letnik XVII • št. 7, julij 2010 Glasilo občine Trzin (TD^flse^ tU. Novi vrtec bo rešil težave .1; 1 s j ^Si " HHC ar1 Za energetsko varčno občino n mw Festival folklore vrhunec festivala Zakaj se otepamo svojih pokojnikov? m v BK RELA Za več informacij obiščite www.difar.si in www.howaru.com, pišite na info@difar.si ali pokličite in naročite brezplačno brošuro na telefonu 01 56411 95. V LEKARNAH IN SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH Ekotrend d.o.o« - • za nizkoenergijske in pasivne hiše • za energetsko adaptacijo objektov Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike DeDleMch THERMIQUE ▼ Škrjančevo 8,1235 Radomlje telefon: +386 1 7294 296 e-mail: ekotrend@siol.net Oddamo stanovanja v Piranu: • nova, opremljena, svetla stanovanja (KTV, domofon, sušilec za lase, sef, posoda in jedilni pribor, ...) • 28 do 64m2, za 2 do 4 osebe (možnost najema stanovanja s teraso) • 30 metrov od morja (glavno kopališče v Piranu na Punti) • informacije in rezervacije: +386 1 83 96 400 NOVO OKNA - VRATA - SENČILA Ljubh d. o.o. 1241 Cesfa 4j PF-i a- k 1 sSSfc*" JOrnont@Sj0i © 18 net AJM krepi poslovno mrežo na področju osrednje Slovenije Novo prodajno zastopstvo v Domžalah - Že več kot 17 prodajnih zastopstev AJM po vsej Sloveniji Kozjak nad Pesnico, 18. junij 2010 - Največji proizvajalec ALU in PVC stavbnega pohištva v Sloveniji, podjetje AJM okna-vrata-senčila d.o.o. iz Kozjaka nad Pesnico širi svojo poslovno mrežo po vsej Sloveniji. Pred časom so namreč odprli prodajno zastopstvo na ljubljanskem Viču. Od danes pa so položaj v osrednji Sloveniji še okrepili, saj so odprli prodajno zastopstvo še v Domžalah. Filozofija podjetja AJM, kije največji proizvajalec ALU in PVC stavbnega pohištva v Sloveniji, je biti blizu ljudem in jim ponuditi svoje proizvode in storitve čim bliže doma, zato rednoširijo svojo poslovno mrežo. Dosedanjim 16. se je tako danes pridružilo 17. AJM prodajno zastopstvo. Poleg teh ima AJM v Ljubljani, Kranju in Celju še svoje poslovne enote. Prodajno zastopstvo, ki so ga odprli v Domžalah, na ulici Nikole Tesle 18, so v AJM-ju ustanovili in odprli skupaj s podjetjem Jomont d.o.o. iz Kamnika. Podjetje Jomont je že prodajni zastopnik, saj ima salon v Kamniku, ki so ga odprli natanko pred enim letom. Pozitivne izkušnje iz zadnjega leta, veliko povpraševanje in interes strank iz domžalskega območja, pa so jih spodbudile, da so se odločili za odprtje salona še v Domžalah. »Krizo premagujemo tudi s krepitvijo svoje prodajne mreže,« je ob otvoritvi dejal lastnik in direktor pod- jetja AJM Janez Ajlec, ter poudaril, da ga izredno veseli, da letos, ko je po podatkih sodeč kriza v gradbeništvu na višku, odpirajo že drugo prodajno zastopstvo, saj je tudi to jasna potrditev uspešnega dela. Hkrati je izpostavil, da so tudi dogodki kot je ta otvoritev, način obeleženja 20. obletnice podjetja, ki jo bodo uradno praznovali septembra. V novem AJM prodajnem zastopstvu v Domžalah je kupcu na razpolago celotna ponudba AJM-jevih kakovostnih in energetsko varčnih PVC in ALU izdelkov, ki jih sestavljajo okna, vrata, zimski vrtovi, senčila, komarniki in police. Kupci lahko izkoristijo tudi otvoritveni popust, ki so ga dodali splošnemu popustu. Prvi znaša 5 %, drugi pa 7 %. Novo prodajno zastopstvo je odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 in v soboto od 8.00 do 12.00. Več informacij: JasminaČernela, 041 824 144 U VODNIK Zaslužimo si počitnice! Soparna vročina je ustavila čas, le pobegla cesta migota v daljni izmuzljivi fatamorgani. Podzavest v misli vse bolj riše željo po gosti senci košatih lip in sapici potepu-škega vetriča, ki se potika kdo ve kje. Telo hlepi po tekočini. Sladek vonj požete pšenice se meša s pozabljeno dišavo otave, ki je zjutraj padla pod ostrimi rezili kosilnice. Lepo je mirovati. Gibanje je napor, a oči sledijo skupini delavcev, ki razkopavajo cesto in nameščajo robnike. Kako to zmorejo? V tej vročini! So sploh plačani za to? Za delo ob sobotah, nedeljah, praznikih? Za ločeno življenje od svojih dragih? Poštenega plačila zagotovo ne dobijo, mogoče še prispevkov za socialno varstvo in pokojnino ne. Ima delo še ceno? Oblasti gotovo nima več! Jo je sploh kdaj imelo? Zdaj imajo oblast trg in tisti, ki ga znajo izkoriščati in ne mislijo na druge. Vesel sem, da me je oče spodbujal: »Daj, uči se, študiraj, da ti ne bo treba kopati jarkov!« Takrat tega nisem razumel, a je bilo prijetno brati knjige in spoznavati skrivnosti življenja iz šolskih klopi. Lepo je bilo tudi imeti dolge, dolge, vroče počitnice. Že zaradi njih se je splačalo hoditi v šolo. Tudi zdaj so počitnice. Za šolarje vsekakor zaslužne. Tudi vsi drugi si jih zaslužimo! Človek mora od časa do časa tudi počivati, spremeniti okolje, misliti na kaj drugega kot na naloge ali na vzpenjanje po lestvici uspeha. Preprosto je lepo tudi obmirovati. Nič delati, nič misliti, le vpijati darila trenutkov, drobnih kamenčkov lepote, sreče, ki jih drugače, v hitenju ponorelega sveta, spregledamo. Ali sploh še znamo to? Vadimo lahko v večernem hladu zvezdnega neba in skrivnostnih zvokov teme, ob bučanju morskih valov in cvrčanju škržatov, še posebej lepo je na poljanah gorskega cvetja ali na vrhovih razglednih gora. Lepoto, ki nas obogati, nam da moč in polet za nove izzive, lahko najdemo vse okrog nas. Tudi v domači sobi, lahko pa jo gremo iskat na drugi konec sveta. Tam se nam bo mogoče zdela bolj vredna, a nekoč bomo verjetno spoznali, da nam ni bilo treba tako daleč, da lepoto nosimo tudi v sebi, da je v naših bližnjih, naših domovih in tudi pod pobočji Ongra. Tudi Trzin si v dneh, ko žgoče sonce kraljuje na brezoblačnem nebu, zasluži počitek. V zadnjem obdobju je bilo res veliko dogajanja, prireditev ob trzinskem in državnih praznikih, užitkov ob kulturnih, športnih in drugih prireditvah Trzinske pomladi, deve-tošolci so odplesali četvorko in zapeli Ga-udeamus igitur, tudi gasilci so spet pripravili veselico ... Dosti je bilo zanimivega in kakovostnega družabnega življenja. Zdaj je treba zajeti sapo, obnoviti moči in misliti tudi na kaj drugega kot na naše običajne dnevne naloge. Poleg delavcev na cesti ne mislijo počivati tudi tisti, ki se že zavzeto pripravljajo na jesenski cirkus pred volitvami. Za pokuši-no se lahko že zdaj zabavamo ob poskusih privabljanja pozornosti nekaterih bodočih kandidatov. Veselo bo! Tisti, ki si želijo vidnejših stolčkov, že iznajdljivo pripravljajo politično strelivo. A v Trzinu k sreči še ni tako hudo, kot v nekaterih sosednjih občinah, na primer v Lukovici, kjer razgrete glave že zahtevajo odstop urednice njihovega občinskega glasila, ker ni želela objaviti žaljivih in celo sumljivih prispevkov, ki so blatili politične nasprotnike piscev. Upamo, da bodo naši kandidati znali ohraniti dostojanstvo in ne bodo škodovali vsem skupaj. Po Murphyevem zakonu nismo naivno optimistični, saj v Trzinu nismo čisto imuni na takšne stvari, saj nekateri očitno kuhajo zamere tudi v pasji vročini. Njihovih razgretih glav ne ohladi nobena senca. Ko žolč razvnema čustva, je pamet na dopustu. O počitnicah pa očitno ne razmišljajo tudi nekateri nepridipravi. Pravzaprav razmišljajo, ampak predvsem o dopustih drugih in o tem, kako izkoristiti njihovo sproščenost in odsotnost. Policisti opozarjajo, da tudi v času počitnic ne smemo biti nepazljivi in nepridipravom olajševati dela. Pravzaprav moramo biti še bolj budni in popaziti tudi, kaj se dogaja pri sosedih, ko jih ni doma. Zato bodite pozorni, tudi ko se predajate sladkemu brezdelju. Pozorni bomo tudi mi, čeprav bomo naslednjo številko Odseva pripravili šele v septembru. Prepričani smo, da se bo do takrat nabralo zadosti zanimivih stvari, ki bi jih morali zapisati tudi na straneh Odseva. Vsem bralcem želimo kar najbolj prijetne, brezskrbne in zanimive počitnice, kjerkoli že boste. Uživajte tudi v drobnih stvareh in pazite se vročinskih neviht. Upajmo, da nam bodo tudi na vremenski upravi naklonjeni. Srečno! Urednik Odsev glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Tjaša Banko, Zmago Knuplež, Tilen Hvasti, Frane Mazovec, Dunja Špendal, Majda Šilar, Zinka Kosmač in Brigita Crljenič Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Tel.: 01 839 64 00 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu. Obvestilo V prejšnji številki občinskega glasila smo objavili poziv občanom, v katerem smo prosili, da preverite veljavnost svojih osebnih dokumentov, vendar večjega odziva ni bilo. Glede na to, da se bliža čas poletnih dopustov, vas ponovno pozivamo, da še pravočasno preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov. Če ugotovite, da vam je oziroma vam bo potekla veljavnost osebne izkaznice, potnega lista ali vozniškega dovoljenja, vam priporočamo, da čim prej stopite do najbližje upravne enote in vložite vlogo za zamenjavo ustreznega dokumenta. Da bi se izognili gneči, do katere prihaja pri urejanju teh zadev v poletnih mesecih, vam priporočamo, da to storite čim prej. Uradne ure Upravne enote Domžale so: ponedeljek in torek od 08.00 do 15.00 ure sreda od 08.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ure in v petek od 08.00 do 13.00 ure. Upravna enota Domžale 5. septembra 2010 Slika na naslovnici: Pozdrav iz Azije Foto: Zinka Kosmač Županov kotiček Ne glede na slovensko zakonodajo, ki določa, da se t.i. volilna (predvolilna) kampanja lahko začne največ 30 dni pred dnem glasovanja, običajno pa se dejansko začne 21 dni prej, se je volilna kampanja za letošnje lokalne volitve tudi v Trzinu že dodobra razmahnila, čeprav volitve še niso razpisane. Pojavljajo se že spletne strani list in kandidatov, ki, formalno gledano, sploh še ne obstojajo, ker jih ni še nihče ne določil in ne potrdil; v slogu nekaterih strank bodo spet drugi skušali očarati volivce s t.i. časopisi brezplačniki, in še marsikaj si lahko obetamo. In tako je najbrž res napočil čas, da tudi sam jasno povem, ne da bi se pri tem spuščal v zakonsko sporno volilno kampanjo, da bomo po dogovoru s člani in članicami Liste za trajnostni razvoj Trzina (Tone Peršak in sokrajani) tudi mi ponovno kandidirali za mesta v občinskem svetu in za funkcijo župana. Tega, da smo prizadevni, da se trudimo v polni meri uresničevati predvolilne obljube in uresničevati koncept trajnostnega razvoja Trzina, seveda v okviru proračunskih možnosti, ki sta nam jih Zakon o financiranju občin in finančna oz. gospodarska kriza precej omejila, in da želimo to strategijo nadaljevati tudi v prihodnje in izpeljati še nekatere ključne investicijske projekte in druge načrte, ki zadevajo zlasti kakovost življenja v Trzina, na tem mestu in v tem trenutku ne bom na veliko razglašal. Trzinci in Trzinke poznate naše delo in veste, da tako tudi res je. Več o tem v času in v okviru volilne kampanje. Tu napovem le še to, da vas bomo ponov- no zaprosili, da s svojimi podpisi, ko bo čas za to, ponovno podprete našo odločitev in nam omogočite kandidiranje, in tako že na ta način vi opravičite in potrdite utemeljenost naše namere. To priložnost bom raje izkoristil za to, da spregovorim o tem, kaj trenutno delamo s sodelavci v občinski upravi in kako si prizadevamo, da bi bili pri tem čim bolj uspešni. Konec junija sem si izposloval sestanek z direktorjem Direkcije Republike Slovenije za ceste, gospodom Fickom, ker sem želel, če le mogoče, doseči bolj učinkovit in hitrejši potek del na Mengeški cesti, ki se v slabo voljo mnogih izmed vas že zelo dolgo odvijajo in na prvi pogled še vedno ni videti konca. Prihaja namreč do preštevilnih zapletov in zastojev zaradi tega, ker je država odkupila preozke kose zemljišč, ki so nujno potrebni za izgradnjo pločnikov in za umestitev komunalne infrastrukture, ki jo v glavnem v celoti obnavljamo ali na novo gradimo hkrati s posodobitvijo ceste; poleg tega v mnogih primerih prihaja do nesporazumov v zvezi z mejami med državnim in privatnimi zemljišči. Gre namreč za državno cesto in državno investicijo. Zaplete povzročajo želje po širših ali drugače lociranih dostopih na dvorišča hiš ob cesti, pri čemer izvajalci in projektanti vztrajajo pri državnem pravilniku, ki določa, kako široki in kako locirani smejo biti ti dostopi. Največjo težavo in oviro za hitrejše odvijanje del pa seveda pomeni promet, ki ves čas poteka skozi gradbišče. Poskušal sem doseči, da bi se direkcija bolj neposredno in učinkovito vključila v reševanje teh zapletov, predvsem pa, da bi dopustila vsaj za nekaj časa izvedbo popolne zapore prometa, da bi tako izvajalci lahko v tednu, dveh naredili bistveno več kot pod trenutnimi pogoji lahko naredijo v enem mesecu. Seveda pa je po drugi strani razumljivo, da ima Direkcija glede popolne zapore prometa pomisleke, saj gre za zelo pomembno cesto, pri čemer dodatno težavo predstavlja dejstvo, da v zadostni bližini ni primerne ceste, ki bi lahko služila kot obvoz, zlasti za lokalni promet. Naša Jemčeva ulica to vsekakor ne more biti. Morda bomo na koncu, če bodo za to tudi izvajalci, to poskušali izpeljati v času dveh, treh koncev tednov, kar pomeni, da bi morali izvajalci zelo intenzivno delati tudi ob teh sobotah in nedeljah. V vsakem primeru pa v avgustu dela morajo biti brezpogojno zaključena, sva se strinjala oba z direktorjem Direkcije. Ob vsem tem je dobra novica vsaj to, da so v predlogu rebalansa državnega proračuna za leto 2011 zagotovljena sredstva za posodobitve drugega, veliko krajšega severnega odseka Men- geške ceste, kar nam daje upanje, da bo naslednje leto Mengeška res v celoti posodobljena, da bodo pločniki zgrajeni do meje Občine Trzin in celo do odcepa za Mengeško Loko itn. Z direktorjem sva se dogovorila tudi, da bo Direkcija podprla odločitev Občine Trzin za razširitev izhoda iz OIC Trzin v smeri Ljubljane in da nam bo pri tem tudi pomagala pri reševanju strokovnih vprašanj v zvezi s tem projektom. To bo seveda še vedno majhen korak na dolgi poti reševanja prometnih zagat, ki jih imajo uporabniki OIC Trzin, naj bodo to lastniki podjetij, zaposleni ali stranke teh podjetij, torej zagati, ki so posledica dejstva, da načrtovalci OIC Trzin v osemdesetih letih prejšnjega stoletja niso predvideli vsaj še enega vhoda/izhoda za OIC Trzin, a olajšanje bo prinesel že ta korak. Gotovo. Kot pa smo že večkrat omenjali, se Občina Trzin že nekaj časa intenzivno ukvarja z iskanjem ustrezne rešitve za drugi vhod/izhod, pri čemer naloga glede na že izvedene gradbene posege na tem območju in glede na prometno tehnične pogoje nikakor ni enostavna. Otežujejo pa nam jo še nekateri posamezniki s težko razumljivimi zahtevami, kar zadeva cene potrebnih zemljišč in še kakšne druge pogoje. V drugih primerih pa je težava v tem, da je potrebno tak vhod umestiti v prostor (spremembe prostorskih aktov), kar pa v naših razmerah lahko zelo dolgo traja. Vendar, kot rečeno, vse te možnosti so že vključene v načrte Občine Trzin, čeprav se eni lahko uresničijo prej, drugi pa zahtevajo nekaj več časa. Tone Peršak Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. Novi vrtec bo rešil težave V občini se že pozna počitniško razpoloženje, skoraj mrtvilo, zato smo tokrat za g. župana prejeli manj vprašanj, tista, ki smo jih, pa so bila tudi bolj ali manj počitniško naravnana. Seveda pa ne manjka tudi vprašanj o resnejših temah. Eden od bralcev nam je pred kratkim sporočil, da njegov otrok ni dobil prostora v vrtcu in naj bi ga dali na čakanje, da se bo izoblikovala še ena enota malčkov. Kasneje je sicer sporočil, da so tudi za njegovega malčka našli prostor. Zanima me, ali je kaj otrok iz Trzina še »na čakanju« ali mogoče celo zavrnjenih pri prošnjah za mesto v vrtcu? Res je, da je nekaj otrok še na čakanju, vendar Občina Trzin in Osnovna šola že pripravljata prostor za dodatni oddelek, v katerega bodo vključeni čakajoči otroci. Nekaj otrok bo potem izpolnilo pogoje med šolskim letom in trudili se bomo, da bomo zagotovili prostor tudi za njih; morda bo kateri od njih moral samo nekoliko počakati. Doslej smo, kolikor mi je znano, vsako leto dovolj uspešno vključili praktično vse otroke, je pa včasih bilo potrebno nekoliko počakati na prostor. Prav zaradi te vrste zagat začenjamo, kot je znano, z izgradnjo novega vrtca v Mlakah, ki bo večji, bolj kakovosten in hkrati, kot načrtujemo, zgleden primer nizkoenergetske gradnje, tako da bomo tudi s tega vidika eni prvih v Sloveniji. Pred kratkim so delavci dokončali kolesarsko stezo in nekaj novih parkirišč ob kraku Kidričeve ceste. Zanima nas, kdaj naj bi bila končno urejena še povezovalna cesta med cono in ostalim delom naselja? Ta zgodba je znana. Na tem območju se zelo počasi in mukoma urejajo lastninska vprašanja v zvezi z zemljišči, ker pred tem dedovanja kar za nekaj generacij niso bila izvajana. Medtem so se tudi načrti nekoliko spremenili; zdaj Občina Trzin sprejema izvedbeni del OPN, ki bo omogočil gradnjo v skladu z novim konceptom in udeležbo gospodarstva pri tem. Gre za to,da načrtujemo nov vhod v OIC z glavne ceste, in sicer med trenutno mirujočo avtopralni-co in bencinskim servisom oziroma objekti pred črpalko in potem samo ozko ulično navezavo s Kidričeve ulice na to novo vhodno cesto. Seveda je vse to povezano z iztekom gospodarske krize, nadalje z ureditvijo lastninskih razmerij na tem območju in ne nazadnje tudi s pozitivno naravnanostjo občank in občanov, ker nekateri tej povezavi nasprotujejo, čeprav je tudi po mojem mnenju nujna tako iz okoljskih razlogov (krajša pot med Mlakami in OIC, manj izpuhov, manj obremenjevanja glavne ceste na tem odseku), seveda pa bomo projekt povezave pripravili tako, da ne bo omogočal tranzitnega prometa in dodatno obremenjeval Kidričeve ulice. Bralci nas sprašujejo, kdaj bo urejen še drugi načrtovani del športnega parka v Mlakah in kako bo tam s parkirišči? Trenutno je v teku javni razpis za izvedbo del za vstopno javno pot (cesto) in most, ki bosta omogočila dostop do igrišč s severozahodne smeri in mimo ulic, ki so sedaj obremenjene. Tam bodo tudi parkirišča, ki bodo v največji meri razbremenila ulice, v katerih obiskovalci športnega parka in otroškega igrišča sedaj radi parkirajo. Dela se bodo začela predvidoma konec poletja. Ali naša občina tudi to poletje pomaga pri zagotavljanju letovanj otrok iz socialno šibkih družin? Ali je mogoče ob pomoči občine za otroke dobiti tudi kakšne druge ugodnosti za prijetnejše preživljanje prostega časa med počitnicami, npr. cenejše vstopnice za kopališče v Domžalah? V zvezi s tem potekajo določene dejavnosti. Po drugi strani bodo, kot vem, zanimivi programi organizirani tudi v samem Trzinu, zlasti po zaslugi nekaterih društev, ki jih seveda podpira tudi Občina. Kar zadeva subvencije občine, pa zagovarjam sistem socialnih pomoči, ne pa kar delitev denarja komurkoli in počez, ker se potem na koncu zgodi, da dajemo denar za aktivnosti otrok iz premožnih družin, otroci iz socialno ogroženih družin pa izpadejo iz vseh programov. Naša občina je zelo socialno usmerjena, vendar je pri tem pomembno, da pomoč dobijo tisti, ki jo res potrebujejo. Kako je z obratovalnim časom oz. z delom Občine v času poletnih počitnic? Občina bo tako kot vsako leto normalno delovala vse poletje. O tem ni nobenega dvoma. Seveda pa imajo zaposleni pravico do letnih dopustov in tudi glede tega ne more biti dvoma. Zato bo uprava zagotovila, da bodo na Občini vedno prisotni ljudje, ki bodo lahko opravljali celoviti servis občanov, ne da bi bil kdorkoli kakorkoli prikrajšan. Morda bo samo potrebno kak dan več počakati na ustrezni odgovor ali rešitev vloge. Skratka, uradne ure ostajajo enake kot vse leto in vse druge možnosti ravno tako. Miro Štebe Za energetsko varčno občino V petek, 9. junija, je župan občine Trzin g. Anton Peršak sklical novinarsko konferenco, na kateri je novinarjem predstavil razmere v Trzinu in prvič javno napovedal svojo ponovno kandidaturo za župana Trzina tudi v naslednjem mandatu. Uvodoma je spregovoril o pridobitvah občine v zadnjem obdobju in ob tem tudi napovedal, da bo Občinski svet Občine Trzin že na junijski seji ali najkasneje na izredni avgustovski seji sprejel tudi izvedbeni del občinskega prostorskega načrta. Na Občini želijo s sprejemom prostorskega načrta pohiteti še v tem mandatu občinskega sveta, saj bi verjetno ob čakanju na sestavo novega občinskega sveta izgubili preveč časa. G. Peršak je ob tem opozoril na težave, ki jim jih z nenehnim spreminjanjem zakonodaje in pogojev pri oblikovanju prostorske dokumentacije povzročajo na državni ravni. Po sprejemu izvedbenega dela prostorskega načrta bodo za posamezna območja Trzina izdelali še podrobne prostorske načrte, ki bodo precej natančneje določali, kako bodo lahko urejeni posamezni deli Trzina. Enoten razpis za most in Ljubljansko cesto Ko je govoril o dosežkih občine v zadnjem obdobju, je posebej izpostavil ureditev Ljubljanske ceste od križišča z Mlakarjevo ulico do soseske T3 in s tem v zvezi tudi posodobitev mostu čez Pšato. Ob tem je posebej zanikal obtožbe, da so most urejali brez razpisa, saj je vse skupaj zajel enotni razpis, kar je bilo tudi cenejše in bolj smiselno. Glede posodabljanja Mengeške ceste je spet poudaril, da gre za državno cesto in da je njeno urejanje v pristojnosti države. Zaradi počasnejšega priliva državnega denarja tudi dela pri urejanju ceste potekajo počasneje, povedal pa je, da bodo v avgustu dokončali posodabljanje približno dveh tretjin ceste, za preostali del pa upajo, da se ga bo država lotila čim prej. Občina ob tem ureja infrastrukturne vode. Ob Mengeški cesti bodo tako posodobili vse napeljave, dokončali plinifikacijo, uredili cestno razsvetljavo in položili tudi kanale za optične kable. Napovedal je, da bodo ob cesti uredili tudi dva nova semaforja, enega pred nekdanjim Jan barom, drugega pa pri pekarni Kralj, kjer je že semafor za pešce. Prej semaforjev niso mogli urediti, saj naj bi bil pogoj zanje, da je na obeh straneh ceste pločnik. Vrtec bo nizkoenergijski G. Peršak je povedal tudi, da pospešeno tečejo priprave tudi za gradnjo novega vrtca. Ta bo imel 8 oddelkov, tako da bo v Trzinu skupaj z enoto vrtca, ki deluje v poslopju osnovne šole, zagotovljenih enajst ali dvanajst oddelkov, kar bo povsem zadostovalo za trzinske potrebe predšolskega varstva, vrtec pa bo zgrajen tudi tako, da ga bo mogoče dograjevati. Novi vrtec bodo gradili prihodnje leto, ob tem pa ne bodo porušili sedanjega, tako da tudi med gradnjo novega vrtca ne bo težav z njegovim delovanjem. Pojasnil je, da si prizadevajo, da bi bil vrtec energetsko varčen. Zgradili ga bodo iz naravnih, okolju prijaznih materialov, pred kratkim pa so dokončali tudi raziskave, s katerimi so preverili, ali bi lahko za delovanje vrtca izrabljali tudi geotermalno in sončno energijo. Pri načrtovanju vrtca so imeli celo vrsto pogovorov s projektanti, s katerimi so preučevali celo paleto možnosti in iskali najboljše in energetsko kar najbolj varčne rešitve. Prav varčevanje z energijo naj bi se, po zagotovilih župana, dolgoročno obrestovalo, saj bo vrtec za občino predstavljal manjši strošek, kot če bi se odločali za povsem običajno, klasično gradnjo. Ponovna kandidatura za župana Ob koncu novinarske konference pa je g. Anton Peršak dejal, da se na varčevanje z energijo navezuje tudi njegova odločitev za ponovno kandidaturo za župana. Predvolilna kampanja se sicer še ni začela, ker pa se nekateri drugi kandidati že veselo oglašajo, se je tudi on odločil, da javno napove svojo ponovno kandidaturo. Pri odločitvi za to ga je vodila tudi želja, da bi Trzin postal ena prvih, če ne celo prva, energetsko varčna občina. Dejal je, da si je občinsko vodstvo že doslej prizadevalo, da bi bila občina kar najbolj nizko energetska. Lani so sprejeli občinski energetski načrt, ki naj bi Trzin usmerjal k varčnejši izrabi energije. Občina je med drugim zagotovila plinifikacijo Trzina, ker je naravni plin eden od okolju prijaznejših energentov, spodbuja tudi rabo biomase, z ugodnejšimi posojili pa spodbuja tudi občane k energijsko varčni prenovi njihovih domov. Pri občinskih in drugih javnih prostorih so poskrbeli za ustrezno izolacijo in montažo ustreznih oken, da so tako zagotovili varčevanje z energijo, na Občini pa se posvetujejo tudi z Ekološkim skladom za študijo o možnostih izrabe solarne in geotermalne energije v Trzinu. Če bo g. Peršak ponovno izbran za župana, si bo skupaj s svojo listo prizadeval, da bi Trzin postal nizkoenergetska občina in bi tako nadoknadili sredstva, ki jih je Trzin izgubil zaradi sprememb zakona o financiranju občin in zaradi gospodarske krize. Dejal je, da bi med drugim lahko izrabili tudi dejstvo, da je večina trzinskih streh obrnjenih na jug, kar je zelo ugodno za nameščanje solarnih celic. G. župan je prepričan, da bo za energetsko varčno usmeritev občine lahko pridobil tudi podporo volivcev, saj se številni Trzinci že zdaj samoiniciativno zavzemajo za energetsko varčno in ekološko usmerjeno življenje, njemu v prid pa naj bi govorili tudi rezultati pridobitev Trzina v zadnjem obdobju. Miro Štebe Kolesarska na Kidričevi urejena Kmalu po izidu prejšnje številke Odseva so delavci na odseku Kidričeve ceste od krožišča z Mlakarjevo cesto do križišča z Ber-gantovo ulico dokončali novo kolesarsko stezo in ob tem uredili tudi nekaj novih parkirnih mest ob robu cestišča. Tokrat so prehodi med cestiščem in kolesarsko stezo na novem pločniku prijazni kolesarjem in vozičkom z manjšimi kolesci, gradnjo kolesarske steze pa so izkoristili tudi za posodobitev komunalnih vodov, ki so speljani pod pločnikom. Kot smo na občini izvedeli, slavnostne otvoritve nove pridobitve Trzina za zdaj še ne predvidevajo. Asfalt na delu obnovljene Mengeške Vozniki so z veseljem pozdravili grobo plast asfalta, ki so jo as-falterji položili na delu Mengeške ceste konec drugega tedna v juliju. Pred tem je bila vožnja po tistem delu cestišča, ker je bilo prekopano vsakih nekaj metrov, res neprijetna. Na obeh straneh cestišča so že uredili tudi pločnike, in prav bi bilo, da bi jih čim prej tudi asfaltirali, saj bi tako omogočili pešcem večjo varnost. Sicer pa so že vidni obrisi, kako bo cesta izgledala, ko bo dokončana. Zdaj so dela preselili na vzhodnejši del odseka, pred pekarno Kralj pa so začeli urejati križišče, na katerem bo nov semafor. Drugi semafor bo na križišču pred nekdanjim Jan barom, kjer je na Mengeški cesti že viden otok, ki bo ločil dva prometna pasova na cestišču. Ob cesti so tudi že novi stebri za javno razsvetljavo. Domačini z upanjem gledajo nanje, saj je zdaj Mengeška ponoči zavita v temo. Vsekakor se bo marsikdo avgusta, ko bosta dokončani dve tretjini prenove Mengeške ceste, pošteno oddahnil. Pesek pod igrali Že v prejšnji številki smo omenili, da so pri igralih med osnovno šolo in sosesko T3 posuli pesek. Vsekakor pohvalna poteza, saj se zdaj malčki ne bodo z igrišča več vračali tako blatni. Nekateri starši pa nas opozarjajo, da bi bilo vseeno pri tem mogoče seči še malo globlje v žep in poskrbeti za še primernejšo podlago, saj pesek pri malčkih kar frči naokrog in ga bo kmalu vse polno po travi, pod igrali pa bodo spet zasijale blatne jame. Parkirišče tik ob vrtcu Bralec nam je poslal to fotografijo in ob njej zapisal, da parkirišče mogoče res ne sodi tako blizu vrtca, saj bodo izpusti avtomobilov, ki jih bodo parkirali tam, zagotovo začinili ozračje na bližnji zelenici vrtca, kjer se igrajo malčki. Parkirišče je res preblizu vrtca. Naj pa ob tem zapišemo, da smo slišali tudi pohvale občanov, ki ocenjujejo, da so z novim parkiriščem rešili težave s parkiranjem avtomobilov pred Centrom Ivana Hribarja. Vsem je res težko ustreči, verjetno pa bi se z nekoliko bolj premišljenim delovanjem le lahko našla ustreznejša rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Uspešno sklenili festival No, pa je za nami tudi druga polovica letošnjega festivala Trzinska pomlad. Ker pa se je letos festival zredil za en dodatni teden, smo imeli v juniju in juliju kar štiri festivalske dogodke. V soboto, 5. junija, je bil najprej že dopoldne, kot smo na kratko že poročali, pohod po mejah občine Trzin, v organizaciji TD Kanja Trzin, popoldne pa je ŠD Trzin organiziralo še tradicionalni tek Petra Levca. Seveda se je po napornih športnih aktivnostih, v prvi letošnji vremensko lepi soboti, prileglo malo spočiti in se pozabavati ob zanimivem kulturnem programu. Za smeh je najprej poskrbel Kolektiv Narobov. To je skupina izkušenih gledaliških improvizatorjev, ki so nam na odru odigrali prav tiste prizore, ki smo si jih tisti trenutek zaželeli. Tako smo lahko videli številne kratke improvizirane zgodbe, in to po željah trzinskih gledalcev. Najbolj pa so nam v spominu ostali odlomki iz različnih musica-lov, in seveda na koncu spontana himna trzinski pomladi. In že je pokriti oder na ploščadi sredi trzinskih blokov zasedel eden trenutno najboljših big bendov v Sloveniji. Big bend Krško sestavlja sedemnajst glasbenikov, ki se v veliki večini tudi profesionalno ukvarjajo z glasbo. Poleg Ratka Divjaka, enega najboljših slovenskih bobnarjev, smo imeli čast poslušati tudi pevko Tadejo Molan. Slišali smo številne jazz standarde in slovenske popevke, za najmlajšo generacijo pa je bilo na sporedu tudi nekaj znanih priredb iz sveta pop glasbe. Teden je bil hitro naokoli, in v soboto, 12.6.2010, je bil čas za gledališče. Gostili smo zavod KULT iz Ljubljane, ki se je s predstavo Krpan vs. Brdavs uvrstila na dneve komedije v Celju, za komedijanta večera pa je bil izbran igralec iz te predstave, Tomo Tomšič. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi se na Dunaju v današnjih časih srečala pravi slovenski pošteni dolenjski Martin in izseljeni Bosanec, lastnik lokala? Kakšen bi bil njun spopad? Trzinski gledalci so lahko to videli v živo. In ne samo to. Ob odlični igri obeh igralcev smo se lahko do solz nasmejali duhovito odigranim, tako slovenskim kot tudi bosanskim klišejem. Še prav posebno zabavno pa je bilo, ker smo lahko že pred začetkom predstave glasovali, kakšen konec predstave želimo videti. Že tradicionalno je v program Trzinske pomladi uvrščeno tudi literarno srečanje. Tokrat je naš župan v goste povabil dva priznana pesnika iz Trsta oziroma okolice s posebno željo, da trzinsko občinstvo pobliže spozna poezijo slovenskih pesnikov, ki živijo in ustvarjajo v Italiji. Nastopila sta iskrivi in radoživi ter s humorjem obdarjeni pesnik ljubezni in drugih užitkov, Marko Kravos, in nemalokrat nekoliko ironični Boris Pangerc. Oba pesnika sta tudi drugače aktivna v javnem življenju zamejskih Slovencev, najbolj morda Boris Pangerc, ki je bil med drugim tudi župan občine Dolina v bližini Trsta, trenutno pa je predsednik Tržaškega regijskega sveta. Poleg tega, da so se pesniki predstavili s svojo poezijo, je župan, Trzinska pomlad kot gostitelj večera, z njima spregovoril tudi o razmerah, v katerih živi slovenska manjšina po toliko opevani »ukinitvi meja« med državami znotraj EU. Po literarnem večeru pa je sledila še poslastica, pevski nastop znane pevke izvirnih ljudskih pesmi in pravljičarke Ljobe Jenče iz Cerknice, ki je ena najbolj znanih skrbnic slovenskega ljudskega izročila. Z gostom Marinom Kranjcem sta pripovedovala in prepevala, igrala na dude, kontrabas, violino, še celo na kamenčke, in izvajala istrske in rezijanske pesmi in viže, da je bil večer poleg oživljenega pripovednega spomina tudi radoživ in ljubezensko navdahnjen. Največja novost letošnjega festivala je bilo vsekakor prvo predvajanje filma na velikem platnu v Trzinu. Prizadevni KUDovci so si namreč izposodili oz. so dobili v »stalni« najem čisto pravo veliko filmsko platno, priskrbeli projektor in priključili zvok na obstoječe ozvočenje. Ogledali smo si slovensko filmsko klasiko, Tistega lepega dne. Le kdo se ne spomni prizadevnega Štefuca, ki hoče, po dveh vdovstvih poročiti še tretjo sestro? Kdo ne pozna prizora, ko Zlatko Šugman v vlogi učitelja z zanosom dirigira pesem Buči, buči morje adrijansko? Po predvajanju filma je zanimivo in poučno predavanje o zgodovini filma, o avtorju Cirilu Kosmaču in o samem nastanku filma izvedel naš župan Anton Peršak, ki je med drugim tudi diplomirani režiser. Zaključek festivala mora biti seveda spektakularen. V petek, 2.7.10, je bil v Trzinu zopet pravi folklorni praznik. Na nabito polni ploščadi OŠ Trzin smo gostili folkloriste iz celega sveta. V svojih barvitih narodnih nošah in s svojo kulturo so se nam predstavile folklorne skupine iz Indonezije, Madžarske, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Prav zanimivo je bilo sredi trzinske športne ploščadi opazovati vedno lepo nasmejane in odkrite obraze plesalcev iz daljne Indonezije ali pa gledati Madžarske plesalce, ki so prišli skoraj izpod Kavkaza in s seboj prinesli svoje plese, ki se jim pozna vpliv bližine Rusije. No, o folklornem festivalu si boste lahko več prebrali v posebnem članku. Takole, za zaključek letošnje sezone se spodobi, da se organizatorji in gledalci iz srca zahvalimo tudi tistim, ki so nam, poleg Občine Trzin, omogočili vse te kulturne užitke, da se zahvalimo tistim, ki ne razmišljajo samo skozi kvazi profitno logiko, ampak imajo tudi srce za kraj, kjer delajo in ustvarjajo in ne nazadnje tudi živijo. V prvi vrsti je to generalni sponzor Banka Domžale, d.d., sledijo pa ji Aktiva skupina, Signa d.o.o., Pizzeria Sestrice, Tiskarna Ozimek, Pekos pub, Hiša iger, Šotori Petre, Ton- Tomaž Šin-ko in gostilna Narobe. Zahvalo pa si zaslužijo tudi vsi tisti, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi celotnega programa. Andrej Zupanc Festival vrhunec festivala V petek, 2. julija, je bilo na športni ploščadi ob osnovni šoli Trzin spet živahno, množično, eksotično in lepo. Z devetim mednarodnim folklornim festivalom so organizatorji, kot je že običaj, sklenili Festival Trzinska pomlad in spet poželi cel kup komplimentov. Folklorni festival je bil tudi tokrat najbolj množično obiskana prireditev trzinskega festivala, organizatorji pa so dokazali, da že imajo kar solidne izkušnje in da že vedo, kako se streže stvarem. Prizorišče festivala je bilo letos še bolje urejeno, na stojnicah je bilo mogoče videti izbrano ponudbo Trzina, trzinskih rezbarjev, okoliških ohranjevalcev kulturne dediščine in celo nekaj zanimivosti iz Indonezije. Gledalci so, kljub temu da so po televiziji takrat predvajali zanimive tekme z nogometnega svetovnega prvenstva in da so nekateri Trzinci že odpotovali na dopuste, še bolj množično kot prejšnja leta zavzeli prostor pred odrom, kjer so plesali folklorniki. Tudi letos se je Trzincem obrestovalo sodelovanje z mariborskim festivalom Lent. Na trzinskem festivalu so spet nastopile folklorne skupine, ki jih v Trzin ne bi mogli privabiti, če ne bi bilo sodelovanja z močnejšim in bolj znanim mariborskim festivalom. Letos so trzinsko publiko tako zabavali plesalci iz Madžarske, Bosne in Hercegovine, osrednjo pozornost pa je pritegovala velika skupina folklornikov iz Indonezije. Slovenske barve sta zastopali kar dve, lahko bi rekli domači folklorni skupini: plesalci folklorne skupine Kulturnega društva Svoboda iz Mengša in, seveda, domači plesalci folklorne skupine Trzinka, ki deluje v sklopu Turističnega društva Kanja Trzin. Tokrat je šlo prirediteljem na roke celo vreme, saj je bilo, ko so v slavnostnem sprevodu pred oder prihajale vse nastopajoče skupine, večerno sonce ravno prav prijazno, nebo pa je bilo zlato umito, brez oblačka, in se nihče ni zaskrbljeno oziral proti preteči črnini oblakov, kot nekatera prejšnja leta. Festival je odprl župan občine Trzin g. Anton Peršak, program pa je suvereno in simpatično povezovala članica TD Kanja Tina Kralj. Prvi so se predstavili člani folklorne skupine Lola iz Sarajeva, ki deluje že pol stoletja. Njihovi plesi, pesem in glasba zajemajo vsa področja Bosne in Hercegovine, posebna poslastica pa so vrhunsko izvedeni muslimanski plesi. Muslimansko naravnan je bil tudi nastop skupine Kuluarga Paduan Angklung iz Bandunga v Indoneziji. Deželo sestavlja več kot sedemnajst tisoč otokov, na katerih živi skoraj tristo različnih etničnih skupin. Ni čudno, da so bili folklorniki iz skupine, ki je štela kar 34 plesalcev, oblečeni v zelo različne, eksotično pisane noše, njihovi plesi pa so s svojimi gibi in ritmi v Trzinu pričarali duh daljnega vzhoda in neznanih kultur. Svoje nastope so popestrili z melodičnim petjem, ves čas pa so za spremljavo skrbeli z igranjem na tipično glasbilo iz bambusa, angklung. Ognjeviti madžarski temperament so Trzincem in drugim gostom predstavili člani ene najvidnejših madžarskih folklornih skupin, skupine Bihari Janos iz Budimpešte, ki so pričarali melos neskončnih travnih planjav in skoraj kozaško poskočnost potomcev hunskih osvajalcev iz Podkavkazja. Folklorniki iz sosednjega Mengša so nas spomnili na lanski pre-mierni nastop domačih, trzinskih folklornikov z belokranjskimi plesi, člani Trzinke pa so tokrat za trzinski festival spet premierno pokazali, kako obvladajo prekmurske plese. Čeprav je bila trzinska skupina po letih nastopanja najmlajša, po povprečni starosti nastopajočih pa najstarejša, nas tudi tokrat niso razočarali. Šotiš in druge prekmurske plesa so odplesali tako, kot se spodobi za odlične plesne skupine. Leta niso važna, pomembno je srce! Gledalci, ki so z navdušenjem spremljali skoraj triurni program, so jih nagradili z burnim aplavzom, veliko odobravanja pa je požel tudi že kar uveljavljeni, mladi trzinski harmonikar Simon Vrbec. Spet je navdušil z virtuoznim plesom prstov po belih in črnih tipkah ter pretanjenim posluhom za pravo melodijo. Ko so se gostujoče folklorne skupine poslovile, so gostje še dolgo v prijetno toplo noč na športni ploščadi veselo ocenjevali nastope in urejali spomine za mizami in ob šanku, kjer so za odlično postrežbo, že po tradiciji, skrbeli gostinski mojstri iz gostilne Pr' Narobetu. Prizadevni člani garaške skupine, ki je že zgodaj zjutraj začela postavljati prizorišče, pa so ob tem prizadevno in obzirno podaljšali svoj urnik in čisto na koncu, ko so že ugašale zadnje luči, vestno pospravili prizorišče in odpeljali klopi, mize in stojnice na čakanje za naslednjo prireditev. Miro Štebe Počastili smo dan državnosti in 19. obletnico bitke v Trzinu Po nekaj letih smo se Trzinci zopet zbrali pred spominskim obeležjem » OBRANILI DOMOVINO 27. 6. 1991« in s tem tudi ob mostu čez Pšato na Ljubljanski cesti, da počastimo dan državnosti in obletnico bitke v Trzinu. Naj takoj omenim, da to ni bila slovesnost ob otvoritvi novega mostu. 25. junija 1991 je Slovenija postala samostojna država, ko je bila sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije in Deklaracija o neodvisnosti. S tem sta bila uresničena neustavljiva težnja in sen naših prednikov in nas samih, da smo na svojem ozemlju sami gospodarji in sami odločamo o svoji usodi. To odločitev pa smo sprejeli 23. decembra 1990 na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Uresničene so bile sanje o državnosti in polni suverenosti Slovenije, ki so svoj vrh dosegle 26. junija 1991 na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti na Trgu republike v Ljubljani. Vseljudsko praznovanje razglasitve samostojnosti se po Sloveniji še ni umirilo, ko smo bili naslednji dan, 27. junija 1991, že soočeni z agresijo JLA. To smo še posebno čutili tudi v Trzinu, ko je v ranih jutranjih urah del oklepno mehaniziranega bataljona JLA iz vojašnice na Vrhniki prodiral proti Brniku. Po prehodu tankov preko nenasilne barikade, napravljene iz zaustavljenih kamionov, kombija in avtobusa na mostu čez Pšato, se je enemu od treh spremljajočih oklepnih transporterjev strgala gosenica in tako so vsi trije oklepniki in vozilo za zveze ostali zaradi popravila na mostu in ob Nacetovi hiši. Pripadniki JLA so skušali popraviti vozilo, v mirni nadzor dogajanja pa se je dopoldne vključila tudi večja skupina rezervnih miličnikov iz Domžal. Kmalu so borce na barikadi okrepili tudi pripadniki voda Zaščitne čete TO Domžale ter Diverzantskega in Protidiverzantskega voda TO iz Kamnika, vsi pod poveljstvom 55. OŠTO Domžale ( Območnega štaba teritorialne obrambe ). V popoldanskih urah je na prizorišče prišla še policijska specialna enota. Pogajanje med TO in JLA je bilo neuspešno, ob 18,40 uri, ko je JLA skušala pomagati oklepnikom v obroču s helikopterskim desantom specialcev diverzantskega odreda JLA, pa je prišlo do bojnega spopada. Sam bojni spopad je trajal približno 20 minut. V spopadu sta bila onesposobljena dva oklepna transporterja, preprečena je bila združitev 27 specialcev JLA iz helikopterskega desanta z obkoljenimi vojaki, nazadnje pa so slovenski borci zajeli vseh žive in nepoškodovane pripadnike JLA iz transporterjev. Že med samim spopadom so reševalci iz Ljubljane v UKC prepeljali vse ranjene vojake JLA, gasilci iz Ljubljane so pogasili goreča vozila, štirje mrtvi vojaki JLA pa so bili prepeljani v Domžale. V Domžale so bili prepeljani tudi vojaki iz tretjega transporterja, ki so se predali šele okoli 22,30 ure. Vse specialce JLA iz desanta so zajeli naslednji dan v Depali vasi med akcijo policijske specialne enote in voda TO. Zajete specialce so nato prepeljali v Ljubljano. V spopadu v Trzinu je bil težko ranjen pripadnik TO iz Kamnika Edvard Peperko, ki je med prevozom v UKC preminul, težko ranjen je bil tudi pripadnik TO Domžale, Aleš Kodra, ki je zaradi posledic oslepel. Lažje ranjena sta bila še pripadnik policije Gorazd Toplak in teritorialec Miha Papler iz Loke pri Mengšu. Spopad so kasneje poimenovali » Bitka v Trzinu« in vsako leto ob praznovanju dneva državnosti povabimo na slovesnost v Trzinu vse takratne udeležence TO in policije, da obudimo spomine, še posebno pa smo veseli, da se vsako leto slovesnosti udeležijo tudi mama, žena in hči pokojnega Edvarda Peperka, ki je bil prva žrtev med pripadniki TO, in to tudi v prvem bojnem spopadu z JLA v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991. Veterani takratnega 55. OŠTO Domžale, še posebno pa Trzinci, ne bomo pozabili teh dogodkov, zato negujemo spomin na veličastne dni osamosvajanja, na to našo novejšo zgodovino, samostojnost, državnost in vojno za Slovenijo 1991, po svoji moči to predstavljamo tudi mladini, predvsem učencem zadnjih razredov devetletk v vsej Upravni enoti Domžale in v nekaterih sosednjih občinah. Letošnja slovesnost je bila v naše zadovoljstvo zopet na kraju zgodovinskega dogodka bitke. Ob igranju Godbe Domžale, recitaciji Olge Stopar in Emila M. Kuferšina, nagovoru župana Toneta Peršaka in slavnostnem govoru predsednika Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale, Bineta Kladnika, in ob vodenju Andreja Zupanca smo ob prijetnem pomenku nekateri obudili spomine ter z občani, povabljenimi in nastopajočimi ob dobri pogostitvi pred vinotočem Uršič spominsko slovesnost primerno zaključili z obljubo, da se srečamo naslednje leto ob 20. obletnici dneva državnosti in bitke v Trzinu. Ob koncu naj še enkrat pojasnim, da to ni bila slovesnost ob otvoritvi novega mostu. Jože Kosmač Zakaj se otepamo svojih pokojnikov? Že odkar je Trzin občina, je med prednostnimi željami občanov tudi ta, da bi Trzin le dobil svoje pokopališče. To je še zlasti želja novih priseljencev, stari Trzinci imajo namreč že grobove s svojimi rajnkimi v Mengšu ali Domžalah in imajo tako na nek način to vprašanje rešeno, čeprav je še zlasti občina Mengeš že opozarjala, da naj si Trzin le uredi svoje pokopališče, saj je prostora tudi v Mengšu vse manj. Zdaj sprejemamo prostorski načrt občine in v njem bi morali zarisati tudi možne lokacije za pokopališče, saj bi to zelo poenostavilo in pocenilo vse postopke kasneje, ko bi se odločili za eno od predlaganih lokacij. Če tega ne naredimo, bo treba kasneje spreminjati prostorski načrt in drugo lokacijsko dokumentacijo za tisto območje, kar bo precej dolgotrajno in tudi drago. Na Občini so najeli strokovnjake, ki naj bi našli najprimernejšo lokacijo, ti pa so uvodoma ob svojih predlogih poudarili, da v Trzinu ni idealnega mesta za pokopališče. Torej bo treba izbrati manj idealno, kar pa pomeni, da se s tem prav gotovo vsi ne bomo strinjali. Ko poslušamo razprave na to temo, ne- redko slišimo očitke, češ da je bila predlagana dobra lokacija v gozdu ob Pajkovem gričku, zdaj pa ni nič in verjetno še dolgo ne bo nič. Rezultat javnega referenduma je pokazal, da tista lokacija le ni bila tako idealna, vendar rezultat ni pomenil, da Tr-zinci nasprotujemo pokopališču in da je treba zato Trzince zdaj kaznovati in naj kar še nekaj časa počakajo na pokopališče. Ustreznejšo lokacijo je treba iskati še naprej, po možnosti tudi pospešeno. Ob tem pa je treba razčistiti tudi nekaj predstav. Pokopališče v gozdu je bilo zamišljeno kot parkovno pokopališče, zavrnitev tiste lokacije ne pomeni, da tudi drugje ni mogoče urediti parkovnega pokopališča. Zdaj si ob omembi pokopališča vsi predstavljamo ljubljanske Žale ali pa vsaj veliko mengeško pokopališče. V trzinskem primeru se ne pogovarjamo o tako raz-sežnem pokopališču. Še vedno smo ena najmanjših slovenskih občin in še vedno nas je uradno le nekaj čez 3.000. Ker bodo nekateri še ostali zvesti grobovom v Mengšu, Domžalah, Ljubljani in drugod, pokopališče še dolgo ne bo posebej veliko. Res da je treba predvideti precej večje povr- šine, da nekje v daljnji prihodnosti ne bo premajhno, vendar bo pokopališče kar nekaj desetletij sorazmerno majhno, in ga zares lahko uredimo bolj kot nekakšen park spominov. Če ga bomo hoteli pravilno urediti, nam bo lahko v ponos in bo lahko tudi mesto druženj in sprehodov. Zakaj pa ne? Spremeniti moramo le svoje predstave v glavah. Zdaj pod vplivom najrazličnejših grozljivk o vampirjih, zombijih in drugih pošastih večini ljudi ob misli na pokopališče ni prijetno. Vsi se zavedamo, da bomo enkrat morali pristati tudi tam, vendar se vsi bojimo in otepamo misli na to. Če pa pomislimo, da v grobovih počivajo naši predniki, ljudje, ki so nas imeli radi, ki so se trudili za to, da nam je zdaj lepše in lažje, pa si tisti grobovi ne zaslužijo takšnega odpora. Številne kulture imajo spoštovanje do prednikov vsajeno v vsakdanje življenje. Še vedno verjamejo, da predniki bdijo nad njimi in da so z njimi povezani na pozitiven način. Prednikom se zahvaljujejo in jih častijo. Nam ni treba, da spreminjamo našo kulturo, le trezen razmislek lahko prežene nerazumni strah in odpor. Gospod župan je na enem od zborov občanov govoril, kako so pokopališča tudi cilj vandalskih izpadov in izgredov in da je zato bolje, če niso sredi naselja. Če bodo na mestih, ki niso tako blizu očem, bodo imeli nepridipravi, ki jim pogum ni ravno odlika, še več možnosti za nemoteno izživljanje. Tega si pa le ne smemo želeti. Tudi na tem področju je treba spreminjati predstave v glavah. Morali bi se zamisliti nad vprašanjem g. Emilijana Pevca na tistem zboru: »Pa zakaj se vsi tako otepamo, bojimo svojih pokojnikov?« Lahko smo jim hvaležni, lahko jih spoštujemo in jih imamo radi, kot smo jih imeli nekoč, ko so živeli z nami. Zato je treba ob razmišljanjih, kje v Trzinu urediti pokopališče, iz naših glav pregnati tudi nerazumne strahove. Poskusimo najti primeren prostor in uredimo lepo, prijazno pokopališče, park, ki nam bo vsem v ponos in ne bo moteč za otočje strahove. Miro Štebe Predstavitev turističnega območja Srca Slovenije Razvojno partnerstvo središča Slovenije, ki ga koordinira Center za razvoj Litija, je enega izmed skupnih regijskih projektov podprl projekt "Promocija turističnega območja Srca Slovenije." V imenu devetih občin, med njimi tudi Trzina, je vodenje projekta prevzela Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. Prva delavnica, namenjena temu projektu z naslovom Konkretni koraki in aktivnosti za bolj "zeleni" turizem na območju Srca Slovenije oziroma Kako trajnostni razvojni model pretvoriti v "zelene produkte", je bila 17. junija letos na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici. Aktivnosti so zasnovane tako, da se v okviru omenjnega pro- jekta najprej pripravi strateške osnove, sledi izvedbeni načrt /po oceni naj bi v treh letih potekal program dela za izvedbo strategije/, sledijo konkretni turistični programi za ciljno plasiranje na trg, promocijske aktivnosti in izobraževanje vodnikov in ponudnikov turističnih produktov. Prva delavnica - sledijo še tri - je prinesla kar nekaj zanimivih in tako rekoč premalo znanih in opaznih "zelenih produktov", kot na primer zelena turistična pisarna, eko hrana na prireditvah, zanimiv je poskus "eko jabolko v šolah" itd. J. Valenčak Valeta - velik korak v resno življenje Valeta !!! Devet dolgih let je potrebno, da prideš do tega lepega trenutka. Devet let prešernosti, veselja in tudi zavzetega dela, da lahko stopiš velik korak v resno življenje, ki te čaka. 15. junija je bilo v OŠ Trzin zelo veselo. Poslavljali so se dijaki devetega razreda in pripravili dogodek, na katerega so bili ponosni starši, profesorji, ravnateljica, predvsem pa učenci, ki so sklenili devet nepozabnih let šolanja in se predstavili na valeti, ki ji daleč naokoli ni bilo para. Prisotnost na tem dogodku je bila nekaj posebnega za vse. Za učence, za njihove profesorje in seveda za ponosne starše mladih učenjakov. Prav ste prebrali, dobesedno učenjakov, ker ni bilo med njimi praktično nikogar, ki ne bi prejel bronastega, srebrnega ali zlatega priznanja, knjižnih nagrad za bralno značko, pohval za izreden uspeh vseh devet let v osnovni šoli, in to ne katerikoli, ampak v osnovni šoli Trzin, ki je že tako poznana po kvaliteti daleč naokoli. Njeni učenci dosegajo izredne uspehe pozneje tudi v šolanju na srednjih šolah, da o fakultetah ne govorimo. Zato je potrebno veliko truda učencev in znanja profesorjev, da znajo pri učencih poiskati znanje in jih v pravi smeri spodbuditi in jih pripraviti za uspeh v življenju. Pa se vrnimo k valeti. Učenci, ki so s pomočjo profesorjev znali pripraviti dobrodelni koncert, so bili seveda sposobni pripraviti tudi enkratno valeto v veselje sebi, staršem in profesorjem. Zaplesali so četvorko, razne standardne in južnoameriške plese, pripravili so skeče, zapela je njihova prijateljica in sošolka Nika Manevski. Kot se spodobi, so svojim naslednikom predali ključ, vse skupaj pa so začinili tudi s posrečenimi domislicami, ki so vsem raztegnile usta v nasmeh. Na koncu pa tisto najlepše. Podelitev priznanj in spričeval. Ravnateljica Helena Mazi Golob je v spremstvu razredničark Jane Klop-čič in Maje Završnik pohvalila izredno generacijo učencev in jim vsa priznanja in spričevala podelila. Učenci so se profesorjem, razredničarkama in ravnateljici zahvalili z rožicami. Tudi kakšna solza se je ob slovesu videla, saj nič več ne bo tako, kot je bilo. V trzinski šoli so skupaj preživeli devet lepih let učenja in dozorevanja. Lepih, ker so bili povezani, kot verjetno ne bodo več, lepih tudi zato, ker so jim ta leta dala tudi izredno popotnico za življenje, ki jih čaka. Zaželimo jim čim več uspeha, Osnovni šoli Trzin pa še naprej tako izredno in kvalitetno delo na področju, ki je za vse nas najvažnejše. Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak Zame, zate - za nas Dobrodelna prireditev v OŠ Trzin Telovadnica v osnovni šoli ni vedno samo za telovadbo, lahko je tudi prizorišče kulturnega dogodka, ki mu ni para. Tak dogodek je bila tudi dobrodelna prireditev Zame, zate - za nas 18. maja zvečer, saj so imeli otroci, ki so nastopali, veliko srce, veliko dobrote v srcu za svoje sošolce, ki malo težje zberejo sredstva za določene šolske in izvenšolske dejavnosti v okviru šole. Veliko srce ima tudi igralec Pavle Ravnohrib, ki jim je brez pomislekov prišel popestrit njihovo prireditev. Ne smemo pozabiti njihovih mentorjev, njihove ravnateljice in tudi vsakogar, ki je kupil vstopnico in prišel na prireditev, pa tudi darovalcev, ki darujejo še posebej. Kaj je revščina? So to lačni otroci nekje v Afriki, razcapana oblačila? Revščina je to in še marsikaj drugega. Ali imamo revščino v Sloveniji? Imamo jo, čeprav se je včasih niti ne zavedamo. Imamo revščino v Trzinu? Ne da bi vedeli, pa vendar moramo včasih komu pomagati, je dejala ravnateljica gospa Helena Mazi Golob, ki je povedala tudi, da so s takim dobrodelnim koncertom lani zbrali 933 EUR, poleg tega pa so v šolski sklad darovali še: Občina Trzin, podjetje Mede-line d.o.o., Čistoča - Aktiva d.o.o., Meteor Cerklje d.o.o. in gospa Vanja Vogrin. Vsem, ki so jih v akciji podprli, se učenci in vodstvo šole najlepše zahvaljujejo, saj so z zbranim denarjem lahko sofinancirali udeležbo v gorniško-taborniški šoli učencem 8. razreda, učencem 2. razreda udeležbo na kmetiji Ledine. Trem učencem so omogočili dodaten regres. Enemu učencu so regresirali tečaj plavanja in vsem učencem 4. razreda udeležbo na naravoslovnem taboru. Prav tako pa so iz šolskega sklada sofinancirali raziskovalni vikend v Rakovem Škocjanu. Telovadnica OŠ TRZIN je bila nabito polna, nastopajoči učenci so s svojimi nastopi pripravili prešerno in veselo vzdušje, ki ga je popestril igralec Pavle Ravnohrib, ki se vedno rad odzove in pride na takšne prireditve. Na prireditvi so nastopali: CICI - pevski zbor, Otroški pevski zbor, Anna Christine Balažic, Eva in Tjaša Borec, Gaja Pencelj, Lea Razpotnik, Maša in Kaja Zorman, učenci 4. b - dramatizacija, Julija Klavžar, Valentin Marolt, učenke plesne šole MIKI, učenci 5. a - dramatizacija, Jan Potočnik, Zala Potočnik, Brina Brankovič in dramska skupina MIMI MIŠKA. Videlo se je, da imajo otroci veliko srce za svoje sošolce, prijatelje in tudi neznance, saj je bilo v nastope vloženega veliko truda in trdega dela, da so na koncu poželi velik, prisrčen aplavz. Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak 24. junij - zadnji dan pouka na OŠ Trzin Prijazno četrtkovo jutro. Učenka pride v jutranje varstvo in namesto dobro jutro pravi: »Učiteljica, jutri gremo na morje! Kako se veselim!« Vesel dekličin obraz pove, da so pred nami počitnice -radost otroškega sveta. 1. šolska ura. Ob osmih je najbolj živahno v večnamenskem šolskem prostoru (največkrat mu rečemo jedilnica). Učenci razredne stopnje, člani Cici pevskega zbora in Otroškega pevskega zbora, vadijo pesmi, ki jih bodo ta dan prepevali dvakrat, najprej razredni, nato še predmetni stopnji. Učiteljici posredujeta še zadnje nasvete, spodbude ... 2. šolska ura. V našem večnamenskem prostoru se zbirajo učenci razredne stopnje. Razredničarke jih pripeljejo iz matičnih razredov. Zbirajo se učenci od 1. do 5. razreda. Učenka 8. razreda napove vsebino zaključne prireditve. Pričnemo slavnostno s slovensko himno, njej sledi Eko himna. Eko himno pevska zbora pojeta prvič. Besedilo zanjo so napisali učenci 6. a razreda, uglasbila jo je glasbena pedagoginja Barbara Karba. Program teče dalje. Glavno vlogo imata pevska zbora, ki energično pojeta izbrane pesmi. Sledi plesna točka in igranje na inštrumente ter dramatizacija. K mikrofonu je vabljena gospa ravnateljica. Učence pohvali za vse njihove dosežke, jim zaželi vesele počitnice in se že veseli ponovnega snidenja jeseni. Ne pozabi pohvaliti nastopajočih. Zdaj je čas za malico. 3. šolska ura. Ob desetih je zaključna prireditev za učence od 6. do 9. razreda. Začnemo slavnostno s slovensko himno, nadaljujemo z Eko himno, pevskim zborom, sledi ravnateljičin govor in slavnostna podelitev priznanj in pohval najboljšim učencem. Ne pozabimo na prihajajoči državni praznik. Dan državnosti počastimo z Gregorčičevo Soči. Napovedovalka zaključi s pomenljivo mislijo Ferija Lainščka. 4. šolska ura. Razredna. Razredničarke spregovorijo o učnem uspehu, podelijo spričevala, za doseženo učencem čestita. Nekatere odidejo z njimi na sladoled. Preden se razidejo, si zaželijo lepe počitnice. Tak je bil zadnji dan pouka na OŠ Trzin. Sproščen, veder, poln pričakovanj na prihajajoče počitnice ... Marjana Ipavec Najmlajši pripravili razstavo V trzinskem Vrtcu - enota Žabica so se odločili, da bodo njihovi malčki v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik pripravili razstavo »Arheologi v Trzinu«. Slavnostna otvoritev razstave je bila v četrtek, 10.06.2010. Že precej pred začetkom otvoritve se je na ploščadi zbralo veliko odraslih in otrok, ki so nestrpno pričakovali otvoritev. Zanimalo jih je, kaj so ustvarili njihovi najmlajši, otroci ali bratci in sestrice. Ko so avlo CIH odprli, je vse skupaj presenetila izredno kvalitetna postavitev. Izdelki otrok so lepo dopolnjevali in pojasnjevali arheološke najdbe. Pobudniki razstave so z njo skušali malčkom na zanimiv način pomagati pri spoznavanju značilnosti okolja. Z arheološkimi izkopaninami so otroci lahko dojeli trajanje časa in pridobivali izkušnje o hitrosti spreminjanja zgodovine. Mladi nadebudneži so s tem spoznavali, da se ljudje, stvari in predmeti s časom spreminjajo, hkrati pa so dojeli, da je bilo življenje včasih drugačno. Pomočnica ravnateljice gospa Olga Bernik Zor je povedala, da jim je vedno v veliko pomoč njihova podpornica in tudi pobudnica dogodka gospa Joži Valenčak, za kar se ji je lepo zahvalila. Arheologinja, ki je vodila arheološka izkopavanja na Ongru in o tem že prej pripravila zanimivo razstavo, Janja Železnikar, je pohvalila otroke za njihov trud in za njihovo izredno zanimanje za vse. Z otroki so si ogledali gomilo na Ongru , ne bodo pa povedali, kje je, ker je to skrivnost. Pri projektu so sodelovale naslednje skupine otrok iz vrtca Žabica: Stonoge, Mravljice, Čmrlji, Sovice, Ptički, Čebele, Pikapolonice, Metulji, Medvedki, Polžki in Zajčki. Seveda pa ni šlo brez njihovih mentorjev, s pomočjo katerih so otroci pripravili tudi izredno pester program, med katerim so obiskovalcem otvoritve razstave zapeli, deklamirali in zaplesali tako pogumno in lepo, da je bilo vzdušje na otvoritvi prisrčno in prijetno. Poslastico - ocvirkovko s tradicionalno trzinsko klobaso - pa je pripravila gospa Sonja Pestotnik. Vsi so si bili edini - otroci so zelo aktivni in marsikaj znajo, če imajo takšne mentorje, kot so v vrtcu Žabica, v trzinski osnovni šoli, in ki znajo najti tudi dobre zunanje sodelavce. Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak Šestešolci pri rezbarjih Zadnji tehnični dan v minulem šolskem letu je bil za šestošolce trzinske osnovne šole, po njihovi zvedavosti sodeč, izredno zanimiv. V torek, 22. junija, jih je namreč na svojem domu v Domžalah sprejel mentor rezbarske skupine TD Kanja Trzin gospod Marijan Vodnik. Za učence je na dvorišču pripravil delavni- co, kjer je v sodelovanju še štirih rezbarjev prikazal rezbarsko dejavnost: od potrebnega orodja, primernega kosa lesa, nenazadnje jim je razkazal še svojo galerijo umetnin iz lesa. Dvorišče gospoda Vodnika in njegove žene gospe Marjete je tudi sicer izredno zanimivo. Tako rekoč botanični vrt s pot- kami, različnimi kamnitimi skulpturami, kosi lesa in debel, ki čakajo rezbarskega mojstra, domačimi živalmi ... Skratka, zanimiv in pester tehnični dan. Kakšno pa bo navdušenje učencev ob začetku novega šolskega leta za sodelovanje na rezbarski delavnici, je vprašanje, saj naj bi skupaj z njimi zaradi varnosti sodelovali tudi starši. J. Valenčak /foto Miro/ CUTE PLAY - nova ustvarjalna igralnica za otroke v Trzinu Kulturno-umetniški zavod za kreativno spodbujanje otrok CUTE PLAY je v sredo zvečer, 16. junija, na Kidričevi ulici 12 odprl vrata ustvarjalni igralnici za otroke. V prenovljenih prostorih bivše tekstilne trgovine Naomi me je prijazno sprejela ga. Andreja Breznik, ki je ustanoviteljica nove igralnice. Na novo prepleskani prostori v živahnih barvah, smiselno opremljeni z modenimi unikatnimi igračami in drugimi igrali so prava paša ne samo za otroške oči, ampak tudi za odrasle. Ga. Andreja Breznik je uvodoma na kratko predstavila ustvarjalno igralnico in pozdravila župana g.Toneta Peršaka. Otvoritev je obeležila priznana pevka Neca Falk, ki je ob spremljavi kitarista zapela nekaj pesmi Mačka Murija. Potem so otroci risali risbice in nekaj najboljših risarjev je bilo nagrajenih z zgoščenkami. Sle- dila je pogostitev za otroke in starše. Cute Play je za predšolske otroke pripravil pestro izbiro ustvarjalnih in izobraževalnih delavnic, pravljičnih in plesnih uric, učenje angleškega jezika skozi igro. Poskrbeli pa bodo tudi za osnovnošolce z raznovrstnimi dejavnostmi. V času počitnic bodo delovali vsak delovni dan med 8. in 16. uro, otrokom bodo nudili tudi prehrano. Ga. Andreja Breznik je prepričana, da bo CUTE PLAY kot prva večja združitev slovenskih ustvarjalcev za otroke s svojimi izvirnimi izdelki in ustvarjalnimi delavnicami, ki temeljijo na inventivnosti in domiselnosti, ustvarila za otroke prijazen »trzinski kotiček«, poln ustvarjalne domišljije. Majda Šilar Lista »Trzin je naš dom« je izvedla raziskavo o aktualnih problemih v Trzinu V ponedeljek, 5. 7. 2010, je lista »Trzin je naš dom«, ki jo vodi kandidat za župana g. Valentin Kolenc, izvedla raziskavo - foku-sno skupino. Glavni namen raziskave je bil identifikacija lokalnih problemov, s katerimi se srečujemo občani Trzina in katerih rešitev je v pristojnosti občine. Tematika pogovora z udeleženci raziskave je posredno posegala tudi na področje lastnosti, ki naj bi odlikovale bodočega župana in so pogoj za uspešno zastopanje interesov krajanov. Fokusno skupino je vodil in usmerjal mag. Andrej Kovačič, strokovnjak s področja raziskovanja javnega mnenja. Več o raziskovalni tehniki Fokusna skupina ali skupinski intervju je priznana kakovostna raziskovalna tehnika, pri kateri raziskovalec vodi skupinski pogovor na določeno temo z namenom pridobiti čim več oprijemljivih informacij. Optimalno število sodelujočih je med 8 in 12, pri čemer je priporočljiva enakomerna zastopanost po demografskih/geografskih dejavnikih. Metoda je zelo razširjena, zlasti v primerih, kjer je področje raziskovanja le okvirno določeno, kot na primer pri identifikaciji lokalnih problemov. Pogovor se ponavadi snema, kar omogoča globlje analize pridobljenih rezultatov. Cilj fokusne skupine ni strinjanje znotraj skupine, ampak spodbujanje pogovora med udeleženci, kar pripelje do izpostavitve čim več različnih aktualnih problemov in do razkrivanja različnih pogledov na določeno temo oziroma izpostavljeni problem. Tako pridobljene informacije bistveno pripomorejo k poglobljenemu razumevanju določene problematike. Prednost te raziskovalne tehnike je vodenje ciljno usmerjenega pogovora z udeleženci skupine na izbrano temo. Voditelj pogovora le-tega usmerja v želeno smer in pridobiva pomembne podatke. Metoda fokusne skupine je zelo razširjena tudi v akademsko-raziskovalnih krogih, zlasti na področjih, ki so manj raziskana in kjer raziskovalni problemi še niso jasno opredeljeni. V raziskavi so bila zastopana vsa območja Trzina V skupini je sodelovalo 11 občanov iz različnih območij Trzina: Trzin - Mlake (4 predstavniki), Trzin stari del (3 predstavniki), OIC Trzin (2 predstavnika) in dodatni predstavnik iz T3. Starostni razpon je znašal 28 let s povprečno starostjo udeležencev 50 let. V skupini so sodelovale 4 ženske in 7 moških. Geografska zastopanost sodelujočih v skupini je ustrezala dejanski populaciji Trzina. Tudi kandidat za župana, g. Valentin Kolenc, je sodeloval v fokusni skupini na temo aktualna problematika v Trzinu. V fokusni skupini je sodeloval tudi kandidat za župana g. Valentin Kolenc, ki je bil s svojim poznavanjem ozadja določenih izpostavljenih problemov (kot na primer uvrstitev mengeške obvoznice) - v veliko pomoč, saj je lahko orisal ozadje nastale situacije. Lastnosti, ki naj bi jih imel dober župan Skupina je v pogovoru ugotovila, da so ključne lastnosti dobrega župana: poštenost osebna integriteta odločnost in karizma organizacijske sposobnosti sposobnost pozitivnega komuniciranja ciljno usmerjeno ravnanje učinkovito reševanje problemov hitra odzivnost na spremembe v lokalnem okolju posluh za ljudi in okolje ter razumevanje sočloveka/sokrajana Zelo pomembno naj bi bilo, po izsledkih raziskave, tudi poznavanje življenja in posebnosti Trzina kot občine, kar pa mnogi povezujejo tudi z dolžino bivanja v Trzinu. Aktualni lokalni problemi V fokusni skupini je bilo izpostavljenih veliko problemov, ki so bili v preteklosti zapostavljeni in s katerimi se bo potrebno aktivno ukvarjati v prihodnosti. V osnovi jih lahko uvrstimo v naslednje skupine: Varnost občanov in premoženja, kot je na primer ureditev prometa in s tem povezane prometne varnosti, vzpostavitev poostrenega nadzora na kriznih območjih, kjer se zbirajo vandali in narkomani in podobno. Učinkovitost občine, kot je na primer pridobivanje sredstev iz različnih strukturnih skladov, bolj učinkovita promocija občine navzven, pomoč društvom in občanom, prijaznost in odprtost občinske uprave in podobno. Urejenost občine, kot je na primer označitev ulic, pogozdovanje, skrb za okolje, skrb za primerno poselitev in podobno. Izvedena fokusna skupina je bila prva v seriji predvidenih raziskav, s katerimi želi lista »Trzin je naš dom« ugotoviti, kje so dejanski problemi, s katerimi se občanke in občani Trzina dnevno srečujemo, in kakšni bi bili predlogi za njihovo rešitev. Ko bo opravljen celoten sklop raziskav na to tematiko, bomo rezultate objavili na naši spletni strani www.trzinjenasdom.si v obliki novice za medije. Vse te probleme bomo spremenili v izzive in skušali nanje poiskati rešitve. Če imate tudi sami kakšen problem, predlog ali povratno informacijo, vam bomo z veseljem prisluhnili. Na nas se lahko obrnete tudi anonimno. Če je vaš problem za vas pomemben, potem je popolnoma vseeno tudi, če ga drugi vidijo kot obrobnega, mi ga bomo z veseljem uvrstili na program našega prihodnjega dela. Sestava kakovostnega programa dela je za nas namreč zelo pomembna, saj želimo že pred novim volilnim obdobjem zastaviti cilje in se po izvolitvi takoj lotiti izpostavljene problematike ter tako v 4 letih narediti za ljudi in okolje kar največ. Varnost, učinkovitost in urejenost občine so temelji, na katerih bo lista »Trzin je naš dom« preko izvoljenih svetnikov delovala in vplivala na razvoj Občine Trzin. Hvaležni vam bomo za vse predloge na tel. 051- 850 926 ali na e-naslov: info@trzinjenasdom.si. Barbara Sršen HERMAN BRADAČ, dobitnik letošnje bronaste plakete Občine Trzin Narava je moje življenje in sprostitev Rodil se je v trzinski delavski družini. Štelo se je leto 1959, 20. julija, ko je oče Herman dobil veselo sporočilo iz ljubljanske porodnišnice, da mu je žena rodila sina. Herman so mu dali ime. Ima še dve sestri. V njegovi mladosti so gradili hišo, zato je oče zaradi lažjega življenja šel delat, kot takrat mnogi Slovenci, v Nemčijo. Oče, tesar, je, kot je bila takrat navada, pomagal pri gradnji hiš tudi drugim prijateljem in sosedom, sodeloval pa je tudi pri prekrivanju trzinske cerkve. Mama je doma gospodinjila in vzgajala otroke. Herman je končal poklicno šolo gradbene smeri v Ljubljani. V vojsko je moral v Črno goro, in čeprav je bil daleč od doma, ima na tiste čase lepe spomine. Ljubezen ga je doletela na plesu v hali Domžale in nato je štiri leta hodil v vas k prikupni Kamničan-ki Nuši, ki je danes njegova žena. Poročila sta se že daljnega leta 1980 in v zakonu se jima je rodi sin Boris. Tudi sin je že dolga leta gasilec, ima pa že svojo družino, tako da je Herman že dedek, ki mu je vnukinja v veliko veselje. Pa ne samo njemu, ampak vsej družini, tudi prababici, Hermanovi mami, ki živi s Hermanom v isti hiši. Šestnajst let je Herman delal v Čistilnem servisu Franca Mušiča, sedaj pa dela v pisarni Lovske zveze, kjer je predsednik disciplinske komisije. Je zaprisežen lovec, ki predvsem dela za dobro divjadi. Kljub temu ima doma lovsko trofejo, medveda, ki ga je zaradi nevarnosti za ljudi državna intervencijska skupina določila za odstrel. Že 43 let je gasilec prve stopnje v Trzinu. Sodeloval je pri velikem številu akcij, pa tudi pri veselih dogodkih, kot so parade in veselice. Je član kolesarskega in smučarskega društva v Trzinu, pet let je tudi plesal pri folklori, sedaj pa zaradi pomanjkanja časa ne pleše več. Pri hiši ima lepo urejen vrt, katerega del uporablja tudi sin, čeprav ima spleteno že svoje gnezdo. Za hobi Herman nabira gobe in pravi, da je narava njegov najljubši hobi, življenje in sprostitev. Z ženo tudi rada kolesarita. Delo v trzinskih društvih je zanj prijetno, in ga opravlja z velikim veseljem. Največ mu pomeni delo pri gasilcih, ki mu posveča največ časa. Opravil je vse možne tečaje in se vsa leta sproti izobraževal, da je lahko s svojim znanjem pomagal ljudem ob požarih, naravnih in prometnih nesrečah. Povedal je, da je trzinska gasilska ekipa prva v Sloveniji na Igu izvedla akcijo HOOT-FIRE, to je napad na goreči kontejner, kjer močno gori, in lahko pride do samovžiga plinov; takrat ni nobene pomoči nikomur, ker vse zgori. Pohvalil je ekipo, ki je akcijo uspešno opravila in je v njej sam sodeloval. Žena ga pri vsem njegovem delu podpira, včasih celo sodeluje, zato se ji v prostem času bolj posveti in preživljata marsikateri vikend na morju v Izoli. Hermanu je življenje v Trzinu všeč, kljub temu pa pogreša kakšen nakupovalni center, bolje pa bi se dalo urediti tudi balinišče na igrišču, ki sedaj sameva, če bi dali kakšnemu gostincu koncesijo in bi balinišče vzdrževal. Tam bi se lahko družili starejši in tudi mlajši občani. Tudi odlikovanja so del življenja Hermana Bradača, vendar skromen, kot je, se z njimi ne hvali. Zahvalil se je za zadnje priznanje, ki ga je dobil za svoje vestno delo, in obljublja, da se bo še naprej trudil in pomagal, če se bo le dalo. Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak Neutemeljeni napadi in trditve v zvezi z domnevnim oškodovanjem premoženja Občine Trzin Volitve so pred vrati in napadi ter lažne obtožbe občinskega svetnika Petra Kralja se, kot pred vsakimi volitvami, stopnjujejo. Pri tem občinski svetnik trdi stvari (Odsev, junij 2010), ki jih ni moč razumeti drugače kot popolno nerazumevanje pristojnosti občinskega sveta in akutno nevednost, kar zadeva vprašanja, ki jih obravnava občinski svet, ali kot zavestno blatenje župana in tudi go- spodarskih družb in drugih ljudi, ki jih občinski svetnik obtožuje kriminalnih dejanj, korupcije itd. Tako je občinski svetnik npr. pogrel tudi zgodbo izpred volitev 2006, ko je že vložil ovadbo proti meni, pri čemer je to ovadbo kriminalistična policija zavrgla kot neutemeljeno. S tem poudarkom bi celo lahko končal, a zaradi javnosti, ki ob vztrajnem ponavljanju neresnic v skladu z Goebelsovim načelom lahko začne verjeti, da nekaj morda le je res, je treba pojasniti, da občinski svetnik P.K. piše neresnico in po-tvarja dejstva. Nesmiselne obtožbe Sklep, o katerem trdi, da ga podpisani kot župan nisem spoštoval, je bil sprejet kot dodatni sklep k sklepu o potrditvi Sprememb Zazidalnega načrta za območje OIC v prvi obravnavi na seji občinskega sveta 10. aprila 2006. S temi spremembami ZN je občinski svet omogočil, da družba Biring invest na delu parcele št. 1244/92, katere solastnici sta bili tedaj Občina Trzin (v idealnem deležu 3153/9930) in družba Biring invest (v idealnem deležu 6787/9930), ki je svoj delež odkupila od denacionalizacijskih upravičencev, ki jim je bil delež vrnjen malo pred tem. In to je bistveno. Gre za dodatni sklep in ne za samostojni sklep o prodaji zemljišča, o čemer občinski svet v skladu z zakonom sklepa praviloma v okviru postopka sprejemanja ali rebalansa proračuna, kar občinski svetnik P.K. dobro ve. Do dodatnega sklepa je prišlo na sami seji, ker se je v razpravi o predlogu Sprememb ZN, ko se je občinski svet odločal, da omogoči gradnjo parkirišč na delu parcele 1244/92, ki je bila, kot rečeno, tedaj še v skupni lasti občine in družbe, in sicer na približno tolikšnem delu parcele, kot je bil velik lastniški delež družbe Biring, pojavilo vprašanje, kaj storiti, če se bo ob kasnejši geodetski odmeri in razdružitvi obeh deležev/delov zemljišča pokazalo, da je za parkirišča porabljeni del zemljišča večji kot idealni delež družbe Biring invest. Ker se je mudilo, saj je družba želela, da čim prej pride do gradnje, ker brez parkirišč ni mogel začeti poslovati njen objekt na sosednji parceli, kar je občinski svet upošteval, in ni zahteval odloga odločanja o Spremembah ZN, da bi lahko izpeljali geodetsko odmero in razdružitev zemljišča, sem podpisani predlagal dodatni sklep, oblikovan na hitro na sami seji, katerega edini namen je bil, da občinski svet omogoči, da Občina Trzin, če bi se izkazalo, da del parcele, namenjen za parkirišča, presega delež družbe Biring invest, tisti del svojega dela zemljišča, na katerem bodo zgrajena parkirišča, zamenja za enakovredno zemljišče družbe Biring invest. Tako smo sklep razumeli na seji, tako ga je razumel občinski nadzorni odbor, ki je zadevo obravnaval prav na zahtevo občinskega svetnika P. K. že pred volitvami 2006 in podal mnenje, da s pogodbo, ki je bila pripravljena in sklenjena na podlagi tega sklepa, ni nič narobe, in tako je zadevo razumela tudi kriminalna policija, ko me je občinski svetnik P. K. ovadil. Treba je tudi vedeti, da del te parcele predstavlja vodotok, ki ga ni mogoče prodati zasebni družbi itd. Na podlagi dodatnega sklepa je bila sklenjena ustrezna pogodba z družbo Biring invest, ki je bila predložena občinskemu svetu na seji, na kateri je občinski svet drugič obravnaval in dokončno sprejel Spremembe ZN za območje OIC Trzin (julija 2006), ne da bi kdorkoli od svetnikov o pogodbi karkoli rekel, ne da bi kdo zahteval odmor za to, da jo bo lahko natančno prebral ali kaj podobnega. Popolni nesmisli Ne nazadnje se moramo vprašati, kako lahko celo občinski svetnik sploh pomisli, da bi lahko občinski svet neke občine s sklepom odločil, da mora nekdo, naj bo podjetje ali fizična oseba, od občine odkupiti neko zemljišče, naj ga potrebuje ali ne oziroma naj ga želi kupiti ali ne? Živimo vendar v demokratični, ne v totalitarni družbi! Tak sklep bi bil neveljaven in nobenega instrumenta ni, s katerim bi bilo mogoče s sklepom določenega kupca prisiliti, da tak sklep upošteva in se mu podredi. Za to ni osnove, razen če bi šlo za vnaprejšnji dogovor. V resnici je bil dogovor drugačen, in občinskemu svetu znan, da se bo zemljišče razdružilo. Ker je z izgradnjo parkirišč, ki so tudi odprta za javno rabo, tisti del zemljišča, kjer so ta parkirišča, dobil višjo vrednot (šele po izgradnji), je družba Biring invest Občini Trzin plačala razliko v vrednosti in ji še odstopila majhne, a za občino zelo pomembne solastniške deleže na štirih parcelah na območju med Mlakami in OIC Trzin. Občina je potemtakem pridobila nekaj parkirišč tudi za druge uporabnike OIC in ne samo za zaposlene v objektu družbe Biring invest, dobila je nekaj denarja in solastništvo na omenjenih štirih parcelah. Vsak normalen človek bi to ocenil kot dober posel. K temu pa ni nič pripomogla neutemeljena prijava občinskega svetnika P.K. nadzornemu odboru, kot si on domišlja, temveč je bilo to plod pogajanj z družbo Biring invest mimo svetnikove zlonamerne prijave, katere edini namen je bil, tako kot zdaj, škodovati meni kot kandidatu na volitvah. Biring kot drugi kamen spotike Je pa zanimivo, da občinski svetnik P.K. napada župana in občino predvsem, ko gre za kakršnokoli zadevo v zvezi z družbo Biring. Očitno torej občinskega svetnika ne moti samo župan tapata, temveč tudi družba Bi-ring ali njen lastnik, saj je dobesedno alergičen na vsako omembo te družbe. Ker gre za dokaj veliko trzinsko gospodarsko družbo, ki se ukvarja tudi z nepremičninami in ima pogosto opraviti z občino, ima občinski svetnik P.K. pogosto napade alergije. Zakaj? Tega ne vem; morda celo samo zaradi navadne, zelo pritlehne »foušije«? Nadaljnja podtikanja in izmišljotine - še zemljišča V nadaljevanju navaja občinski svetnik P.K. še nekaj domnevnih oškodovanj občine, pri čemer gre ravno tako za izmišljotine in zlonamerna zavajanja bralcev. Tako tudi trdi, da sem zavajal občinski svet, da smo s Kraškim zidarjem zamenjali zemljišča na območju T 3, ker je tudi občina potrebovala zemljišča, ki so bila v lasti Kraškega zidarja, in da je Kraški zidar dal občini 100 m2 več zemljišča kot občina njemu; v resnici pa naj bi mimo občinskega sveta zastonj dal Kraškemu zidarju zemljišče, na katerem stoji del nove stavbe, v katerem so oskrbovana stanovanja. Gre za laž. 1. Občinski svet se je z zamenjavo zemljišč strinjal (celo tudi občinski svetnik P.K.). 2. Občina je ob zamenjavi res dobila 100 m2 več zemljišča, in to je mogoče kadarkoli preveriti. 3. Zemljišča, na katerih stoji del bloka oz. so funkcionalno zemljišče k delu bloka, v katerem so oskrbovana stanovanja (parc. št. 1600/63, 1600/64, 1600/65 in 1600/66), so še vedno v lasti občine, ki je na njih podelila stavbno pravico Stanovanjskemu skladu pri ZPIZU, ki je lastnik oskrbovanih stanovanj, zgrajenih na željo občine, kar je običajni dogovor povsod, kjer gradi oskrbovana stano- vanja ta sklad kot neprofitna ustanova, in se sklene zato, da je najemnina čim nižja. To je mogoče preveriti že z običajnim vpogledom v zemljiško knjigo. A tudi ta izmišljotina občinskega svetnika P. K. ima samo en namen: prepričati volivce, naj me ne volijo. Zato predlagam: Če lahko do septembra dokaže, da sem mimo volje kogarkoli zastonj dal zemljišče, na katerem stoji del stavbe, v katerem so oskrbovana stanovanja, Kraškemu zidarju, ne bom kandidiral na letošnjih volitvah. Če pa mu ne uspe tega dokazati, naj on ne kandidira za občinskega svetnika. Naj se izkaže kot mož! Kaj pa tvega, če je tako prepričan, da ima prav? Popolno nerazumevanje pooblastil občine Občinski svetniki P. K. mi očita, da naj bi nepooblaščeno potrdil projekt za posodobitev in obnovo Mengeške ceste, češ da bi ga moral potrditi občinski svet. Gre spet za nesmiselno trditev. Mengeška cesta je državna cesta, projekt je naročila, plačala in potrdila Državna direkcija za ceste; občina Trzin, njen strokovni del, je lahko dala pripombe, ker je pač občina v manjšem delu (ki zadeva občinsko infrastrukturo) soinvestitor. Povrhu pa se moramo vprašati, kje in kdaj je že potrjeval projekte občinski svet kot politični organ. To je tako, kot da bi o projektu za nek most ali del cestišča avtoceste kjerkoli že razpravljali v Državnem zboru. Česa takega še nikoli ni bilo slišati. Most čez Pšato Naj omenim še obtožbo, da smo (župan, Občina Trzin) naročili izvedbo del za obnovo in razširitev mostu čez Pšato (del obnove in posodobitve Ljubljanske ceste) brez javnega razpisa. Občinski svetnik ne le da me obtožuje kriminalnih dejanj, najbrž misli, da sem neumen ali nor, saj drugače ni mogoče razumeti, od kod mu izmišljotina, da naj bi en del izvedbe del po istem projektu na isti trasi regularno oddali po postopku, ki je predpisan, drugega dela pa ne. Bil je javni razpis, bil je regularni izbor izvajalca; samo da smo najprej predvidevali dela v dveh fazah. Izbrani izvajalec pa nam je ponudil možnost, da bo dela izvedel hkrati, ker bo to ceneje zanj in za nas kot naročnika, in to je vse. Da so dela na mostu bila razpisana, je mogoče preveriti v petih minutah na Občini Trzin ali z vpogledom v razpis, ki je bil objavljen na internetu. Toliko o vseh teh izmišljotinah in o verodostojnosti občinskega svetnika, ki se rad predstavlja kot prvobitni poštenjak in velik ljubitelj Trzina, ki ni še nikoli nič predlagal, temveč je vedno bil samo »proti«, in ki že ves čas dela samo zdrahe. Tone Peršak, Zupan Nevarni čudaki so med nami Poletno počitniško mrtvilo, ko se številni občani za daljši ali krajši čas odpravijo na morje ali kam drugam na počitnice in je v Trzinu malo dogajanja, ni čas, ko bi bili na počitnicah tudi nepridipravi. Pravzaprav je to zanje glavna delovna sezona. Manjši zmikavti se odpravijo v turistične kraje, kjer prežijo na neprevidne kopalce in druge turiste, ki naivno brez nadzora na plažah ali v avtomobilih puščajo za tatiče mamljive stvari, drugi pa se kar doma osredotočijo na domovanja brez stanovalcev. Ko vidijo, da se pri kakšni hiši v nabiralniku nabira pošta, da so p ■ ■ ■ M ■ ^^m okna hiš dlje časa neosvetljena in da se pri hišah nič ne dogaja, vedo, da tam ni nikogar doma in da si lahko privoščijo roparski obisk. Predvsem iščejo hiše, kjer jim lastniki sami vsaj malo olajšajo delo z lažjimi dostopi in kjer ni sosedov, ki bi lahko opazili, da se tam kaj sumljivega dogaja. Prav zato je treba pred odhodom na dopust tudi doma na varno spraviti vrednejše stvari, predvsem pa je dobro, če poskrbimo, da naša domovanja od časa do časa obiščejo sorodniki, prijatelji ali sosedje, ki jim zaupamo, da praznijo po- štne nabiralnike in tudi drugače dajo vedeti, da hiša ni povsem brez nadzora. Naši bralci nas opozarjajo, da poletna vročina tudi razgreje glave nekaterih nezadovolj-nežev in objestnežev, ki se po tem, ko zapro gostinske lokale, od časa do časa znašajo nad skupno lastnino ali lastnino nič hudega slutečih občanov. Stalni cilj vandalov so naprave v športnem parku, saj se dvomljivim »junakom« pod okriljem noči ni preveč bati, da bi jih kdo zasačil, to, da napadajo različne prometne znake in smetnjake, pa nekako že sodi k folklori. Večinoma skomignemo z rameni in se zgražamo nad pomanjkanjem kulture srca tistih, ki se izživljajo nad različno javno lastnino, ki bi bila lahko v korist in ponos in tudi okras celotnemu kraju. Posebno pozornost, predvsem pa pomilovanje, pa si zasluži neznanec, mogoče jih je bilo celo več, ki se je v nedeljo, 20. junija zjutraj ali dopoldne, znesel nad šotorom civilne zaščite na smučišču v Dolgi dolini. Šotor so tam že v petek, 18.6., postavili prizadevni organizatorji upokojenskega piknika. Ker je tisti dan deževalo, šotora členkarja po veselem druženju niso pospravili, saj so želeli, da se prej posuši. Naslednji dan so pri brunarici na smučišču pripravili zabavo s prijatelji trije trzinski fantje, ki so postali polnoletni. Ker tudi sobota ni bila brez deževnih oblakov, so poveljnika Civilne zaščite prosili, če tudi oni lahko uporabljajo šotor za svoje praznovanje. Seveda so dobili dovoljenje pod pogojem, da šotora ne bi poškodovali. Fantje so na zabavo povabili kakih 50 vrstnikov, na srečanje pa jih je prišlo kakih 40. Vse je bilo lepo in prijetno, nekje okrog pete ure zjutraj pa so zadnji obiskovalci zapustili Dolgo dolino. Organizatorji zabave so pred odhodom na grobo pospravili - šotor je bil povsem nepoškodovan - in se dogovorili, da sredi dopoldneva pridejo nazaj in vse skupaj temeljiteje pospravijo. Ko so se mladci nekaj po dvanajsti uri začeli zbirati v Dolgi dolini, pa so bili neprijetno presenečeni. Šotor je bil povsem uničen. Razrezan je bil z več kot 50 dolgimi rezi, tako da je ponekod platno viselo le še v pramenih. Niti eno platneno polje ni bilo brez zareze. Zgroženi fantje so poklicali policijo in predsednike smučarskega in upokojenskega društva ter poveljnika civilne zaščite. Policisti so začeli preiskavo, v kateri jim lahko koristijo tudi posnetki varnostnih kamer izpred gradu Jablje, saj posnamejo tudi vse premike na tamkajšnji cesti. Ker je bil dan deževen, tam blizu ni bilo veliko dogajanja in sprehajalcev, zato, kot smo neuradno izvedeli, obstaja možnost, da pridejo na sled storilcem. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kdo je zmožen zagrešiti tak vandalizem. Kakšno zadovoljstvo lahko komu naredi uničevanje neke skupne lastnine, ki bi nenazadnje verjetno lahko koristila tudi storilcu ali storilcem? Šotor so različna trzinska društva s pridom uporabljala za svoje družabne in druge prireditve, predvsem pa je bil pripravljen, da bi koristil vsem, če bi Trzin ali tudi sosednje kraje slučajno prizadejala kakšna večja nesreča. Denar zanj smo posredno prispevali pravzaprav vsi zaposleni Trzinci. Kako lahko kdo v takem nizkotnem dejanju vidi junaštvo, saj je bilo barabinstvo storjeno pravzaprav brez tveganja. Gre le za nizkotno dejanje izrojenega uma, verjetno zafrustriranega nesposobneža, ki si je na ta način želel izboljšati ceno. Pri drugih ljudeh si je zagotovo ni popravil, si jo je v svojih očeh? Verjetno da ne. Vse, ki bi karkoli vedeli o morebitnem povzročitelju, prosim, da to sporočijo na policijo, občino ali tudi na uredništvo Odseva. Miro Štebe Dan državnosti Zavedati se moramo, kaj je domovina Na predvečer dneva državnosti je Društvo za napredek in razvoj Trzina organiziralo prijetno srečanje, s katerim so počastili našo domovino, ki smo si jo nekoč tako želeli in jo na srečo sedaj imamo. Za prijetno druženje so poskrbeli v pekarni Hiša kruha, Krejan - Levec, v OIC Trzin, kjer so pripravili prijetno presenečenje, kar je že kar značilnost akcij Društva za razvoj in napredek Trzina, saj so udeležence čakale pečene pite, pečene sardelice in še kaj. Najvažnejše pri vsem tem pa je, da so se spomni- li vseh, ki so nosili največje breme v času osamosvojitve, predvsem pa tistih, ki so za naš blagor žrtvovali največ, svoje življenje. Vsak dan se lahko njihovemu spominu poklonimo, saj brez njih danes ne bi živeli svobodno in ponosno govorili slovensko, je v svojem govoru povedal predsednik društva Frane Mazovec. Po slovesnosti se je pričelo družabno srečanje, ki je združilo Trzince vseh vrst in prepričanj. Udeležili so se ga marsikateri znani Trzinci, prišli pa so tudi člani folklorne skupine »Trzinka«. Potem je bilo veselo, zapeli smo domoljubne pesmi, pogovor in petje je trajalo pozno v noč. Naši ljudje v naši prelepi domovini potrebujejo takšna srečanja, in vsi si želimo, da bi jih bilo čim več. Povejmo še tole: Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak Domovina, ti si najboljša. Domovina, tebe ljubimo. Domovina samo zate naredili bomo vse! Vemo pa, da domovina odpušča vse, samo izdajstva ne. Nasmeh, prosim - fotografiramo Seveda pa to ne velja dobesedno, kajti vrtov, prepolnih raznobarvnega cvetja, občudovanje in slikanje prav nič ne moti. Smo na začetku poletja, in naše rožice že bujno rastejo in cvetijo. V tem času je potrebno kar precej oskrbe, če hočemo, da Dve beli vrani v Trzinu Od letošnje pomladi dalje se lahko naš kraj pohvali z novo posebnostjo. Ob žerjavčkih, lepih čeveljcih, prazgodovinski kamniti sekiri, nazivu najbogatejša slovenska občina in še marsičem je sedaj tu še par belih vran. Novinki pripadata jati sivih vran, ki prenočujejo in gnezdijo na vrhu Ongra. V juniju ju je bilo mogoče opaziti na strehi osnovne šole, pa na drevju ob Pšati ter v okolici. Pri tem je vsaj ena od obeh iz letošnjega legla. To ni prvi primer belih vran v Trzinu, je bodo ostale lepe tja do pozne jeseni. Sedaj jih redno gnojimo in zalivamo, oziraje se na vremenske razmere. In vsak ljubitelj in gojitelj cvetja ve, kako pomembna je roka in skrb pri gojenju rož. Pa naj bo to jutranji pozdrav, odtrgavanje ovenelega listja in cvetja ali pa samo pogovor. Prav vsaka odsotnost lastnika se lahko še kako maščuje, čeprav samo za par dni ali cel dopust. Rože so pač živa bitja in skrb in nego lastniku bogato povrnejo ali pa tudi kaznujejo nevešče nadomeščanje. Kljub vsej negi in ljubezni pa včasih opazimo, da del vrta ni tako cvetoč, kakor bi radi, in v tem času lahko brez slabe vesti še dosadimo nekaj že bujno cvetočih sadik, ki so sedaj pri vsakem vrtnarju po znižani ceni. Prijetna popestritev in obogatitev vrta je, če na veje dreves obesimo košare, zasajene s poletnim cvetjem. Pogled na vrt bo takoj bolj barvit in razkošen, namesto košar pa lahko pustimo domišljiji prosto pot in uporabimo barvne lonce, lahko jih ovi-jemo z mahom ali šibjem, lahko pa uporabimo standardne obešanke. Za nami je kresna noč, po izročilu poganov, ki so častili junaka Kresnika, se to noč praznuje kot enega največji ognjenih praznikov. Po tej noči se pričenja odbobje, ko začne sončna svetloba pojemati. Obstaja pa tudi verovanje, da pri oljki, lipi, brestu in belem topolu njihovi listi po kresu obrnjeno zgornjo stran, in po tem lahko pa edinstven, saj gre za dve. Bele vrane so pregovorno in dejansko redke, že ena sama je nekaj posebnega, par pa tako rekoč atrakcija. Glede na to, da so običajne sive vrane zadnje čase (neupravičeno) na vse slabšem glasu, lahko le upamo, da se bo trzinska jata obdržala in z njo tudi naši dve posebnici. Dušan Pavlovic ljudje vidijo, da je mimo poletni sončni obrat. Torej je sedaj čas, ko lahko na višku sezone z veseljem uživamo sadove svojega dela, počasi, očem neopazno pa se pričenja dan krajšati. In da se članek nadaljuje, kot obljublja naslov, je sedaj pravi čas, da se prične s fotografiranjem. Predloge so podali člani Komisije za urejenost kraja in tudi posamezni občani. Kakšno malenkost se sicer po izidu Odseva lahko še doda, v glavnem pa bo delo zaključeno. Le v tem primeru bodo imeli vsi nominiranci najbolj enake pogoje glede na vremenske vplive. In še prijeten dogodek. Klicala je gospa in nam povedala, da ji soseda s prekrasnim vrtom vsako jutro polepša dan. Dala je naslov in še rekla, da je pohitela zato, ker je lansko leto zamudila s prijavo, vrt pa si zasluži ogled. Vsakega takšnega predloga in pozitivnega odnosa ljudi tudi do svoje okolice se člani komisije še prav posebno razveselijo. To se smatra kot priznanje občanov komisiji, da delo ni zaman, in da se ljubitelji cvetja in urejenega kraja tudi to jesen ponovno srečajo in pogledajo izbrane zasaditve konec novembra, prikazane v okviru 9. podelitve zahval in priznanj TD Kanja Trzin občanom za urejenost kraja v letu 2010. Dunja Špendal Obvestilo in vabilo! TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA IMA na sedežu društva CIH, Ljubljanska 12/f Trzin tel. 01 564 47 30 NA VOLJO: - SLIKE ČLANOV TD KANJA uokvirjene, primerne za darila ČLANARINA TD Kanja vabi člane društva, ki še niso poravnali članarine, da to storijo na sedežu društva, to je v CIH, Ljubljanska 12/f, v času dežurstva. Članarina za odrasle znaša 7, za mladino 1 €. Beli vrani v stripu Kratke novice iz PD Onger Trzin 24. mladinski planinski tabor Trenta 2010 Medtem ko berete te vrstice, mladi člani našega društva že taborijo v Trenti na 24. mladinskem planinskem taboru. Za 26 otrok bo skrbelo šest članov vodstva, ki so zanje pripravili zanimiv program. Kaj več o samem dogajanju pa boste izvedeli v septembrski številki Odseva. B.N. - Brezmejna navkreberlazenja 2010 Ta mesec je (končno) izšla že dvanajstič po vrsti knjižica B.N. -Brezmejna navkreberlazenja - tokrat s spomini na leto 2009. Prvi ducat knjižic, ki govorijo o življenju mladinskega odseka našega društva, je torej že zagledalo luč sveta. V njih lahko preberemo marsikaj, obujamo spomine na izlete in mladinske tabore, preberemo predstavitve mladinskih skupin, tudi ideje iščemo. Upajmo, da naslednje leto pride med bralce tudi trinajsta številka. Saj veste, številka 13 ... Sodelovanje v oddaji Gymnasium na Radiu Slovenija Na povabilo predsednika Mladinske komisije pri PZS smo mladi trzinski planinci sodelovali v oddaji Gymnasium (na sporedu na Radiu Slovenija 1) in je namenjena dijaški populaciji. Skupaj s planinskimi prijatelji iz Braslovč smo poskušali predstaviti čim več drobcev delovanja mladih v planinstvu. V oddaji se je govorilo o mladinskih taborih, orientaciji, tekmovanju Mladina in gore, o tem, kako mlade pridobiti in zadržati v planinskih vrstah ... V oddaji so sodelovali Trzinci Simon Kralj ter Jaka in Matevž Peternel. Članarina 2010 Ker je Papirnica Čačka s koncem junija zaprla svoja vrata, je trenutno možno plačati članarino le na dva načina: preko spletne trgovine na spletni strani društva (http://onger.org/), druga možnost pa je, da se za prevzem znamkic dogovorite s tajnico društva (Nataša) na telefon: 041 956 884. Društvo nujno potrebuje nove prostovoljce PD Onger Trzin je eno najstarejših društev v občini Trzin. Njegovo delo zajema tako široko paleto dejavnosti, da z dozdajšnjim načinom prostovoljnega delovanja že težko sledimo vsem nalogam, ki jih opravljamo. Krizo prostovoljstva najbolj občutimo na področju markacistov, vodnikov PZS, varuhov gorske narave ... Trzinsko planinsko društvo potrebuje nove kadre! Zato vas vabimo k sodelovanju! Na področju urejanja planinskih poti potrebujemo vsaj štiri nove markaciste! Skrb za skoraj 40 kilometrov planinskih poti, ki obsegajo velik del markiranih poti od doline Kokre preko Krvavca in Kalškega Grebena vse do Kokrskega sedla, zahteva usposobljene markaciste. V svojih vrstah pogrešamo vsaj 3 - 4 aktivne vodnike PZS. Biti vodnik PZS je sicer nekaj lepega - ampak biti aktiven vodnik je nekaj najlepšega. Z nekaj dodatnimi aktivnimi vodniki bi društvo lahko izpeljalo mnogo več izletov, izobraževalnih akcij ... V društvu se ne slepimo - redko se zgodi, da pride in potrka na vrata že 'izdelan vodnik'. A novim kandidatom smo pripravljeni stati ob strani, jim pomagati in jim nuditi vso potrebno podporo. Z veseljem bi pozdravili tudi odločitev enega ali dveh sokrajanov, ki bi si upala postati varuh gorske narave. To, da v Trzinu nimamo nobenega 'izobraženega' naravovarstvenika, je velik manjko. Že res, da je društvo v preteklosti poskrbelo za množico gorskih stražarjev, a žal nihče ni več aktiven ... Konec koncev tudi ne gre le za gorsko naravo! Veliko govorimo o ohranjanju narave v lastnem kraju ... Tudi na tem področju bi tak strokovnjak lahko veliko pomagal. Na področju dela z mladimi bi z veseljem pozdravili odločitev mladih sokrajanov, da gredo na tečaj za vaditelje orientacije ali pa na tečaj za mladinske voditelje ... Skratka: V PD Onger Trzin vabimo ljudi dobre volje, ki bi želeli svoj prosti čas koristno uporabiti za planinsko dejavnost, da se nam javijo. Poti je več. Najlažja pa, da stopite v kontakt s predsednikom društva (emil.pevec@gmail.com oz. GSM: 031 570 533), pri katerem dobite še veliko več informacij. In še to: Društvo je seveda pripravljeno sofinancirati del stroškov tečajev. Emil Pevec Obletnica smrti prof. Tineta Orla Konec letošnjega junija je minilo 25 let od smrti našega trzinskega rojaka, prof. Tineta Orla na Velem Lošinju. Kdo je bil mož, po katerem na pobudo trzinskih planincev nosi ime tudi trzinska knjižnica in ga morda 'novi Trzinci' ne poznajo prav dobro? Rojen je bil 9. 2. 1913 v Trzinu. S petimi leti je začel obiskovati takrat dvoletno šolo v Trzinu, kasneje pa so ga starši poslali v meščansko šolo v Ljubljani. Po njenem zaključku leta 1923 se je vpisal na »Škofove zavode« v Šentvidu. Klasično gimnazijo je z odličnim uspehom končal leta 1931. Med ostalimi predmeti se je, poleg klasičnih jezikov - latinščine in grščine, učil tudi nemščino in neobvezno francoščino. Imel je smisel za jezike, zato se je po maturi vpisal na Filozofsko fakulteto na Oddelek za slovanske jezike in primerjalno književnost. Tu je opravil izpite iz francoščine in ruščine ter študiral tudi italijanščino. Kot vesten študent je že leta 1936 diplomiral z odliko. Prvo službo je dobil leta 1938 na I. gimnaziji v Celju in leta 1941 s »povsem odlično« oceno opravil profesorski izpit. Po vojni je kot ravnatelj celjske gimnazije (1949 - 1963) in kot predsednik Planinskega društva Celje pustil velik pečat na Celjskem. V tem času so celjski planinci na novo zgradili dom v Logarski dolini, Frischaufov dom na Okrešlju, Mozirsko kočo na Gol-teh, obnovili so Kočo na Loki pod Raduho in Kocbekov dom na Korošici in odprli kočo na gori Oljki. Slovenskim planincem je prof. Orel ostal najbolj v spominu kot urednik Planinskega vestnika, ki ga je z vso ljubeznijo urejeval dolga tri desetletja (I/1950 - II/1980). Prof. Tine Orel je bil prvi častni član PD Onger Trzin. Svojemu rojaku smo ta naziv podelili na občnem zboru 6. 2. 1984. Da bi ohranili spomin na trzinskega rojaka, so trzinski planinci ob deseti obletnici društva in ob 80-letnici Orlovega rojstva v društvenih prostorih v Trzinu uredili Orlovo sobo. Profesorjeva hči Tanja Orel - Šturm je društvu predala del očetove zapuščine (fotografije, odlikovanja, nekaj osebnih dokumentov), ki so na ogled v društvenih prostorih. Veliko zanimivosti o življenju in delu prof. Orla si lahko preberete na spletni strani www.onger.org (Spominska soba). Čez dobri dve leti in pol se bomo spominjali stoletnice profesorjevega rojstva (9. 2. 2013). Pred časom smo upali, da bomo takrat že delovali v obljubljenih novih prostorih v ŠRC Trzin in bomo lahko do takrat pripravili dopolnjeno stalno razstavo o prof. Orlu. Gradnja objekta se sicer zaradi finančne krize odmika, a županova obljuba zavezuje obe strani - Občino in društvo. Upajmo, da bomo lahko prenovljeno stalno razstavo čim prej pokazali tudi na novi lokaciji. Prof. Orel bi bil vsega tega planinskega napredka v rojstnem kraju zelo vesel! Emil Pevec Medgeneracijski tabor društva Jesenski cvet Letos se je tabora, ki je bil med 24. in 29. junijem v Radencih, udeležilo 65 članov iz šestih občin. Za voditelje in člane pomeni menjava okolja veliko spremembo, več potrpežljivosti in prilaganja. Voditelji društva Jesenski cvet smo zbrali svoje člane, in ko smo prispeli v Radence, smo se razdelili v nove skupine. Pare voditeljev smo zbrali že pred odhodom, tako da smo člane porazdelili v Radencih v šest skupin. Vsaka skupina je naredila plakat po pravljici o Vidku. Moja skupina se je imenovala Srajčice. Lep park nam služil za iskanje skritega zaklada po pravljici »Kdo je Vidku sešil srajčico?« Po parku so bili obešeni plakati in naloge za vseh šest skupin. Ko smo rešili vse naloge, smo vsi dobili darilca iz zaklada, ki jih je bilo treba še pobarvati. Bili so slončki iz blaga in poleg barvice. Slončka je vsak podaril skrivnemu prijatelju, kateremu je pisal vsak dan, in ki se mu je zadnji dan odkril. V Radencih imamo na razpolago dvorane za nastope in delavnice. V soboto nam je hotelski zdravnik Andrej Vugrinec predaval O dejavnikih tveganja za koronarno bolezen srca in možnosti preventive. Topla voda v bazenu je primerna za vse, ki se ne gibljemo dovolj, za ostale pa je tudi bazen s hladno vodo. Otroci so pripravili igrico »Kdo je Vidku sešil srajčico?«, nato je sledila igra Vroča čebula. Že ob sedmi uri zjutraj je bila vsak dan telovadba na dvorišču hotela ali pa sprehod po parku pod vodstvom voditeljev. V nedeljo dopoldne je bila maša v bližnji cerkvi, ki se jo je udeležilo veliko članov . Popoldne pa je bila delavnica Pristop do ljudi, ki so gluhi in naglušni ter znakovna govorica. Otroci so pod vodstvom voditeljev naredili voščilnice, ki smo jih poslali našim sponzorjem. Voditelji smo imeli vsak dan po zajtrku sestanek o poteku dela. Na koncu je bila evalvacija. Vsi se strinjamo, da je na sporedu preveč dejavnosti. Letos je izpadel iz programa Srčkov ples in tema »Ali obleka naredi človeka?« Imeli smo oddajo Radio haha, ki sta ga zelo smešno vodila Marija in Vinko. Tudi hrana je bila zelo dobra, pestra in v neomejenih količinah, tako da je vsak našel kaj dobrega zase. Na poti domov smo se ustavili v Ver-žeju, kjer smo si ogledali muzej. Iz Trzina se je tabora udeležilo 9 članov, od tega tri deklice. Jesenskemu cvetu se je pridružilo še društvo Z roko v roki iz Kranja. Spoznali smo veliko novih prijateljev in prijateljic. Vsi, še posebno voditelji, smo veseli, da na taboru ni kdo zbolel. Srečni smo se pripeljali domov, kjer je najlepše, in če ne bi šli, tega ne bi vedeli. Jožica Trstenjak voditeljica Naših vezi Skupina Srajčice Glasilo občine Trzin 21 Povabilo k dopolnjevanju domoznanske zbirke Gradivo, ki v besedi, sliki ali še kako drugače obravnava Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovico, Trzin in okolico, boste našli v domoznanski zbirki. Namen zbiranja domoznanskih gradiv je ohranjanje slovenske premične kulturne dediščine, ki je nastajala v preteklosti in še vedno nastaja. V domoznanski zbirki, ki jo hranimo v Knjižnici Domžale, je na voljo mnogo ohranjenega gradiva, ki nam govori o preteklosti in sedanjosti prostora in o ljudeh v njem. Ker gre v veliki meri za unikatno, neredko pa tudi staro in dragoceno gradivo, je na voljo le za uporabo v knjižnici. Nekatere dele zbirk pa lahko najdete tudi v digitalni obliki na Digitalni knjižnici Domžale: http://www.digitalna-knjiznica.si/domzale/. Marsikdo ima doma domoznansko gradivo, ki ga knjižnica še nima, zato vas na tem mestu vabimo, da nam pomagate pri izpopolnjevanju domoznanske zbirke. Razveselili se bomo vsakega vašega prispevka v obliki knjige, diplome, zemljevida, razglednice, avdio- in videoposnetka ... S pomočjo sodobne tehnike in z vašim dovoljenjem bomo napravili kopijo in vam original vrnili. K sodelovanju vabimo tudi šolske in kulturne institucije, društva, zavode, podjetja ..., da nam pošiljajo gradivo, ki ga tiskajo ali kako drugače publicirajo. Veseli bomo tudi ostalega gradiva, s katerim bomo obogatili našo knjižnično zbirko. Urša Justin Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil Ivan Mušič (Johanov) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sokrajanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, darovali za sv. maše ter nam izrekli besede v tolažbo. Iskrena zahvala gospodu Bogdanu Dolencu, gospodu Jožetu Kosmaču, gasilcem in praporščakom. Vsi njegovi 588100752 T MESTNE LEKARNE LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72,1230 Domžale lekarna.domzale@meslnelekarne.si 01 724 42 80 LEKARNA KAMNIK - Šutna 7,1240 Kamnik lekarna.sulna@meslnelekarne.si 01 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26, 1240 Kamnik lekarna.novilrg@meslnelekarne.si 01 839 7039 LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš lekarna.menges@meslnelekarne.si 01 723 74 66 LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@meslnelekarne.si 01 724 07 20 LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2,1251 Moravče lekarna.moravce@meslnelekarne.si 01 723 2780 LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pol 8,1270 Lilija lekarna.lilijazd@meslnelekarne.si 01 899 50 37 LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1,1270 Lilija lekarna.lilija@meslnelekarne.si 01 899 5041 Dežurni lekarni od01.01.2010do31.12.2010: LEKARNA DOMŽALE sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK (Šutna) nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si Vrstno hišico v Trzinu, na Mlakarjevi ulici, čisto na začetku naselja, s prečudovitim odprtim razgledom in vso urbano infrastrukturo, ugodno prodamo. Tel.: 041/838 803 TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA V GLASILU ODSEV ^Baševalska agencija IR IMAGE t: 01 839 64 00 KONČNO DOMA. Stanovanjski kredit. ŽE OD 3 MESEČNI EURIBOR + 1,9 ODSTOTNE TOČKE. PAKET DODATNIH UGODNOSTI. KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST. Za nova doživetja in uresničitev dolgoletnih želja vam Banka Koper ponuja stanovanjski kredit z ugodnimi obrestnimi merami in paketom dodatnih ugodnosti. Stanovanjski kredit je namenjen tako obstoječim komitentom kot tistim, ki bodo ob odobritvi kredita to šele postali. Ponudba velja do 31. decembra 2010 z možnostjo predčasnega preklica. BANKA KOPER nnn "Z- vari gledamo naprej. Članica skupine INTES4 |m| SNMB4010 Odkrijte užitek v vožnji. Toyota Auris. Že od 11.990 €. Kmalu na voljo tudi Auris hibrid. 2010 TOYOTA DOŽIVETJE www.toyota.si Zapeljivost novega Aurisa se odkriva že ob pogledu na nov, bolj dinamično oblikovan prednji odbijač, pokrov motorja in novo masko hladilnika. K uživanju v vožnji pa prispevajo tudi nova armaturna plošča iz mehkejše plastike, nova oblika usnjenega volana z volanskimi stikali za upravljanje avdionaprave in usnjena prestavna ročica. Ček temu dodate še pregovorno kakovost »Toyota Optimal Drive« motorjev in izjemno prostornost, dobite užitek pred in med vožnjotertudipo njej. Uživali bostelahko tudi v vožnji s hibridom Auris, kije že na poti v vse salone Toyota. YawHA CwriHňi mvL f«™"'" II \ Kombinirana poraba goriva: 3,8-6,51/100 km; emisije C02: 89-152 g/km. Na sliki je vozilo Auris HSD. ACLOVSE Jarška c. 11, Domžale <01) 729 9000 ACLOVŠE Cesta Staneta Žagarja 65 b, Kranj <04) 280 9000 Today Tomorrow Toyota