —- tisti, ki so bili materialno dobro podprti — pa se niso marali umikati; nasprotno, — odrivali so novodošleee in izkušali sebi zavarovati čim več prostora. Beati possidetes so bili tisti, ki so si pridobili gospodarsko -moč, ker so bili lastniki proizvajalnih sredstev. Beati possidentes so zavoljo tega vladali v gospodarskem življenju; oni so odločevali o življenju in smrti tistega, ki je imel zgolj svoje roke. da se je z njimi boril za obstanek.
In te srečne posetnike je prešinja-la ena sama želja: da čimbolj izpopolnijo proizvajalna sredstva, t. j. gospodarsko tehniko, in s tem pomnožijo svoj dobiček. Kolikor mogoče nizki stroški za produkcijo in kolikor mogoče visoki dobički! To je bil p-rvi m najvišji princip, ki se je po njem ravnala
—	buržoazija. In gospodarski sistem, v katerem se ta želja izpolnjuje vedno bolj in bolj. je kapitalistični gospodarski sistem.
Buržoazija — večinoma podjetniki — pa ni bila edini činitelj v kapitalističnem proizvajanju.
Za proizvajanje je bilo treba tudi sloja, ki je razpolagal v eksistenčnem boju z golimi rokami
—	proletarijata. Treba je bilo dalje, da se ta dva sloja — buržoazije in proletarijat — snideta in skleneta formalno svobodno pogodbo, da se omogoči produkcija po 'kapitalističnem gospodarskem načinu.
A kakor rečeno — ta formalna
svoboda je teknila dobro le bur-žoazijcu. ker je imel dejanski vso moč v rokah in je položaj lahko do dna izkoristil sebi v prid; proletarcu je pa kmalu presedala.
Kako tudi ne bi?! Podjetnik, kapitalist je sklenil ¡pogodbo z njim. s proletć^’cem samim, plačal je le ¡enega sloja njegovo delo a da se je to delo do-! listov.
vršilo, je morala delati vsa prole-tarčeva rodbina. Plačan en sam, delajo vsi. Podjetnik je plačal bore malo za težavno delo v podzemskih jamah in rudokopih, po nezdravih delavnicah, šumnih tovarnah s prahom in vročino — sam pa je grabil ogromne dobičke, zaradi katerih si ni ožulil roke in belil glave. Podjetnik je prenehal s produkcijo, če mu ni kazal dovolj visok dobiček — tisoči delavcev pa so ostali na cesti in se h orili z vsemi težavami svoje nestalne eksistence.
¡Proletarec vidi svoj položaj in položaj podjetnikov. Primerja o-
ba.	Prevelik kontrast se mu pokaže, ki mu bije dan na dan huje v oči, ker se dan za -dnevom ponavlja in ker je vedno večji. V proletarcu se porodi zavist. Ta se stopnjuje v sovraštvo. Porodi se mu pa tudi spoznanje, zakaj da je v sedanji družbi njegovo trpljenje takšno: ves družabni ustroj je treba preosnovati, da se izboljša njegov položaj. Svet je treba takorekoč vreči iz tečajev . . . . Sam samcat tega ne more storiti in doseči — rodi se mu zavest skupnosti s sotrpini, poišče jih, združuje se z njimi, organizuje se, skupno se buri z njimi proti skupnemu sovražniku, za b cilj: za gospodarskega življenja preosnovo v socialističnem smislu. Tako delavec ustvari celo skupino, ki jo vežejo enaki gospodarski interesi, sličen svetovni nazor; tako naslaue proletarski sloj.
Stoje si tedaj nasproti interesi buržoazijskega in proletarskega boja.
Proletarijat vidi, da je buržoa-zijee zato gospodar situacije, ker ima v rokah gmotno, gospodarsko pomoč; in sicer zato, ker ima proizvajalna sredstva v oblasti, s katerimi lahko določa način, kako se naj producira, in množino, koliko se naj producira. Vsled tega pa je tudi buržoazijec merodajen pri razdelitvi produkta.
Proletarijat vidi v produkciji, oziroma v načinu produkcije in v načinu razdelitve koren vsega zlega. Ako koče položaj izpremeniti sebi v prid, — kaj bolj na dlani, nego misel, da se razmerje da izpremeniti in ekzistenca izboljšati edino le tako, da se radikalno predrugači način produkcije in stem ves ustroj družbe, da se kapitalistični sistem nadomesti z novim, boljšim, — s socialističnem?
To misel je K. Marx teoretski izrazil in izvel že 1. 1847. v komunističnem manifestu. Marx je tu dal prvi določno obliko temu, kar je temno in nezavestno vrelo v masah, ki se izraziti niso znale same. Marx je vstvaril vsem proletarskemu gibanju podlago, program, in mu s tem določil tudi smer, v kateri se je pozneje resnično razvilo. Marx je zgradil ‘ melj znanstvenemu socializmu. Izza Marxa datira socializem kot veda. Marx je utemeljil, zakaj da mora socialno gibanje biti takšno, kakoršno je, da postane socialistično. Marx je izrazil nov svetovni nazor, pa ga je tudi filozofski podprl.
Marksizem dandanes predstavlja vrhunec socializma. Še dolgo ne bo premagan. Kritika marksizma se oglaša dolgo časa. a prave-isra uspeha nima. Da hi pa nov sistem v dozirni dobi nadomestil marksizem, ni možno. Marksizem temelji in korenini pregloboko.
Kateri pa so ti temelji?
Marx je dokazoval, da so socialistične težnje opravičene. Dokazoval je v dvojnem zmislu: 1. Trdil je, da. so kapitalističnemu gospodarskemu sistemu taki zakoni podlaga, kateri ga nujno ženejo v neodvratno pogubo; ti zakoni da so kapitalističnemu gospodarskemu sistemu “imanentni”. 2. Trdil je, da sočasno, ki i-manentni zakoni drvijo kapitalistični gospodarski sistem v propast, že poganjajo kali za novo državno ustrojstvo, katero se uveljavi v istem hipu, v kojem trešči v pogubo kapitalistični državni red; v tem trenotku je dana socialistični družbi vsa oblast v roke.
Da to dvoje dokaže, je Marx o-snoval svojo posebno teorijo, katero se nazivlje evolucijska ali razvojeva teorija. Označujemo jo tudi- kot materialistično zgodovinsko naziranje.
Kapitalistični družbi — pravi Marx — je podlaga zasebna lastnina. Upoštevamo tu v prvi vrsti zasebno last produkcijskih sredstev. 'Ta sredstva so pa last samo buržuazije, kapita-
Pri produkciji v kapitalistični družbi učinkuje še drug činitelj — proletarski sloj. Ta deluje z golimi rokami, podjetnik pa s kapitalom. Vsled tega morajo nastati med obema slojema nasprotja: sloja imata namreč različne interese.
Iz tega, ker je produkcija od obeh slojev odvisna in ker so njiju interesi različni, sledi, da so omenjena nasprotja bistven znak sedanjega kapitalističnega družabnega reda; 'brez -njih 'bi kapitalističnega gospodarskega reda ne bilo.
Nasprotja v interesih obeh slojev motijo gospodarski proces. Nasprotja pa nastajajo radi tega, ker vodstvo produkcije ostaja za-sebno-gospodarsko in ker se razdelitev produktov vrši tudi po zasebno-gospodarskem načinu.
Čim več produktov podjetnik producira, tem več jih lahko vrže na svetovni trg, tem manjši so produkcijski stroški in tem nižjo ceno lahko nastavu produktom. Neomejena svoboda konkurence ga v tem imenitno podpira. Naravno, da mora tekmovati le, kdor še ceneje producira in prodaja, kdor še več produktov spravi med svet. Razvidno je tedaj, da se ne producira v kapitalističnem gospodarskem svetu več zia- kon-sum, za potrebo, temveč za dobiček. Dobiček je pa le mogoč, ako podjetnik ubije konkurenčno silo svojega tekmeca. In vsak dan takorekoč opažamo, kako se stresa gospodarsko telo naše družbe, kadar propade tak mogočen tekmec. Še bolj pa se je to čutilo v tistih periodah, ko se je trg tako prenapolnil s produkti, da je nastalo* tako nerazmerje med množino produkcije in med zmožnostjo' konsuma, da je izbruhnila gospodarska kriza. Te krize so se redno ponavljale desetletja za desetletjem.
Posledice kriz se pojavljajo* mnogostranski. Posebno med podjetništvom in med proletarijatom, ki sta nositelja kapitalističnega gospodarskega reda, se razmerje čimdalje bolj priostruje.
Vsaka kriza povzroča, da propade mnogo podjetnikov, kapitalistov. Zmagujejo oni, ki so gospodarski močnejši in najmočnejši, nad šibkejšimi. Jasno je. da se tem potom vedno bolj krči število-kapitalistov, ki obstajajo na površju in 'konceutrajejo v svojih rokah vse tehniške pridobitve in izumitve, ki osredotočajo nase čimdalje ogromnejše kapitale. — Čim manj posameznikov-kapitali-stov, temveč se pri njih nakupiči bogastva, kapitala,
Te slike druga stran pa kaže vse ubornejše lice. Vsaka kriza, vsaka izpopolnitev proizvajalne tehnike spravlja tisoče in tisoče delavstva ob delo in zaslužek. Delavstvo, ki stoji na cesti, je na razpolago kapitalistu za vsako cene in za vsako delo ter ob vsakem času. Kakor rezerva aktivne delavske ¡armade, je to delavstvo. Uboštvo in siromaštvo rezervne armade, katera se vsled neprestanih kriz množi 'bolj in 'bolj. Proletarijat, nam predstavlja vedno množeča se masa nemaničev, kateri se čimdalje nižje pogrezajo v bedo. Pavperiziem pa se razvija in razširja. Pokaže ¡se, da je buržoazija nesposobna, da ostane še nadalje vladajoči sloj družbe in da družbi še nadalje usiljjije svoje živ-ljenske pogoje kot upravjajočo postavo. Ona je nezmožna, da vlada, ker je nezmožna, da svojemu sužnju eksisteeo zagotovi vsaj v njegovem suženstvu; prisiljena je namreč, da ga pusti tako dolgo se pogrezniti, da mora ona njega živiti, dočim bi on moral živili njo.
Pavperizem poraja upor:	pro-
letarijat se dvigne zoper vladajoči sloj. Zato je usposobljen, ker ga ie mehanizem kapitalističnega proizvajalnega procesa sam izšolal. združil in organiziral. Ura kapitalističnega lastništva prihaja. Razlaščevalci se razlastijo.
Družba prevzame naravnost in brez ovinkov v roke . . . produktivne sile, katerih druga moč ne more več voditi, kot družbina. — Kapitalistični gospodarski red na ta način sam sebe uje in ¡se prekopicne v prepad, kamor so ga nujno tirala nasprotja, ki so bila bistvena, dana temu gospodarskemu sistemu. In ta korak, da se namreč družba polasti proizvajalnih sredstev in tako uvede nov družabni red, kajti že v kapitali, stičnem gospodarstvu so dozoreli zato vsi predpogoji.
.......D.
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska tôryÿ Družba
Ustanov.	Inkorp.
21. nov. 1909	l5. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK : J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Cokimbus, Kans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140. Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, 111.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRLCH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, H., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, AY ash.
ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvom oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej »ožiljajo denar na sedanjega blagajnika.
Sprejeto novo društvo.
“Radnici Naprej” št. 20 v Farmington, AV. Va. : John Kubin, cert. št. 716; Math Špehar, 717; Nikolaj Skrtič, 718; Stan. Skrtič, 719 ; Aille Alileusnič, 720 ; Vladislav Sirevirče'k, 721 ; Jakob Alikrut, >722; Bozili Baravskih, 728; Anton Fierlijt, 724; Jakob AATubel, 725; Fr. Deus, 726; Djan Dudjik, 727; Ivan Spoja, 728; Peter Žestokih, 729; Alarko Kasunič. 730; Karl Tomašič, 731; Jakob Saibo-lič. 732; Jos. Raidocaj, 733; Juraj Tomašič, 734; Ivan Tomašič, 735; ¡Ivan Alesiič, 736 ; Louis Gasporovič, 737 ; Ant. Gasporovič, 738 ; Alale Allinac, 739'; Ilija Kovačič, 740; Tone Skrtič, 741; Toni Troha. 742; Duro Radovič, 743; Alijo AVlahinič, 744; Jura Kasunič, 745 ; Stefan Šibenik, 746 ; Alate Skrtič, 747 ; AVosilj Pastušek, 748 ; Jos. Probič, 749; Ivan Alarkovič, 750; Alato Vlaovič, 751; Tone Slat, 752; Afanasi Tereskovič, 753; Petro Liponski, 754; Janko Brebie, 755; Stefan Randinčič, 756; Ilija Dujmovič, 757; Jos. Duj-movič, 758; Jos. AVlavovič, 759; AVid. Kosunile, 760; Tone Žunič, 761; Ivan Slat, 762; Alate Laus, 763; Aliko Laus, 764; Stanko Ra-dočaj, 765; Dane Jarnevič, 766; Peter Količ, 767; Ant. Količ, 768;
B.	Vučkovič, 769 ; Toni Potesak. 770; Alarjko Jundrlič, 771; Andy Rapčevič, 772; Foma Veljko, 773; Rihar Vinjek, 774; Alarko Fe-rič, 775 ; Stefan Kosunič, 776 ; Djim Koler, 777 ; Jos. AVrbanič, 778 ; Tone Ldpošeak, 779; Alijo Skrtič, 780; Alate Skrtič, 781; Janko Brekovič, 782 ; Mate Grgec, 783 ; Louis Juraič, 784. — Društvo šteje 69 članov.
Sprejeti novi člani.
K dr. št. 5: Jos. Kosmoč, cert. št. 785; Jos. Knaffič, 7S6.
K dr. št. 8: Jos. Alavar, cert. št. 787; J. Alarčelja, 788; Wik. Novakovič, 789 ; Steve Debelak, 790.
K dr. št. 10: Fr. Gorišek, cert. št. 791.
K dr. št. 11: John Celešnik, cert. št. 792.
K dr. št. 14 : Jos. Škoda, cert. št. 793.
K dr. št. 18: Frank Oleva, cert. št. 794; Vin. Ansenelli, 795; John Ružič, 796; Jos, Puž, 797.
Suspendirani člani zopet sprejeti.
K dr. št. 1 : Anton Kotar, cert. št. 194.
K dr. št. 5: Fr. Žakelj, cert. št. 494.
K dr. št. 7 : Anton Otzvirk, cert. št. 151 ; Fr. Deželak, 131.
K dr. št. 15: Alike Petrušič, cert. št. 622.
Suspendirani člani.
Od dr. št. 1: John Aletelko, cert. št. 318; Fr. Debortolo, 35š; Frank Alora, 442; Alath Gastaldo, 513: Karl Bar, 701.
Od dr. št. 12: Jos. Kocjan, cert. št. 300.
Črtani člani.
Od dr. št. 1: Louis Garbin, cert. št. 476; Karl Aleglič, 624.
Od dr. št. 7 : Bartol Ser jun, cert. št. 31.
Od dr. št. 10 : J. Fonda, 577 ; Ant. Tomc, 618.
Od dr. št. 12 : Ignac Škoda, cert. št. 302.
Od dr. št. 18: Mile Alare, cert. št. 652.
Potujoči člani.
Od dr. št. 6: AL Kramar, cert. št. 108; Ferd. Toman, 115. Prestopli člani.
Od dr. št. 10: Leopold Kos, cert. št. 252, k dr. št. 12.
Umrli člani.
Od dr. št. 7 : John Marokovitz, cert. št. 218.
JOS. HAUPTMANN, glavni tajnik.
IZ URADA GL. TAJNIKA S. D. P. in P. DRUŽBE.
Apeliram na vse dr. uradnike v prvi vrsti na tajnike SDP&PD., kakor sem že večkrat omenil, da naj bolj natanko in pravočasno pošiljajo plačilne nakaznice na gl. urad SDP&PD. in jih ne več ali dalje držati pri društvu kakor sedem tednov. Nekatera dr. jih po cela dva in več mesecev drže pri društvu. Jaz mislim da je vsaki član potreben podpore v svoji bolezni, toraj se prosi bolj natančnosti, stem se tudi veliko dela in stroškov prihrani.
Iz gl. urada so bile razposlane glasovnice na vsa dr., katera so glasovale za predlog dr. št. 4 (o-ziroma ga podpirale); toraj bratje dobro si premislite stvar predno bodete glasovali za sprejem ali proti, ker je velikega pomena. — Predlog se glasi, da se penzija tudi
izplačuje v staro domovino. Premislite predno oddate svoj glas: Cenjeni sob. kakor sem že omenil in sporočil da naj dr. delujejo na svojih dr. sejah za združitev vseh naprednih in podpornih organizacij in naj poslej o svoja navodila na gl. urad SDP&PD. do meseca oktobra t. 1., da se da našim zastopnikom navodila na skupno zborovanje, ki se vrši v mesecu januarju 1914 v Chicagi, 111. Dobro si vsako stvar pretehtajte na kaki podlagi bi se združili v eno skupno armado. Tudi sporočam vsem br. SDP&PD., da so vstanovili novo dr. št. 20 s 69 člani, to se vidi, da se zanimajo delavci za lastno njih korist. Tudi v krajih, kjer imajo že prošnje naj se potrudijo, da vzamejo po zgoraj navedenem dr. izgled. Rojaki pristopajte k SDP&PD., sedaj je čas zavarovati se za mala prispevke. V krajih kjer še nima-
te dr. SDP&PD., pišite za pojasnila na gl. urad. Na željo se Vam vse vstreže in zavarovali se bodete lahko sami in svojo družine. A-ko pomislimo na naš delavski položaj ko stojimo vsaki dan pred smrtjo naj si bo kje hoče. Danes ali jutri se nam nesreča prepeti v rovih ali doma; nesreča nikoli ne praznuje! Sicer ni moja dolžnost tega omenjati, ker je to dolžnost nadzornikov, da sporočajo v njihovem delu, kako so gl. knjige našli pri šest mesečni revezij itd., da so v redu. Šest mesečne račune priobčim v glasilu, ko hitro bodo izdelani, sedaj sem preveč zaposlen z drugim delom, ker si moram tudi svoj kruh, zraven mojega posla v gl. uradu SDP&PD. služiti v rovu.
Toraj rojaki ko bodete to pre-čitali pišite za vse potrebne stvari, kar se jih potrebuje pri ustanovitvi novega dr. in ne bo Vam žal.
S bratskim pozdravom
Jos. Hauptmau, gl. ta j.
IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA SEJE GLAVNEGA ODBORA S. D. P. in P. D.
Glavni predsednik Alartin Jager je otvoril sejo glavnega odbora v nedeljo 6. julija t. 1. ob 8:30 dopoldan in sicer v glavnem uradu družbe v Aladison, Pa.
Prisotni seje so: Alartin Jager, Jos. Hauptmann, John Gantar, Louis Flere, Alath Petrieh, Anton Cedilnik, Louis Žagar, Alartin .Horvat. Odsotni so: gl. podpredsednik John Zakrajšek,, gl. zapisnikar Joe Alostar, gl. nadzornik Henry Lamuth, (bolan) in pomožni odbornik Alartin Pompe.
Poročilo III. gl. nadzornika Henry Lamutha, kateri je bolan in se ne more udeležiti revizije ne gl. seje, se vzame naznanje in na njegovo mesto se pooblasti br. Ant. Cedilnika, član in taj. dr. št. 1. •
Na mesto gl. zapisnikarja imenuje predsednik zapisnikarjem br. John Gantarja. Prečita se zapisnik zadnje odborove seje, ter se ga sprejme s sledečim popravkom: Bratu Frank Deželaku, čl. dr. št. 7 se odtegne za teden dni bolniške podpore, drugo se mu nakaže. Zadeva br. Anton Koren član dr. št. 7 se odbor ravna po poročilih društva. V ostalem se zapisnik sprejme kakor je čitan.
Predlog dr. št. 4, katerega je društvo poslalo na vsa krajevna društva SiDP&PD. je podpiran od listih društev, ter se sklene, da se ga da na splošno glasovanje. Glasovanje se mora vršiti tajno, kakor določajo pravila.
Zadeva br. Frank Peternel, čl. dr. št. 5 se sklene, da se mu izplača bolniška podpora.
Poročilo dr. št. 7 radi ustreljenega br. Alatija Gorenc, ter poročilo dr. št. 8 radi v rovu ponesrečenega br. Alike Alaglaja, se vzame naznanje, ter na poziv gl. predsednika se vstane raz sedežev v znak sožalja.
Gl. tajnik prečita več pisem posameznih članov od dr. št. 9 kar se vzame naznanje.
Gl. tajnik prečita pismo dr. št. 10 katero poprašuje radi penzije vdoye Frančiške -Seiko, na kar gl. tajnik pojasnuje, da iste ni mogel nakazati ker družba še nima nobenih nakaznic v to svrho, ter povdarja, da si družba mora nabaviti za to primerne listine.
Stavljen predlog, da se Frančiški Seiko nakaže penzija, sprejeto.
Za nadaljna izplačila penzije je stavljen predlog, da si družba takoj preskrbi zato potrebne nakaznice in sicer 12 komadov knjižic, vsaka knižica s 25timi listi, sprejeto.
Gl. tajnik priporoča 44 novih elanov kateri so pristopili k raznim društvam, ter 1 novo društvo pod št. 20 z 69timi člani, se vzame naznanje.
Poročilo o dohodkih in izdatkih, gl. tajnika in gl. blagajnika se vzame naznanje; nakar nadzorni odbor poroča o pregledu knjig in računov gl. tajnika in blagajnika, da je natančno pregledano in preračunano, ter da so isti v najlepšem redu. Nadalje, nadzorni odbor poroča, da je pregledoval prošnje novo sprejetih članov t. 1. ter pronašel da ima dr. št. 9 člana iz enim očesom, katerega je sprejelo v društvo 19. januarja t. 1. Pravila stran 9, po-
t
glavje 15 se glasi:	Nesposobni
člani: “Poleg prej omenjenih zavrnitev se vstop v SDP&PD. odreka vsakemu, kateremu manjka oko, roka, noga, ali vsi prsti na roki itd.”; se sklene da se držimo pravil, krajevna društva pa opozori, da pazijo kake člane sprejemajo v društvo.
Pregledale so se glasovnice radi povišanje plače oddaljenih gl. uradnikov za $1.00 pri vsaki seji, je sprejeto z večino 183 proti 58 glasovi.
.Preide se na volitev zastopnikov za družitev Jednot in Zvez. Izvoljena sta, gl. zapisnikar Jos. Alostar, ter gl. blagajnik John Gantar, nakar glavni predsednik zaključi sejo ob 3:30 popoldne.
John Gantar, zač. zapisnikar.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Frank Gradišek; tajnik Anton Cedilnik, Box 116; blag.: Jacob Godec, Box 42. V«i v Darragh, Pa.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds.: Alartim Pumpe, Box 131; tajniik: Louis Flere, Box 121; blagajnik : John Sever; vsi v Adamsburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.; Blag John Stražišar. 611 Alarket St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Alarket St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds.: V. Koritnik, Box 192; taj. Math Petrieh, Box 183; blag. Jos. Šivec, Box 206; vsi v Cliff Aline.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.:
Preds. Lucas Notar, Box 171; tajnik Anton Adamič, Box 16; blagajnik Al. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 146; tajnik Frank Čopi, Box 146; blagajnik Jos. Žabjek, Box 13; vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 v Alarianna, Pa.: Preds. Henry Lamut, Box 114; tajnik John Nastran, Box 190; blagajnik Jos. Milaueh; vsi v Alarianna, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans.: Predsednik Simon Repovš; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Preds. J. Bizjak, Box 85; Tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35; Blagajnik Štefan Esih, Box 111. Vsi v Winterquarters, Utah. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Frank Dremelj, Box 73; tajnik John Škufca, Box 102; blagajnik John Vičič, Box 571. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu, dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskemu Domu.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: Preds. Mart. Smolshnik, Box 94; taj. Frank Tratnik, Box 43, Breezy Hill Sta., Kans.; blag. Rochus Godina, Mulberry, R. F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Richmond, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729; tajnik Al. Škof, Box 729; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va.
Dr. št. 14 v Johnstown, Pa.: Preds. John Gomilar, R. F. D. No.
3	Box 150b; tajnik Jos. Glavač, R. F. D. No. 3 Box 144; blagajnik Miroslav Intihar, R. F. D. No. 3 Box 57. — Vsi v Johnstown, Pa.
Dr. št. 15 v Franklin, Kans.: Preds. F. Vidmar, R. R. No. 4 Box 120; tajnik Frank Čefin, R. F. D. No. 4 Box 63, Girard, Kans; blagajnik Val. Suhodolčan, R. R. No.
4	Box 63. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 16 v Brereton, 111.: Preds. Tho. Felc, Box 115; tajnik Al. Mihelič, Box 98; blagajnik J. Germ, Box 98; vsi v Brereton, 111. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 17 v Staunton, 111.: Preds. Fr. Previnšek; tajnik Frank Jerkič, Pox 77; blagajnik John Mostar, L. Box 351.
Dr. “Slovenska-Hrvaška Sloga’ št. 18 v Aladison, Pa.: Preds. Karl Slavic, Box 252; Tajnik Alihael 'Haberšek; Blagajnik Jos. Jelovic, iBox 101. — Vsi v Darragh, Pa.
—	Seja vsako 3. nedeljo v. mesecu. Dr. št. 19 v Yale, Kans.: Pred«.
; J os. Kotnik, Box 64; Tajnik John Prislan, B-ox 147; Blagajnik Alar-'tin Kožuh, Box 34. Vsi v Yale, Kans. — Seja se vrši 1. nedeljo v mesecu v Fr. Lamarjevi dvorani.
■ Dr. “Radnici Naprej” št. 20 v Farmington, AV. Va.:	Preds. I.
Kubin, Box 218; tajnik Al. Špehar, Box 565; blag. J. Probič, Box 332.
—	Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Listu v podporo.
J. Petek $1. J. Lenček 37c. P. Kokel $2.50. J. Gantar 25c. J. Kožuh 50c. Al. Škof $1.00.
DELO!	DELO!
Se dobi v gozdu pri J. Stephenson Co. Wells, Alich. Delo je stalno za več let po zimi in po leti; režejo se hlodi (loksi) in drva od loksov. Plača $1.00 od tisoč čevljev, od drv pa $1.25 od sežnja. Gozd je lep in v ravnini. Natančno pojasnilo daje
val. c and oni
J.	S. Co. Čamp 4 Wells, Mich.
PROŠNJA!
Vse naše cenjene zaupnike in zastopnike, ki so imeli ali še imajo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo zg, obračun, da uredimo naše knjige.	Uprava Gl. Sv.
“Glas Svobode” naj kroži od rok do rok!
NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DOBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE
Možkih in mladenič-kih modernih oblek
kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $15.00, $18.00 $20.00 in $25.00
Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled.
HING®
Vogal Blue Island ave. in 18. ceste
Prodajalna je odprta vsak večer razen ob sredah in petkih. Ob ne-daljah je odprta dopoldne.
SCHWITZNER CL0TH1NG CO-
Najstareja in najizanesttjiveja trgovina na zapadni strani mesta
VIDI IN VERUJ!
Pridite vsi, obišCite našo prodajalno, da se prepričate o kakovosti in vrednosti oblek za možke in 'dečke. Vse najnovejšega kroja in barv.
Obleke za možke od $7.00 do $25 00 Obleke zadetke od $5.00 čo $15.00
Mnogoštevi'l'o raznovrstnih klobukov, kap, srajc in stpodnjib o->lek; z ento besedo vse možke potrebščine.
1828-30 BLUE ISLAND AVE
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolj* pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAOER f ~MAONET [ GRANAT """"¡j
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
iva.iar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do naa, kajti
mi te bodemo zadovoljili.
jd
e
i Solidna slovenska trgovina
?
I
I
i
m
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada v to stroko. Popravljam ti di ure in drugo.
V	za ogi imam tudi gramofone, "Slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
£a vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK ČERNE
6034 St. Clair Ave.	CLEVELAND,
ŠF

A. WEISSKOPF, M. D.
Zdravnik in Ranocelnik Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL. -.
Teil. v uradu: C anal 476	Tel. v stanovanju: Lavvndaile 8996
URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan In od 7. do 9. zvečer razen ob sredah in nedeljah.
DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.
0:

DOPISI
Aurora, Minn.
Že zopet sem tukaj; no pa o-prostite in to tembolj, ker smo v pasjih dnevih, ki bodo silno vplivali na možgane našega dušnega pastirja, ker se je izpremenil kar čez noč iz veleučenega in vsaga-vednega v neveniča in strahopetca.
Čujte in strmite: Veleučeni romar svete dežele, ki je po. šolah hlače trgal dvajset let (Op. ur. Eelo slab talent! Duhovniki hodijo v šole samo 16 let, kateri je pa hodil 20 let, je dokaz da nič ne zna in ne ve, kakoršnjih je sila veliko.), ki vedno 'piše kake “znanstvene razprave” v Joliet-ski takozvani katoliški plenici laži, je dne 6. julija t. 1. kapituliral pred preprostim delavcom — maj-nerjem. S tem je pokazal, da preprost delavec, socialist s tremi razredi ljudske šole, več ve, kot pa 20 let šolani duhovnik!
Torej, taki naj bodo naši učitelji! Kaj ni res tako, gospod Pollak? Imeli ste lepo priliko socialiste vgnati v kozji rog. Zakaj niste prišli? Ali niste bili pozvani? Zakaj da niste prišli na shod dne 6. julija, se nemorete izgovarjati, ker od 10. ure dopoldne do 6. ure popoldne ste imeli dosti časa. Vidite gosp. Pollak, kako blamažo irruate! (Op. ur. Kakor Rev. Sojar na Kristanovem shodu v Chicagi. Le-ti gospodje lajajo izza plota, kadar se jim pa potiple srborita žilica, pa h ajdi s puško v koruzo! Da, da, to so učene butice!)
Skušajte sedaj Vi mene pozvati v “Vašo” cerkev poučevat nauk Krista, to je socializem in prepričani bodite, da gotovo pridem in zakar Vam bodem še po-?rh zelo hvaležen. In kar je važio bodite tudi uverjeni, da se bo narsikak grešnik spreobrnil in postal dober socialist. Tudi Vam zagotovim, da bodem to storil brezplačno in izgol ljubezni do bližnjega, kajti tako je tudi Krist delal. Ali delate tudi Vi tako? O, kaj še! Za dolar, kaj ne?
Za nekaj Vam moram pa vseeno častitati, namreč zato ker ste začeli v cerkvi citati slovenske liste. Čitajte vsaj enkrat tudi Glas Svobode, s tem bodete naredili veliko kulturno delo. Prečitajte to izdajo Glas Svobode, osobito dopise, zakar Vam bomo gotovo hvaležni. Mogoče pade tudi kaka “dojača” ali 1 ‘cvancgeroa” v bi sago.
Slišal sem od Bhvabikčanov praviti, da je nekdo nekemu ženo odpeljal, to je nekemu možu, ki nima prstov na roki; mogoče zna-,e Vi kaj o tem?
Kmalo bi bil pozabil povedati, la bi se g. Pollak od svobodomi-¡elcev in socialistov rad kaj naučil, in da je to resnica je dokaz ta, ko je tako milo prosil sociali-stinjo za kubaaico. Ne boš Jaka! (Sodruginjo pa že ne dobiš! Ako se hočete kaj naučiti pridite na shode in klubove seje, tam bodete slišali za Vas marsikaj koristnega, potem ni izključeno da tudi Vi postanete dober socialist; seveda pod pogojem, da si "drugo glavo nataknete, ker takega, kot ste sedaj, Vas ne sprejmemo v naše vrste, ker bi stranki sramoto delali.
Konečno se Vam moram zahvaliti, ker ste društvu “Delavec” št. 17 S. S. P. Z. naredili izborno reklamo. Po Vašem zasluženju smo dobili deset novih članov; to je dobro in le še tako naprej!
Slovenci in Slovenke pristopajte k društvu “Delavec”, ker društvo je na zdravi in trdni podlagi; plača se samo $1.25 na mesec, a dobi se pa $1.15 na dan bolniške podpore, v slučaju smrti pa $500 posmrtnine.
Društvene seje so vsako drugo nedeljo v mesecu v Kovačevi dvorani ob 9. uri dopoldne.
Član dr. “Delavec”.
Huntington, Ark.
Ravnokar sem čital v G. N. št. 150 z dne 27. junija, ki se glasi: “Pomoč ponesrečencem. Zdravniki potrebujejo 10,000. palcev zdrave človeške kože za tiste delavce, kateri so v Husted mlinu N. Y. pri eksploziji nevarno ranjeni na opeklinah.”
Ali ste že kedaj videli takega bedaka, da bi si dal svojo zdravo kožo z hrbta rezati? Jaz mislim da ne. (Op. ur. Gosp. dopisnik se silno moti, kajti taki požrtvovalni
ljudje, ki so si dali kožo izrezati in na bolnike prenesti, niso posamezni slučaji. Ni dolgo tega, ko so mlade dekleta svojo kožo žrtvovale v prid prijateljice. To torej niso nikaki “bedaki”, kakor še g. dopisnik izraža, marveč so junaki ki se žrtvujejo za svojega trpečega bližnjega oziroma bližnjo. Sicer pa take translacije niso ameriške specialitete, marveč se prenos kože in kosti vrši po vsem kirurgično naprednem svetu.) -r-Za take bolečine so druga sredstva. Naj omenim le dvoje, kar bi bržkone najbolj pomagala. In ti sredstvi so: Prvič, imamo v Ameriki dosti “božjih” namestnikov, kardinali, škofi itd. kateri se lahko vsaki čas pogovarjajo z Bogom in ga prosijo milosti. On, bog, ki je vsegamogočen, vsega viden, usmiljen in dobrotljiv, reče samo eno besedo in ubogi opečeni delavci bodo oblečeni v novo kožo. Če bi pa ti višji duhovniki pri bogu nič ne opravili, no, potem bi bilo umestno drugo sredstvo : Zdravniki, ki iščejo kožo pri delavcih, naj bi se obrnili v nebeško kraljestvo kot je Wall Street v New Yorku, do kapitalistov, kateri imajo še preveč zdrave kože na preobjedenih trebuhih in kateri so tudi odgovorni za take zločinske nesreče. Naj se njim odere koža s trebuha in z njo zakrpa vboge opečene delavce, kakor žena zakrpa možu šihtne hlače.
Po mojem mnenju bi bilo to zadnje sredstvo še najboljše.
Kar se tukaj tiče delavskih razmer, tako so se od 15. junija obrnile nekoliko na bolje, ker dela se vsaki dan. Toda za sedaj še ne svetujem za dglom sem hoditi, ker jih je tukaj še dosti na listi, kakor sem bil jaz 9 tednov, predno sem dobil prostor.
Martin Powetz.
Springfield, 111.
Da ne bodo ljudje mislili, da smo že pomrli, se moramo zopet oglasiti in poročati, da bomo imeli “Piknik”, namreč v na ta namen, ker se vsaki še spominja da smo v Veliki noči imeli misijon na katerim je misijonaril neki prehlajen gospod iz Chicage, ki je stal veliko denarja. Naši pobožni možje so mu “težko delo” plačali iz blagajne, akoravno so tisti možje vedeli, da pride naš duhovnik, samo pričakati ga niso mogli s svojimi zarjavelimi grehi, da bi prišel naš duhovnik očistit njihove duše. On ima ravno tiste blagoslave, kot tisti prehlajeni misijonar Sojar, in baš v ta namen bomo priredili “Piknik”. En dolar vstopnina, pijača brezplačna. Kateri ima družino se že gre, ali za samca je pa preveč; in kateri članov sv. Barbare se ne udeleži, bo pa 50c kaznovan. Tako je; na ta način se morajo nazaj dobiti tisti “capaki”, ko jih je Soja pozobala in se potem glasno smejala.
Svobodomislec.
Ely, Minn.
Iz vseh krajev čitam dopise v našem listu Glas Svobode] samo z Ely redko kedaj. Kaj je vendar temu vzrok, morda mislite g. u-rednik, da tu ni nobenega svobo-domiselca? Toda temu ni tako. Dne 4. julija je naše čitalniško društvo imelo “Piknik” na prvim hribčku na vzhodni strani mesta; zabave in petja je bilo zadosti in smo se takisto dobro počutili do poznega večera. Zatorej se lepo zahvalimo vsim onim, ki so se vdeležili veselice in" tako pripomogli k vspehu društvene blagajne.
Delavske razmere so srednje, dela se vsaki dan a zaslužek je bolj majhen, in še so nekteri ljudje tako bedasti, da nesejo vsako besedo do visokih glav. Nekega dne se mi je pripetilo da so gospodje zvedeli, da sem jaz že bil v Wyomingu in tudi v Montani unijski delavec. Takoj je bil eigen] v strehi. Telefoniralo se je semtrtja: “Izadajalec je tukaj!” No, seveda si želim organizirati, kakor hitro pridem do prve unije. ‘Tukaj se šteje osemurno delo, pa jih človek porabi enajst predno se umije in pride, do stanovanja. ¡Res je da se dela samo osem ur, temu ne oporekam, a opoldan se človeka semtrtja podi eno uro predno se naje. Pet let sem že v Kdr. državah, a kaj takega še nisem nikjer poskusil, kot tukaj v Minnesoti.
Sedaj pa končujem in kličem na ves glas: Živeli svobodomisel-ci!	Čitalničar.
Biwabik, Minn.
Zopet sem primoran prijeti za pero, da .povem cenjenim rojakom, koliko zaupnosti imajo pri onih, ki se vsaki dar trkajo na svoje grešne prsi.
Pred par tedni izprehajala se je gospa štorklja "med Biwabikom in .Pineville, kjer je pustila našemu rojaku A. M. krepkega sinčka. Kakor navadno, šel je oče novorojenčka k tukajšnjemu Rev. Pollaku, da .poizve kedaj bi mu bilo mogoče otroka krstiti. Pri-šedši k njemu, prijel je Rev. naj-poprej za knjigo da vidi koliko A. M. dolguje za cerkev oziroma farško bisago, ter pravi: “Vi ste dolžan $6.00 za cerkev, ako tega ne plačate, Vam otroka ne bodem krstil.” Oče videvši, da Pollaku ni za podelitev sv. krsta, temveč za $6.00, mu obljubi plačati;. toda popred ne more. dokler ne dobi tudi on svoje plače, katero i-ma zasluženo, sedaj pa denarja nima. In vidite, kaj je rekel namestnik Krista, ki je učil ljubezen do bližnega? Rekel je: “‘Ne, jaz nikomur ne zaupam, kot samo v gotov denar,” in še pristavil “slab gospodarski nima pri mali družini $6.00.”
Vprašam Vas Pollak: Ali se Vi držite naukov Krista? Ali ni Kristus rekel, “pustita male k meni, ker njih je nebešl/o kraljestvo?” In odgovorite, je li Vam za vero ali za dolarje?'! Ako ste Kristov namestnik, potem zakaj ne delite sv. zakramente brezplačno, kakor je Krist delal? Vi nočete krstiti otroka zato, ker se ni rodil z dolarjem v roki in da bi ga dal v Vašo bisago. Vi ste rekli, da slab gospodar, kateri nima $6.00 v žepu. Vprašam Vas Pollak, ali bi Vi znali povedati od nekega farja, kateremu je neki rojak dal .shranit denar, a potem ko je svoj denar nazaj zahteval, mu je far odgovoril, da ga ne more dati, ker si je zanj vino kupil — in to je storil za tuj denar, ki mu je bil le zaupan kot poštenemu duhovniku? Dotični duhovnik ni .pošten, spada pod kriminal, je pa tudi slab duhovnik in gospodar, ko si ne more za svoj denar vina kupiti.
Vidite kako se človek blamira, ki drugim očita slabo gospodarstvo a je sam še veliko slabši. Ali niste za eno blamažo zopet bogatejši ?!
Vidite cenjeni rojaki, koliko zaupanja imamo pri takih duhovnikih, (kot je Pollak. Iz tega je tudi razvidno, da farji ne vedo, kako skromno, mora delavec živeti. Lahko se je šopiriti po lepo o-premljeni>. župniščih, toda to gre vse na |ačun delavca. Delavec Vam kupi posteljo, kurjavo, plačuje Vam najemnino in nosi Vam denar v žrelo farske bisage. In na posled, ako nima. denarja za kupiti zakrament sv. krsta ali sv. birme, ga pa še obkladate s psovkami, češ. da ni nič vreden gospodar ! Ali mislite Vi Pollak, da ima delavec tako mastno plačo, kot jo imate Vi? Vedite, da delavec se muči in tvega svoje življenje 8 ur globoko doli pod zemljo za borih par dolarjev, in .s tem mora preživljati svojo družino, preskrbeti jo z obleko, stanovanjem in povrh še postopače podpirati, kateri nikoli nič ne delajo. Torej ni čuda, če se pripeti da listane vbogi delavec večkrat brez nikelna v žepu.
Vi zahtevate od pogreba $10., in od poroke $10, ali niso te svote pretirane?! Vi nimate družine za preživljati, ne podpirate cerkve jn ne daste za zavetišče; čemu potem bogastva skupaj spravljate? Kristus ni imel glavo kam na svoje položiti. On je rekel, “moje kraljestvo ni od tega sveta”; kako pa Vi? Ako hočete i-meti (spoštovanje kot katoliški duhovnik, tedaj vpoštevajte besede Krista in ravnajte se po njih. Ni treba kričati: Socialisti nam hočejo vero zatreti, svobodomisel-ci nam hočejo zatajiti boga; z e-no besedo, da Vam hočejo vse u-ničiti kar sliši pod besedo, “božjo”. Vedite, da'to Vaše besedičenje je slepilo za nevedneže, kajti svobodomiselni in. socialisti samo branijo že itak do mozga izčrpanega delavca, ni jim pa mar uničenje vere. Vera je začela pešati in hira na sušici po Vašem zaslu-ženju. Vi izzrabljate cerkev, Vi prodajate sv. zakramente in odpustke, kar je privedlo ljudstvo do .premišljevanja in zaključka, da, če vera peša, ste vzrok Vi z
Vašim nič manje kot vzornim življenjem. —	Biwabikcan.
Pittsburgh, Pa.
Narod in socializem: Marsikdo se z veseljem spominju na rodno zemljo, kjer so mu zasijali prvi žarki cvetoče pomladi. — Zadrhti mu pa tudi srce, ko mu je v najlepši dobi mladeniških let evropska velesila v srce položila kal mržnje in ogrenila življenje s tem, ko mu je v roke potisnila bratomorno orožje; okrog ledi prepa-sala bodalo, katerega naj bi Ti v njeno veselje porinil v srce svojemu rodnemu bratu.
S studom si se proč obrnil ter od sebe vrgel smrtnonosno orožje! Rajši si zapustil rojstni kraj in narod v železnem jarmu, v katerega ga je vkovala evropska a-ristokracija, Podal si se preko sinjega morja v nadi, da stopiš tu na svobodna tla. Res, stopil si, toda prevaral si se. Le-ta zemlja ni pod cesarsko, ne pod kraljevsko oblastjo, pač pa jo obvladuje kapitalističen moloh, kateri bode tudi Tebe do mozga izkoriščal, dokler se ne bo vso delavstvo razredno politično organiziralo, da zavzame svoje stališče tudi v parlamentu.
Res lepa ie vrsta že organiziranega delavstva, ki si ne da več metati pesek v oči, da ne bi videl svojega položaja. Toda! — Tako na primer se tudi v naši naselbini. nahajajo zgage, katere mečejo pesek v oči delavcu in kriče, da
naj ž njimi se budi narod.--------
Ali dragi, kaj nam bo pomagano, ako imamo slovtensko cerkev, šolo, salone, trgovine, liste in narodne domove? Vse nič! ako ostaneš žrtev kapitalizma.
Zato je potrebno v prvi vrsti, da se organiziramo in postavimo svoje moči tudi v politične kroge. Po vsih slovenskih naselbinah širom Amerike so slovenski delavci organizirani v .političnih društvih in klubih, le v Pittsburghu se naše delavstvo tega ne domisli. Sicer so tudi tukaj izjeme, nekterim je napredek delavstva res pri srcu, ali žal ko imamo tudi ljudi, ki vsakmu napredku mečejo polena pod noge! Res je treba željno pričakovati, da bi se naselbina prebudila iz sedanjega mlačnega mišljenja in da bi stopila in zavzela svoje stališče v delavskih vrstah. — Želeč, da bi kmalo prišli do naših idej in da bi zavzeli cilj. katerega si smo postavili ter da bi kmalo zasijalo solnce socializma širom Amerike, da bomo delali z roko v roko, da ne bomo znali za kapitalizem in fevdalizem ter vrgli vso aristokracijo na gnoj!
Frank Starman.
Kimberly, Nev.
Prosim za malo prostora v listu Glas Svobode, da rojakom nekoliko sporočim o tukajšnjih delavskih razmerah, katere niso preveč ugodne. Dela se še nekoliko, toda brezposelnosti je pa tudi tukaj dosti. Giroux Coal Co. je 28. junija odslovila 160 mož; kaj je temu vzrok, nam ni natančno znano ; bržkone ima kompanija že prenapolnen žep. Sicer se še delo dobi toda dobijo ga taki, ki se jim škornji, ne smilijo ko grejo trikrat na dan obiskati gospoda foremana.
Omeniti moram tudi, da imamo tukaj zelo močno unijo št. 57 in pa dva slovenska saloona, eden je za Slovence in sploh razne vrste ljudi, drugi pa ki je bolj mlad, je pa samo za “bele” ljudi, kakor je saloonar sam rekel še predno je saloon odprl.	Naročnik.
VABILO!
Društvo' “Gorenjec” št. 104 S. S- P. Z. priredi
dne 27. julija t. 1.
v River Side — Basket-piknik.
Odhod ob 10. uri predpoldne od vogala Halsted St. in Claybourn Ave.
I
Vsak dobro došel!
ODBOR.
Pekoče noge.
Pekoče ali bolestne noge vas u-trudijo, oslabijo ter razdražijo. Za vas je pomoč. Rabite Severov Prašek za noge (Severa’s Foot Powder). Navodi so tiskani v slovenskim almanahu. Učinki so zadovoljivi. Dobite ga eno škatljico danes. Cena 25 centov v vseh lekarnah ali od nas. IV. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
AVSTRO-AMERIKfiNSKA-LiNIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA
Argentina, ....... 16. julija
Martha Washington, 26. julija
Kaiser Franz Joseph I., 30. jul. Laura, ..........23. augusta
Parniki odplujejo redno oo «redan ob S. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koqcu SOte caste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh oiemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba: občuj« se r SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.;	New York, N. Y.
at_Avi*i
ZA8TOP ZA
AMERIKO
K. H. Kempf glavni zaet. na zapad u 120 N. La Salie St. Chicago
DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor=jem.
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine, imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo «d'vseh drugih izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje «kakovosti svetovno znana,
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le v tem, da ena vrsta od druge obstoji iz (boljše kovine in finejšega izdelka in sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo in niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatulji ............................................ $1.00
Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v fi-
nej škatulji .........................................$2.00
Št. 3, Fino izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo in glava, z 25 rezili, v elegantni škatulji.....................$3.00
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto’.
BENKO RUS (Sl CO.
11250 Indiana Ave	Chicago, Illinois
Compagnie Générale Transatlantique
I* New York ▼ Avstrije ¿ec Havre Basel,
Potniki tretjega	razreda dcttnjg
brezplačno brano	na parnikih dražbe^
snažne postelje,	vino In rasna masna
jedila.
Pristanišče 57 Nortl River vznožje 15th St., New Y ar k ary
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjuttaj: S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najbjljše u lomnosti v III. razred u.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S- S. Rochitnbeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnisatop na 19 State St , Mesv Yirk	MAURICE W. KOZMIflSKJU
»lavni zastopnik za napadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, lil.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAJN
1719 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, ori tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobSčfo.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
Dajte zdelati »voje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis 5t. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPRAVEDI NO ST” EDINI češki, unijski dnbvnik
v	1 STANE 10C. NA TEDEN.
SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
obračajte se do
J^aspar J)ržavne ganite


c
RAZNO IN DRUGO f
KRANJSKO.
Samomor učiteljice. Učiteljica Frančiška Valenčičeva v Starem trgu pri Ložu si je 24. m. m. ponoči prerezala s kuhinjskim nožem vrat. Ko je že izv'ršila samomor, je klicala na pomoč, a ker je bila soba zaklenjena, ji niso mogli pravočasno pomagati. Bila je že mrtva, ko so prišli sostanovalci v njeno sobo. Brezupna ljubezen je gnala nesrečnico v smrt.
Mlad ropar. lTletni Martin Dežman iz Družinske vasi, premožnih staršev sin, je neukrotljiv. Bil je že večkrat kaznovan. Tatvina in goljufija sta mu postali vsakda-1 nji posel. Lansko leto je ukradel tele in ga prodal. Nekemu novomeškemu trgovcu je ukradel iz veže bidikel. Ta ga je zasledoval in ga je izsledil .pri sodišču. Ko je p>a videl, da se s kolesom ne more rešiti, je je vrgel v stran in odtekel. Sosedom je pokradel žito in moko. Očetu jč ukradel hranilno knjižico in dvignil . denar. Takrat so ga za vse to zaprli pri okrožni sodniji. Tu je pa bil samo 48 ur; splezal je po strelovodu na prosto in skozi Krko prišel drugi dan domov. Oče- pa je nadebudnega sina z vozom zopet odpeljal roki pravice. Upoštevala se je njegova mladost in po očetu poravnana škoda in obsodili so ga samo na par tednov. Pred kratkim je pa'fantič počakal skrit na polju Janeza Rob ek in Franceta Simončiča. Vedel je, da imata denar. Z ročajem kopačice ju je obdelal. Simončič je zbežal, Robku pa je preobrnil vse žepe in mu slednjič vzel 2 K iz hlačnega žena Robku se udarci poznajo. Pobič nosi tudi vedno samokres in je pred nedavnim časom od popoldanske službe božje idoče ljudi napadel in o-ddal dva strela proti Ani Kralj iz Vinevasi. '.Sedaj je fant zaprt.
Pohotnež. Orožništvo v Beli peči je aretiralo 19. junija 611etnega občinskega ubožca Valentina Puz-nerja, ki je oskrunil več nedoraslih deklet, katere je zvabil v' svojo sobo. Starega pohotneža so izročili okrajnemu sodišču v Kranjski gori.
Izkopane človeške kosti, France Radešček je -kopal 18. m. m. na polju “Barvinski hrib” v novomeškem okraju pesek. Izkopal je pri tem mnogo strohnelih človeških kosti in več lobanj. Kajžar Martin Bele je izkopal prav tam 20 človeških okostnjakov.
Tatinska družba iz krške okolice. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je te dni stala sedem o-seb broječa tatinska -družba, ki je več let kradla po krški okolici kolikor se je dalo. Obtoženi so bili : Anton Gorenjec (že star mož) in njegov sin Jože Gorenjec iz Dol. Dola, brata Franc in Janez Cerovšek iz Ivandola, kot soude-leženke pri tatvinah teh štirih junakov Marija Celovšek in, njeni hčeri Marija in Josipina. Ta družba je izvršila nešteto tatvin. Kradla je vse, kar ji je prišlo .pod roke, prašiče in panje, pa tudi vsakovrstne malenkosti. Značilno za r&finiranost te družbe je, kako so si znali nekateri člani pomagati, da dokažejo svoj alibi. Fantje iz te družbe so namreč hodili k dekletom vasovat in po teh dekletih v različnih slučajih dokazali svoj alibi. V nekaterih slučajih pa se jim to ni posrečilo. Obsojeni so bili: Anton Gorenjec na 13, Jože Gorenjec na 14, Franc Cerovšek na 8 in Janez Cerovšek na 2 meseca, Marija Celovšek na 14 dni, njeni hčeri pa vsaka na 7 dni.
PRIMORSKO.
Samomor. Zadnji vrček piva je iz-pil in umrl 251etni Josip Altran, sin čevljarja v Židovski ulici v Gorici. Oče je udovec in ima več otrok. Sin Josip je prosil očeta denarja, ta mu ga ni dal. Šel je z doma in se vrnil zvečer. V veži je dobil neko -deklico, jo poslal po pivo, rekel, da je to zadnji vrček, izpil in kmalu potem padel na tla vsled zavžite karbolne kisline. Nesli so ga v holništnico ali prinesli so tje mrtvega. Naveličan je bil življenja in šel je v smrt. star 25 let!
Slovenci na Reki so imeli svoje podporno in izobraževalno društvo. ki je štelo že par sto članov in je imelo inventarja z>a 3000 K. 'Pravila društva pa vlada ni hotela potrditi, marveč je ukazala razpust društva v 24 urah!
Pod vlak se je vrgel neki ne-■ znan človek dne 28. m. m. okoli 11. ure blizu postaje v Rubijah. Ta človek se je peljal dopoldne iz Gorice z vlakom proti Trstu. Ker ni imel voznega listka, mu je ukazal sprevodnik izstopiti v Ru bijah. Izstopil je in se skril v gozdič. Ob 11. se je vrgel pod vlak, prihajajoč iz Trsta, ki ga je raztrgal. Truplo so prepeljali v Gorico.
Grozen roparski umor v Trstu.
V ulici Caipitelli št. 9 v Trstu je ¡fanovala postarna Angelika Fia-mentini. Eno sobico svojega stanovanja je oddala dne 15. m. m. mladima človekoma, ki sta se izdajala za zakonski par. On se je imenoval Cesari in je rekel, da je doma iz Italije. V petek zvečer sta oba tujca zapustila svoje stanovanje in ni ju bilo več domov. To se je zdelo ljudem sumljivo. Drugo jutro so stanovalci vlomili v stanovanje Fiament-inijeve, kjer so našli starko z robcem zadavljeno. Imela je precej zlate-nine. Cesari jej je uhane kar utrgal iz ušes. Cesari in ljubica njegova sta bila aretirana v Padovi in sta priznala zločin.
Bratomor v Trstu. Anton Erbis. težak v prosti luki, je imel med drugimi pod svojim nadzorstvom svojega, brata Mihaela. Brata sta se nekaj skregala in spopadla — Anton se je odstranil in šel v gostilno Vidmarjevo na koncu ulice Machiavelli. Kmalu m njim je prišel brat Mihael in ustrelil, ne da bi kako besedo spregovoril, svojega brata iz samokresa. Ustreljenega so odnesli v' bolnišnico, kjer ie umrl, morilca so aretirali ; pravi, da je storil to v razburjenosti ; ker mu je brat poprej grozil s smrtjo.
ŠTAJERSKO.
Pravica. Graški "Aubeiterville’ poroča:	Kmetu v Stuebingu -je
njegova ITletna dekla, ki je bila noseča, izmaknila strgano srajco. Kmet je zahteval od dekleta srajco; dekle je tajilo; kmet hitro pošlje po orožnika in dekle odže-nejo v zapor v Frohnleiten. Vsled duševnih muk. ki jih je dekle pretrpelo, je pred časom porodila v zaporu mrtvo dete ih čez nekaj ur je umrla tudi sama v strašnih bolečinah. ¡Srajca je bila vredna 40 vinarjev, zato sta morala u-mreti otrok in mati. Vsakemu človeku, ki ima še iskrico čuvstva v srcu, se mora skrčiti srce, če pomisli, da sta morali dve človeški življenji poravnati še nedokazano tatvino strgane srajce, vredne o-sem grošev. Kmet ukaže in že je “pravica” pri roki, da odvede o-bogo, trpeče dekle v zapor. “Bom že pokazal vlačugi”, tako je mislil kmet, in pokazal ji je temeljito, da je prenehala misliti in ži-eti. Če je dekle res vzelo srajco, jo bo dobil kmet sedaj nazaj. Ali teh cunj se držita dve človeški življenji. “Pravico” posedujočih varujejo trupla, tako hoče božja volja, tako hočejo vladajoči. Ko je mlada mati umrla v zaporu, so naložili njeno truplo na lojtrnlce — na katerih so morda prejšnji dan vozili gnoj — in je odpeljali v mrtvašnico.
Tele z dvema glavama. Pri posestniku Frasu v Ženjaku v Slovenskih goricah je krava dne 22. m. m. povrgla zdravo tele, ki ima dve glavi, tri gobce in 4 oči. Vidi pa samo na dveh očesih.
Legar v Trbovljah. Kakor v potrdilo vsebine interpelacije, ki so jo vložili v državnem zboru socialno demokratični poslanci dr. iSdhacherl in tovariši, poročajo iz Trbovelj o petih novih slučajih legar ja. Sanitetni nadzornik Brezina je odpotoval v Trbovlje, da ukrene z rudniškimi zdravniki vse potrebno za omejitev legarja. Ali to vse skupaj ne pomaga nič, dokler oblasti ne prisilijo trboveljske prem ogok opne družbe, da izpolni to, kar zahteva interpelacija: zdravo pitno vodo v rovih, v delavskih hišah in boljše stanovanjske razmere.
Mislinja. Mlada žrtev brezvestnega. mislinjskega kapitalizma je postal pred nekaj dnevi štirinajstletni fant Strgar, ki je težko ponesrečil v žagi bogatega Bergar-ja. Kazen zasluži, kdbr da delo I takemu otrolku pri tako nevarnem stroju brez zadostnih varnostnih naprav. Fant se je pri hitrem delu po nesreči preveč stroju približal in v tistem trenotku ga je Jzgfrabil stroj 'in mu popolnoma razmesaril roko. Sreča v nesreči je bila, da se je v onem hipu, skoraj na nerazumljiv način, stroja ! osvobodil, ker bi bil fant v nasprotnem slučaju kakor drevo
razžagan. Prepeljali so ga v boi nišnico.
Otrok je utonil. Iz Št. Jurju ob j. ž. poročajo: 18. junija je padel 31etni Karl čujež v Voglajno in utonil. Mati, tratenska mlinarica Čujež, se bo morala pred so diščem zagovarjati ker je pustila otroka ob potoku brez nadzorstva.
Risa so ustrelili o koroško-šta-jerski meji v Labodskih planinah. Napravil je med živino na planinah precej škode in so ljudje mislili, da se je zatekel v te planine volk.
KOROŠKO.
Požar, Pri Krnskem mostu je pogorelo skoro 6 hektarjev mladega gozda. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Škodo cenijo nia približno 2000 K.
Prijazen sosed. V Rakolčah pri Velikovcu sta se sprla zaradi ne-l^e malenkosti soseda Iv. Karf in Marija Grosova. Med prepirom je Karf Grosovo napadel in jo tako nevairno ranil na spodnjem delu života, da je njeno stanje zelo o-pasno.
Suha skorja. V Regini se je zadavila dveletna Terezija Riepl, ki je bila pri svoji stari materi na počitnicah. Otrok je požrl drobtino suhega kruha, ki mu j^ obtičala v igrlu. Kljub vsem rešilnim poskusom, poklicali so tudi zdravnika, je otrok v eni uri umrl.
RAZNO.
Duhovniki in poslanski man-dat.je. Zadnja “Acta Apostolicae Sediš” prinašajo dekret konsisto-rijalne kongregacije, po katerem je zabranjeno vsem duhovnikom brez izjeme, da kandidirajo pri političnih volitvah brez dovoljenja od strani cerkvenega predstojnika.
Pokojnine vdov. Obveljal je v poslanski zbornici na Dunaju načrt zakona, s katerim se določa najnižja pokojnina vdovam po državnih uradnikih in učiteljih na 1100 K in vdovam državnih slug na OTO K. Za vdove višjih razredov se določijo pokojnine: 1200, 1300, 1400, 1800. 2400, 3000, 4000 in za tri najvišje razrede po 6000 K. Ta zakon velja tudi za vdove, ki uživajo pokojnine.
Zopet senzacij onalen vojaški samomor na Dunaju. Dne 23. m.
m. je vzbudil veliko senzacijo samomor podpolkovnika generalnega štaba, Ivana Lebla. Debel je prišel kot običajno ob 9. v svoj u-rad in je bil kmalu poklican k svojemu šefu generalu Kisslu. Ko, se je Vrnil, je zaprl svojo sobo in se pred pisalno mizo ustrelil. Vojaška komisija, ki je udrla v pisarno, je takoj preiskala vse akte. Motivi Leblovega- samomora še niso 'znani.	i
2000 petdesetkronskih bankovcev. Budimpeštanska policija je dobila anonimno ovadbo o dveh izredno spretnih ponarejalcih denarja. Pišeta se Blusik in Josip Musa j. V njihovem stanovanju je dobila policija 2000 petdesetkron-siki-h bankovcev. Avstrijsko-ogrska banka je izrekla, da ni dobila doslej še nikdar tako spretno ponarejenih bankovcev.
Sodba v carjevem imenu. Dne
22. m. m. je Petrogradu izreklo najvišje sodišče obsodbo, ki je zbudila splošno ogorčenost. Gimnazijski učenec Kafimov, ki še ni dvanajst let star, je ustrelil na svojega učitelja grofa Apraksina. Ranil ga je lehko. Otroka je sodišče obsodilo na prisilno delo v Sibiriji.
Zdravnik umoril svojega očeta.
Zdravnik dr. Ivan Vogel iz Pa-derborna je prišel v Monakovo in zahtevaj od staršev, neko dedščino po starem očetu. Nastal je prepir, ki se je skončal s tem, da je zdravnik dvakrat ustrelil na svojega očeta in ga sfmirtno zadel.
Strašno maščevanje. Iz Peter-ourga brzojavljajo:	V nekem
kraju poltavske gubernije je graščak najel 80 delavk. Kmečki fantje so se razjezili, da jim delajo ženske konkurenco in so sklenili maščevanje. Ponoči so zabarikadirali vse izhode šupe v kateri so dekleta spala in so jo zažgali. Vseh 80 deklet je poginilo v plamenih, Storilce tega grozodejstva so zaprli.
Blaznik ustrelil očeta. V Berlinu je mlad Rus po imenu Ortkin med zajtrkom nenadoma planil kvišku — in dvakrat ustrelil na svojega očeta. Ranil ga je smrtno nevarno. Pravijo, da je imel biti oddan v neki sanatorij.
Če hočete zgubiti prijatelja“ posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete Izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim na-pačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vnlčil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste ve-iko. Isto tako vljudno Vam postre-:emo kedar prinesete samo en dolar, <ot če bi prinesli več. Od vlog plačano 3% obresti na leto. Obresti so olačljive vsakega pol leta. — Pričnite iranitl še danes.
Ameriška Državna Banka
*
1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, 111.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV.
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	J. F ¿TEPINA, blagajnik,
Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah. do 9 mre zvečer, ob nedeljah pa od 9 dopoldne do 12‘ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
Ovirano delovanje

Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trincrjevo ameriško idrzTiicc grenko vino
Isto bo izčistilo ves sistem, brek kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
ÏOflEPHTEINHa'a
%1


'Er
.REGISTERED
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE,
NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo -slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS; TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 311.
mm»mmm
GLAS svobode
EEV. KRANJEC KOT UREDNIK AM. SLOVENCA.
V št. 49. priobčuje Am. Sl. dopis iz Barbertona, 0. s podpisom Mihael Železnikar. Da si je častiti gospod urednik podpis dotične-ga dopisa samo izposodil, to je pribito in to temveč, ker dobro poznamo stilizacijo obeh gospodov t. j. Janeza in Mihe; in ker je stvar taka, tedaj se bomo tudi v prvi vrsti z gospodom urednikom malo pobavili, kajti g. Miha Železnikar je za nas popolnoma neznatna, oseba. Pribijemo le toliko, da Miha Železnikar namenoma neresnico piše ko pravi, da je socialist Balant rekel: “Zdaj ga bomo pa že, ‘namalali’ v Glas Svobode”! Kolikor smo informirani, Balant gornjih besed ni rabil in naša informacija, katero smo dobili baš od socialista, nam je stokrat merodajnejša, kot pa če bi jo izustil recimo kakšen Janez Kranjec ali pa Miha Železnikar! Beseda prepričanega socialista je neizmerno več vredna, kot pa vse prisege pristnih klerikalcev, med katere spadata Kranjec in Miha Železnikar. Ljudem te vrste je edino za verjeti, kar ne zinejo in ne izbleknejo.
Sicer pa ni pisavo Am. Sl. za resno vzeti in to najmanj od naše strani, ker list ne piše ne za svo-bodomiselce i ne za socialiste marveč za svoje tepce!
S to našo trditvijo se bomo morda komu zamerili, toda pomagati nemoremo, in to tem manj ko Am. Sl. sam tisto potrjuje, kar smo mi že neštetokrat pisali, namreč, da sega duševno obzorje klerikalcev samo iz rok v usta. Kdor tej naši trditvi ne veruje naj vzame v roko — če se mu ne gnusi — Am. 'Sl. z dne 8. julija t. 1. št. 49 in naj čita 11. odstavek Želez-nikarjevega dopisa. Tam bo med drugo klobasarijo čital sledeče: “.... Poglej, predragi krščanski BRAVEC, kdo uči mladino v katoliški šoli?...” Ali ni to regi-mentno ?!! Klerikalcem častitamo iz dna srca na takem spoštovanju, kakoršnega uživajo pri gg. Kranjcu in Mihu!
Kaj je bravec? Bravec je po nemški “Schoeps”, a “Schoeps” se pa po slovensko imenuje žival koji pravimo “skopec”, “bravec” ali pa “koštrun”; hočemo pa figuralno govoriti, potem “bravec” pomeni: “cepec” in — “bedak”! Torej naročnikom A-merikanskega Slovenca še enkrat: Naše iskrene častitke!!!
Tedaj po besedah Am. Sl. “bedaki” in “skopci” — zadnje ne verujemo — poučujejo “krščansko mladino” po farnih šolah! Od tod grozna krščanska izobrazba!!
Sicer se pa z bedaki mi ne prerekamo. Samo še par besedi “o-berbedaku” kot uredniku Joliet-ske plenice: Vi pišete v 4. odstavku vaše duševne blodnje: — “Movery”, (dotičnik se ne piše “Movery” pač pa Mayer, kateri niti na Vašo senco ne pljune) Skubic, Žavrtnik ali Konda, ki so bolj obrekljivi kot najgrše “vlačuge.”
Pri tem imamo za pripomniti, da vsi navedeni, katere, Vi podla ničla, priglihavate z “vlačugar-stvom” Vas v vsakem oziru neznansko daleč nadkriljujejo. Nam še nikjer niso bila prevroča tla, kakor večini takim, ki hočejo druge blatiti. Vi Mr. Kranjc se predrznete govoriti o “vlačugah”?! Ali ste že pozabili na Vašo vzorno in nebeško čisto preteklost? Če ste, potem Vam lahko zopet oživimo spomine na one blažene čase ter bomo še pridjali one lepe stvari, o katerih mislite da so iz površja zginile in so pokopane v večnosti. Motite se!
Zopet nune.
Francoska vlada je iztirala nune iz njih samostana v mestu Lyons. Časopisje ne poroča vzrokov za to. Dotični samostan je bil “tempelj pogube”; in s temi dve-mi besedami je povedano več, kot cela tiskana knjiga. Omenjeni samostan bo vlada predelala v ljudsko šolo.
Kaj je socializem?
Socializem je znanstvo za reorganiziranje družbe na popolnoma novi podlagi z ceplenjem principov občevanja z onim konkurence v vsaki vrsti industrije. — Worchester’s Dictionary
Urednik A. Sl. hoče nad Ferrer-jem izvršeni umor od rimskega papizma odvaliti. Gospodine ne bo šlo! Je že zdavna dokazana stvar, da smrt mučenika Ferrerja ima na vesti zločinski klerikalizem oziroma papizem.
Gospod urednik Am. Sl.! Vas o-p ozar j amo, da Whisky in šnofa-nec slabo učinkujeta na možgane. Ako Vam Vaši možgani še niso popolnoma zvodeneli, potem varujte kar utegne biti še zdravega, da bomo imeli še nadalje z Vami kakšen “špas”!
Romanizem je navaden staro rimski paganizem, ki so ga ožive la krščanska imena. Romanizem in paganizem rodita drug druzega zatorej si sta tudi tako zelo podobna.
Izjava španskega grofa Roma-nonesa in pa “častna” beseda u-rednika Kranjca imati jednako veljavo — nič!
Na Španskem je vsaka peta o-seba ali berač-far, nadberač-menih ali pa nadberačica-nuna.
Vera je ali right, politikujoča duhovščina pa ni ali right. Ne in stokrat ne; kadar se zaganja v javne šole, svobodo govora in prostost tiska, ni ali right.
Ljudske šole ameriškega sistema so prvi predpogoj svobode in svobodomiselnosti, torej največja napota katoliškem farjem.
Delavci, ali vidite da nimate druzega kot dve roke — vašo delavno moč — in to vašo delavno moč ne morate rabiti drugači, da vam kak kapitalist to dovoli.
V nebo vpijoče sleparenje, beračenje in blufanje, — vse pod postavno zaščito.
(Dalje z 3. strani.)
Iz vsega tega je posneti, da gre vse za denar in zopet za denar. A-ko plačaš, molilo in maševalo se bo zate, da boš vesel. Tu na tej tužni zemlji si ob tisti denar kar ga vržeš v nenasitno papinsko bisago; no, po smrti pa ti je zagotovljeno in obljubljeno, kar vsi popi skupaj ne verujejo. Njih načelo je fehtati in varati in če ti danes lakote in žeje pogineš, samo da se njim dobro godi. Lavantinski škof je že sedaj iz nabranega denarja priskrbel 4000 kron, kot ustanovo za večne maše. To je lepa svota, katera se nahaja v večnih krempljih, in od tega ne bo “verno ljudstvo” nikoli nič i-melo. Ni dosti, da se iz ljudstva preša denar za ogromno in brez-potrebno stavbo, ne, tudi povrh mora biti še 4000 kron, da se bodo lenuhi bolje pasli in redili!
Rajhenburg je s svojimi farji že od nekdaj nesrečno gnezdo. I-ma pravo smolo. In da je temu tako, podamo sledeče nekaj črtic iz Rajhenburškega farovža:
Pred kakimi 25 leti je šel takratni župnik v pokoj in se preselil v lastno, mali grajščini podobno hišo, ki stoji konec Rajhen-.burtga proti Kojzjem. Od tam je omožil svojo lastno hčer, z nekim trlgovcem v Brešce, ter ji dal dote, kakor se je splošno govorilo, 40,000 goldinarjev.
Star pregovor pravi, da farški denar nima teka, in tako je tudi tukaj bilo. Nesrečne špekulacije so spravile fajmoštrovega zeta v konkurs in prišel je ob vse. Podal se je nazaj v Rajhenburg, nastanil se pri tastu- župniku, in je v neki prodajalni v službo stopil.
Da je bil v Rajhenburg takoj prišel drugi župnik, to se razumi. Ta župnik je seboj pripeljal kakih 35 let staro kuharico in pa dve od 7 Jo 9 let stari deklici. — Deklici ste kuharico nazivale “teta”, župnika pa “strica”, vzlic temu, da si župnik in kuharica nista bila v sorodstvu.
Dobro! Na postaji v Rajben-bungu je bil v tistem času neki čuvaj ,kateremu je umrla žena zapustivši petero malih otrok. Čuvaju ni druzega kazalo, kot se o-ženiti, toda kje?! Siromak s petimi otročiči ni mogel izbirati, a Vrag si ga vedi, kako da je zabredel v farovž. Dogovorjeno, okliči in svatba se je kar zaporedoma vršilo. Napočil je dan poroke in po tem obredu je bila “ohcet” v
farovžu. Vso pojedino in pijačo je dal župnik brezplačno. In čujte, tudi ¡plesalo se je; in pa še kako! Naj bolj poskočen je bil sam župnik, toda z drugo žensko ni plesal kot izključno samo s svojo bivšo kuharico omoženo čuvajko.
Ali kakor je že vse minljivo, tako je tudi tej svatbi prišel čas o kojem pravi pesem:
“Oj, kak’ grenek, tužen je ločitve britki čas.”
In baš tako je bila tužna in britka ločitev za — župnika! Prizor je bil nebeški! Mož se je bil bivši svoji kuharici oklenil okoli vratu in plakal kot malo dete! — Konečno je svatba odkorakala in novo pečena žena je omenjeni dve deklici seboj odvedla.
Ako hočemo tedaj recimo, da je padel zastor prvega prizora; drugo dejanje se je pričelo s tem, da se je župnika lotilo otožje. Rekel je, da mu je dolg čas, po — dekletih in pričel je koj drugi dan zahajati k čuvaju na pjegov dom, ter bil tam več kot pa'đomu v farovžu. Ta prizor je trajal le malo časa, kajti po preteku treh tednov je bila čuvajeva žena zopet farovška kuharica in po grozno umazanem farovžu ste zopet skakali one dve deklici, ki ste nazivale kuharico za “teto”, župnika pa za “strica”. —
S tem bi bila vsa zadeva končana, toda kot vestni poročevalci moramo še omeniti drugo “ohcet”, ki se je vršila isto noč, ko je župnik jokal.
Neki Nemesnik je imel na gorenjem koncu Rajhenburga gostilno in kot oštir je imel tudi za deklo neko “bunko” od sv. Planine. Nemesnika otrok je bil nekaj obolel in žena oziroma mati gre okoli 1 ure ponoči nekaj iskati v sobo, kjer je spala dekla. Mimogrede, posveti na postelj in kar zapazi dve glavi na vajšnici; seveda ji je bila stvar dokaj sumljiva, in ko bolj natančno pogler da, vidi da dekla nima dve glavi, marveč da je druga glava prava lastnina drugega — kaplana!
Nemesnikova žena je koj drugo jutro dogodek pravila piscu teh vrstic v navzočnosti drugih gostov. Na vprašanje zakaj ni kaplana “scefrala” iz postelje? je odvrnila: “E, zakaj? Naj se malo poveseli! Deklo sem pap v roke vzela, ipa oni je odgovorila • “Saj ga nisem Klicala!” —
S tem smo hoteli dokazati, da imajo Rajhenhuržani s svojimi duhovniki resnično smolo.
Morebiti bo čuvaj duhovskega devištva Rev. Kranjec zopet rekel, da Glas Svobode laže!
Ruska plemiča merilca. 251etni ruski diplomat Dalmatov, sin pravega državnega svetnika, ravnatelja ¡pisarne zunanjega urada v Peterburgu, Dalmatova, in njegov 2'lletni prijatelj baron Geis-mar sta zašla na slaba pota. V razuzdanem življenju sta zapravila vsa sredstva, ki so jima bila na razpolago in bila 'končno odpuščena iz državne službe. Padala sta globlje in globje. Končno sta v njenem stanovanju ubila lahkoživko bogatinko Thieme, da bi se polastila njenih briljantov, ki jih pa nista mogla najti, ter sta ji uropala le dragocen prstan, ki sta ga uro po umoru prodala za 150 rubljev. Obsojena sta bila: Dalmatov na 17 let, Geismar pa na 15 let prisilnega dela ter na izgubo vseh pravic.
IŠČEM prijatelja in sodruga izzavojaških let Franka Kikelj. Slišal sem, da živi nekje v South Chicagi. Prosim ga, da se mi javi, ali mi naj njegov, naslov naznani kdor ve zanj. Frank Zavolovšek, 256 Hanover St., Mihvaukee, Wis.
Kadar ne 'morete dobiti pra vega Richter Pain Expeller-ja od vašega lekarnarja, potem pišite na F. Ad. Richter & Co., 74—80 Washington St., New York. N. Y.	2
Pridi v Crivitz v državo Wisconsin in postani moj sosed.
Tukaj je toliko dobrega, in lepega od tega kraja za povedati, da bi Vam svetoval, če osebno sem pridete, da si lego in dobrote kraja ogledate ter tu živeče Slovence obiščete, kateri Vam bodo razobložili, kakšen razloček je živeti v mestu ali pa v zdravim in rodovitnem kraju na lastni farmi. Jaz imam tukaj silno rodovitno zemljo in lepa letovišča, ki ležijo ib jezerih in tekočih vodah; blizo dobrih šol in izvrstnih cest. Naša železnična zveza je najboljša, kar si jih moremo želeti, in moj svet leži blizo nje. — Tukaj zori grozdje in raste razno sadno drevje prav dobro in je že zasajenih nekoliko vinogradov in sadovnjakov. Divje grozdje raste tukaj povsod po vsem kraju, kar pomeni, da je kraj ugoden za vinogradništvo. — Crivitz sam na sebi je majhno in lepo mesto ter ima veliko prihodnost; že sedaj so tu manjše tovarne in velika skladišča, kjer farmerji svoje pridelke vsaki čas lahko prodajo za gotov denar.
Kupi si farmo da bodeš neodvisen.
Jaz Vam prodam 40 akrov izborne zemlje za zelo nizko ceno, in ko kupite Vam je potreba samo $100.00 na kup plačati a ostalo kupnino znate plačati po obrokih v 8 do 10 letih. Torej pridite in po tanite samostojni farmerji v prosti naravi, bodite sami delodajalec svoji rodbini, da bodete srečno in veselo skupaj živeli. Le na ta način si priskrbite ugodno življenje za stare dni, da bodete z zadovoljstvom zrli v minulost ter brez skrbi za bodočnost svojcev čakali trenutka, ko Vas večna sila. pokliče v boljšo večnost!
Sedaj je cena zemljišču aker $12 do $30 in čez. — Ko pridete v Chicago, Vas na kolodvoru pričaka moj zastopnik, ako popred naznanite kedaj in s katero železnico se od doma odpeljete, ter Vas privede k meni v Crivitz, kjer Vam bom zemljo razkazal. Jaz prodajam edino lastno zemljo in nisem nikakoršen agent, katerem je le na tem ležeče, da svoj “komišen” dobi, brez vprašanja je li potem kupec zadovoljen ali pa ne. — Jaz Vam izročim čisto zemljiško-knjižno listino in Vam jamčim, da bodete povsem zadovoljni.
Pišite na mojega zastopnika v Chi:ago in ga osebno obiščite. S pozdravom
THEO KERSTEN, lastnik
N. PIKLOR, 1526 West 21. Street, Chicago, UL, zastopnik in prodajalec.
Pišite po mojo slovensko knjigo o Zemljičih in farmah, tam bodete vse našli, kar želite znati.
Glavni urad : 82 Cortlandt St, NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O.
Prodaja
Pošilja
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
mmm\
IHHHI
CLEVELAND.
Pomlad je. Minuli so nadležni zimski dnevi, ki so prisilili vsakogar, vrteti se v okrožju tople pečine. Lahkeje nam dihajo pljuča in vsakdo z nestrpnostjo pričakuje prostega časa, da z veselim srcem poleti na sveži zrak. Tole gospodične v novih pomladanskih toaletih promenirajo po ulicah. — Poslednje pa upljiva tudi «na mladeniče, da tudi oni nočejo zaostati, kajti mučivo je, predstavljati se mičnim znankam v slabem kraju. Isto store pa tudi poročen-ci in to tem lažje, ker nimajo tiste skrbi, katera muči, uboge samce skozi in skozi. In vi? — Li zaostanete? — Nikakor ne. — Zglasite se pri mas in mi vam pomerimo obleko ali pa vam pretvorimo obrabljeno v novo. Čistimo, likamo, popravljamo moške, kakor tudi ženske obleke po zmernih cenah. Prepričajte se!
I. SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland.
Glas Svobode stane $2.00 ía leto.
Možjeozdravljeniv5dneh||
BOLEČIN
Ozdravim veacega, kdor trpi na VaricoceH, Structuri; dalj« ozdra. vlm nalezljivo zastrupijenje, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni ti loči-'h se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš o zdra* ili p, i drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks » vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
guba nagona,bolez-
ZIVLEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno ln tajno. Živčen« onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljen je la zguba vodo.
PLJUČ A
naduho, Bronchlti«. srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji na J novejši metodi
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MO&KE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN* JE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luclje, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, podju ln druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
St-
DR. ZINS, 183	Chicago
Odprto od 8 zjutraj do 8 zvočsr. Ob nedeljah od 8 zjutr.de 4 pop.
Vsak slovenski delavec naj 6ita “GLAS SVOBODE”