Ameriška Domovina WJH\ €/% m—ho iwi g AMCRiCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 6 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JANUARY 11, 1954 ŠTEV. LIV —VOL. LTV DETONACIJA VODIKOVIH BOiM Na pacifičnem otočju bodo detonirali nova strahovita vodikova orožja. WASHINGTON. — Vlada Z. držav je naznanila, da se bodo Ha Pacifičnem otočju kmalu vršile strogo tajne preizkusne a-tomske detonacije, kar verjetno pomeni, da bodo preizkušena najnovejša in naj strahovitejša hidrogemska orožja. Poročila javljajo, da so ameriški znanstveniki pripravljeni detonirati serijo eksplozij strahovitih proporcij. često je bilo že poročano in nikoli zanikano, da je bila prva hidrogenska bomba že leta 1952 detonirana na Enivetoku v Pacifičnem morju. Ta preizkušnja - bo izvedena kmalu po Eisenhowerjevi izjavi kongresu, da se bo Amerika po-služila, če potrebno, proti morebitnemu napadalcu vseh orožij, vključno atomskega in vodikovega. Pri detonacijah, ki jih bodo sedaj izvršili, ne bo razen vojaških činiteljev in znanstvenikov, ki so ta orožja ustvarili, nihče drug navzoč. -----o---- NATO lahko zadrži prevalitev Evrope po sovjetskih četah Tako je izjavil gen. J. Law-ton Collins, ameriški predstavnik pri NATO koncilu. Washington. — Gen. j. Lawton Collins, ameriški predstavnik pri NATO koncilu, je Rjavil, da so NATO čete postale ^°volj močne, da lahko prepre-^j° nenadno prevalitev Evrope sovjetskih armadah. Rekel je, da imajo zapadni zavezniki pripravljenih za takoj-Sen nastop 16 do 18 divizij in •Približno 2,000 bojnih letal, to J® dvakrat večjo zračno silo kot 90 jo imeli pred tremi leti. Poleg tega bi bila lahko prav ^alu poslana v boj ameriška ^rateska zračna sila, uporab-jone bi bile čete Turčije in Gr-^je in med tem bi se naglo gra-'t° ostanek 80 divizij NATO Armade. Na vprašanje časnikarjev, ka-0 dolgo bi se lahko zadrževalo So;vjetski naval in koliko Evro-Pe bi sovjetske čete utegnile Prevaliti, preden bi bile ustav-Vfne’ goneral Collins ni hotel ^govoriti. Dejal pa je, da je ° dvomljivo, da bi mogle sov- 3®tske čete doseči Angleški ka- nal. Slovenska pisarna 8116 Glau A ve., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 KAPLAN KLEMEN: Po pomoti je bilo zadnjič objavljeno, da bo vaja za tretje in četrto dejanje v četrtek. Vaja bo v sredo kakor je bilo domenjeno. Vaja za prvo in drugo dejanje pa je v ponedeljek. — Režiser. FORMULARJEV za sponzor ske prijave še nimamo. Kadar jih bomo imeli bomo objavili. MOHORJEVE KNJIGE: Nekje so se zataknile in smo že ur' girali. Upamo, da bodo ta teden Predsednik o poljedelstvu, delavstvu in zdravstvu Komunisti v Koreji so zmagali na vseh ironfah... Tako pravi južnokorejska vlada ter dostavlja, da pri pravlja Amerika v Japon ski drugi Pearl Harbor. SEOUL, Koreja. — Južna Kona razpolago. Kakor hitro bodo|reja je obtožila Združene naro- bomo oznanili v tej koloni. de izgubljanje bitke proti ko- KNJIGE: Med knjigami, ki solmunistom ter izjavila, da Zdru-lani izšle, ne najdete bolj pestreIžene države pripravljajo Japon-kakor je Koledar Svobodne Slo- Lko za dru,gi Pearl Harbor venije. črtice, pesmi, spomini in v eni najostrejših kritik sv0_ zgodovinski podatki, vse je pre- jih zapadnih zaveznikov je vla_ pieteno v res lepo celoto, SeziteU Južne K e da če po knjigi! Dobi se v SlovenskiLKorejo prodajajo njeni prija_ pisarni. Cena $3, po posti $3.25. hoče korejska vlada to j vedeti takoj. Vlada Južne Koreje je izjavi-I la, da se Zdr. narodi love za prazno peno, ko poizkušajo doseči mirno rešitev korejskega vprašanja s komunisti. Vlada je dalje posvarila, da Jugoslovanka ubila od avtomobila v Clevelandu Ubita ženska ie bila hmninkn Predsednik Rhee “ne more spre- ifpHsef prilik? HSca H1 k°mUIli- ali Slovenka. ^T’ k|,bl bl1 usoden za n^e§c>vo deželo. V .soboto I Združeni narodi niso dosegli zjutraj je bila ubita od avtomo-1 zmage v Koreji, je izjavila brez bila Mrs. Marija Stonitsch, sta- ovinkov južnokorejska vlada. — ra 50 let in stanujoča na 2537 E. “Komunizem je zmagovalec na 82 St. Nesreča se je zgodila pri obeh frontah: na vojni in na 81. St. in Woodland Ave., v bli-1 propagandni”, je rečeno v tej žini pokopališča sv. Jožefa. izjavi vlade. “Kljub koncesiji V njeni ročni torbici sta bili za koncesijo, ki sojih delali ko-sličici njenih dveh sinov, ki ju je munistom, niso mogli Združeni ictela pokazati svojim tovariši- narodi izposlovati pri komuniS' cam, s katerimi je delala skupaj tih niti sporazuma o itak brez-kuhinji Stouffer’s Shaker pomembni gesti politične konfe-Square restavracije. | renče.’ Mrs. Stonitsch (ki je bila verjetno Slovenka ali Hrvatica), je oila begunka in se je priselila semkaj s svojim možem Johnom iz mesta Los Angeles. — Njen mož in en sin sta zaposlena v Clevelandu, drugi sin pa v New Yorku. Novi grobovi Edward Champa, Sr. V nedeljo zjutraj ob 2:30 je nenadoma umrl na svojiem domu na 6127y2 St. * Clair Ave. Edward Champa Sr. Bil je star 50 let in rojen v Ev-.lethu, Minnesota. Zadnjih sodem let je delal v Precision Gear Co.. Bil je veteran iz prve svetovne vojne. Spadal je k društvu Glas clevelandskih delaVoev št. f SDZ. Zapušča ženo Mary, roj Champa, hčer Helen in sina Ed-warda Jr., sestro Mrs. Pauline Stampfel ter mnogo sorodnikov in prijateljev. Pogreb bo i sredo zjutraj ob 8:30 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in od tam na Kalvarija pokopališče. Frančiška Longhino Po kratki in mučr i bolezni je umrla v St. Alexis 'bolnišnici v petek zjutraj v starosti 65 let Frančiška Longhino, roj. Lau tizar, stanujoča na 9711 Anderson Ave. Pokojna je bila doma iz vasi Lanišče, fara Škofljica pod Ljubljano na Dolenjskem, odkoder je prišla sem pred 41 leti. Poleg žalujočega soproga Antona zapušča dva sinova, — Antona in Franka ter hčere — Frances Wenchus, Anna, Marie, Victoria Collechi in vnuke- V starem kraju zapušč- brata Loj-za, sestro Marijo Skubic ter več sorodnikov. Pogreb pokojne se so vršil iz Louis Ferfolia pogr. zavoda danes ob 8:30 v cerkev sv. Lovreca ob 9. uri in od tam na Kalvarija pokopališče. Finska mladenka je poročila afriškega princa LONDON. — Neka 17 let stara dijakinja iz Finske je postala dne 9. januarja afriška prin-Vozilo je vozil Japonec Tochio J cega) ko 3e je iporočila z afriškim Matsuaka, 33 let stari inženir, I princem, čigar oče je glavar oz. ki stanuje na E. 84. cesti. Poli- krajj afriškega plemena, ki šte-cija je izjavila, da on ni bil kriv|je 300,000 duš. Mladenka, ki se piše Sinitta Toivonen, je dobila blagoslov svojega očeta, trgovca v Helsinkih, za poroko s princem An-krahom od Zlate obali. Princ in njegova žena bosta kmalu odpotovala v Afriko, kjer bo postala mladenka gospodinja v moderni palači, v kateri je 46 Japonski odvetniki bodo ožili Združene države TOKIO. — Skupina japonskih odvetnikov je organizirala načr-za tožbo Združenih držav, predsednika Trumana in posad Blagostanje larmarjev je odvisno od blagostanja vse dežele. - Raztegnitev zakona za socialno varnost. - Priporočilo za spremembe v Taft-Hartleyjevem zakonu. Predsednik Eisenhower je rekel, da je nasproten socializirani medicini, ker se potrebi po bolnišnicah in javnem zdravstvu lahko najbolj učinkovito odpomore s privatno iniciativo. V PETEK smo omenili glavne federalne pomoči. točke predsednikove poslanice, ki jo je govoril pred obema zbornicama kongresa. Tej poslanifci pripisuje ves svet veliko važnost, saj je Washington danes prestolnica ne samo Združenih držav, marveč tako rekoč vsega svobodnega sveta. Ameriška notranja in zunanja, gospodarska in socialna politika bo izvajala posredno svoje učinke po vsem svobodnem in nesvobodnem — svetu, zato bomo temu govoru danes posvetili še nekaj besed ter se ustavili vsaj pri točkah, ki' so vitalno važne za slehernega povprečnega državljana Združenih držav. O posameznih ugotovitvah, ki jih je navedel glede Evrope, A-zije, Srednjega vzhoda in osta-ih delov sveta, ne moremo na tem mestu razpravljati, ker so preobširne, ustavili ipa se bomo ob štirih točkah, ki se neposredno tičejo ogromnega dela ameriškega ljudstva. Te točke ste: Agrikultura ali poljedelstvo, delavstvo, socialna varnost in narodno zdravstvo. Poljedelstvo Tozadevno je predsednik revel: Blagostanje 160-milijonskega ameriškega naroda je odvisno od ustaljenega in prosperirajo-čega poljedelstva. Vsak farmar nesreče in ga ni zaprla. -----o..... Nixon je nasproten spremembi politike napram Kitajski ite bombnika, ki je z atomskimi ve' j3.™ more “V^ova?, bombami bombardiral mesti HiJ'"sa dezela ne Kok rosimo in Nagasaki. Tožili bodo ™1"0 lab0,'Jsa*,J!i ,,aslhl , .,.u . u., . . . imenu 250 909 žrtev hnmW življenjskih standardov, moramo ‘ sluzkih, je bil ustvarjen, da Jih d^ gon da ta faa”aa deležen;zaščiti Ked revščino in pomanj- poštenega dela tega izboljšanja, kanjem. Preteklo leto sem pri- Da postane ta namera učinkovita, je treba obstoječe odvišne pridelke insulirati od normalnih tržnih kanalov za posebne uporabe. Ta odvisna živila naj bi se, n. pr. uporabljala za šolske kuhinje, za odpomoč pri naravnih nesrečah, za pomoč našim inozemskim prijateljem in za nakupičenje rezerv za slučaj narodne potrebe. Delavstvo Zdaj se bom dotaknil problemov naše velike delavske sile, ki dela s svojimi možgani, srci in rokami in ki producira toliko bogastva naše dežele. Zaščita proti nevarnostim začasne brezposelnosti mora biti raztegnjena na kakih 6,500,000 ljudi, vključno civilnih federalnih delavcev, ki doslej nimajo te zaščite. Zakon “Labor Management Relations Act” (Taft - Hartley-jev zakon) je osnovno zdrav zakon. Toda šestletne izkušnje so dokazale, da se ga mora v nekaterih ozirih izboljšati. Dne 11. januarja bom predložil kongresu predloge za njegove spremembe in izboljšave. Socialna varnost Naš program za socialno varnost, starostni in zavarovalnin-ski sistem za preživele zaostale, kamor individualci prispevajo tekom svojih produktivnih let, nakar prejemajo izplačila, ki temelje na njihovih prejšnjih za- MNOŽIČNI ODSKOK PADALCEV Fort BRAGG, N. C. — Dne 8. januarja je odskočilo iz 119 velikih transportnih letal na zemljo nad 4,000 padalcev, ki pripadajo 82. “zračno-prenosni” diviziji. Pri odskoku ni bilo razen posameznih brezpomemb. prask nobenih večjih nesreč. Molotov bolan LONDON. — List London Sketch sporoča, da je sov-Jetski zunanji minister Molotov enadoma zbolel za srčno hibo- COLD WAVS Vremenski prerok pravi: panes in ponoči oblačno, na-avanje snega in mrzlo. On je za nadalnje priznanje |sob čangkajšeka in proti pri- wAsmngton^— Podprli'I VIŠINSKI JE ŠE VEDNO STARI VIŠINSKI! sednik Nixon nujno prigovarja percy SPENDER, avstral-admimstraciji, naj nikar ne iz- Lki del t ri Združenih naro-premeni svoje politike napram dih; je izrazil ^ ogorčenje Kitaj s u in -osuplost nad nasmeškom, ki Podpredsednik ki se je ne- L M ko obraza Andreia davno vrnil s 46 000 milj dolgega Višins,k ko ;gi je prizadeval potovanja po Daljnem vzhodu, na obtožbe komuni_ je pojasnjeval svoje stališče v stičnih okrutoosti v Koreji, dolgi konferenci z naj višjimi v . uradniki državnega departmen- “Kako daleč le more iti človek |-a v svojem humorju?” je tedaj Nixon se absolutno zavzema vzkliknil avstralski delegat, za nadaljno pomoč Čangkajšeku, Percy Spender bi verjetno ne voditelju Nacionalistične Kitaj- stavil tega vprašanja, če bi si ske, ki ima svojo vlado na For- polklical v spomin, da je to oni mozi. Prav tako odločno na-listi Višinski, ki je bil eden glav-sprotuje tudi vsaki morebitni nih Stalinovih rabljev v fantas-ideji po priznanju Rdeče Kitaj- tičnih in krvavih sovjetskih čist-ske. Ikah v letih 1936-38. Po teh procesih je bilo justi-USTAVLJENA OFENZIVA I ficiranih najmanj 117 odličnih HANOI, Indokina. — Franco- komunistov, katerih mnogi so ske čete so ustavile v državi bili originalni sodelavci Lenina Laos ofenzivo komunistov, jih v sovjetski revoluciji, tisoče pobile ter prevzele inici- Njihov tožilec ali prosekuto-r ativo v svoje roke. j je bil Andrej Višinski, ki je po dolge ure pestil obtožence, nato pa zahteval smrtno kazen za “preklete kače”, “garjeve pse”, “odvratne zločince”, “smrdeči gnoj”, “človeške izvržke” in “tolpo ljudi brez idealov in duhovnih vredniot.” “Takih ljudi ne smemo pustiti pri življenju!” je vpil ter zahteval zanje maksimalno kazen — kroglo v tilnik. Ni torej nobeno čudo, če zavezniški dokazi o komunističnih okrutnostih v Koreji niso nobeni dokazi v očeh Višinskega: — Okrutnosti v njegovih očeh niso okrutnosti, če so izvajane nad onimi, ki njemu nasprotujejo... * * * Te ameriške obdolžbe je Višinski označil z izrazom “Boš”. Zanimivo je, poklicati si v spomin, da je svoječasno z istim izrazom označil obdolžbe, da hoče komunizem obkrožiti in obvladati svet. Poljedelski zakoni, ki so zdaj v veljavi, so uspešno dosegli svoje vojnodobne svrhe z bodren-jem maksimalne proizvodnje raznih vrst pridelkov. Toda danes produkcija teh pridelkov, izvaj ana na isti višini, daleč presega današnje zahteve. Zakoni, ki bodrijo tako proizvodnjo, pa so še vedno veljavni, česar posledica je, da je mnogo odvisnih pridelkov. V , svetu, kjer je milijone ljudi lačnih, bi bilo uničenje živil seveda neodpustljivo. Toda odvišne zaloge še vedno ogrožajo trg in ni dvoma, da se bodo te zaloge še nadalje kupičile. Za nastop proti temu dejstvu, nam preostajata dve alternativi. Prva je, da se uveljavi še večja akerska redukcija posetve in obdelave zemlje z gotovimi pridelki, kar bi pomenilo “regimenta-cijo” proizvodnje vsakega osnovnega pridelka. To bi postavilo vsakega pridelovalca pridelkov ped dominacijo in kontrolo federalne vlade v Wash-ingtonu. Ta alternativa pa je nasprotna ne samo osnovnim interesom farmarja, temveč naroda kot celote. In poleg tega ni to tudi nobena -resnična rešitev problema, ki je pred nami. Druga alternativa je, da se dovoli, da dobe tržne cene teh pridelkov stopnjevaje večji vpliv na načrtno proizvodnjo od strani farmarjev ob nadaljevanju poročil razširjenje socialno - za-varovalninskega sistema, da bo vključenih vanj nadaljnih deset milijonov oseb. Danes ponavljam, da se mora to razširjenje čim prej izvesti in uresničiti. Program za rehabilitacijo onesposobljenih ljudi potrebuje izboljšave. S pomočjo posebne strokovne izobrazbe ,se na temelju tega programa vrne vsako1 leto okoli 60,000 onesposobljenih ljudi nazaj k produktivnemu delu. še mnogo več ljudi pa bi se lahko rešilo vsako leto pred brezposelnostjo in odvisnostjo, če se ta program raztegne. Narodno zdravstvo Jaz sem odločno nasproten socializaciji ali podržavljenju medicine. Veliki potrebi po bolnišnicah in zdravstveni oskrbi bo najbolje ustreženo s privatno iniciativo. Toda nesrečno dejstvo je, da se stroški za zdravniško oskrbo višajo in so mnogim družinam v veliko breme. Federalna vlada tu lahko na razne načine pomaga, pri čemer se lahko previdnjo izogne socializaciji medicine. PORTO AZZURO, Elba.—Veliko angleško potniško jet letalo je strmoglavilo v morje med otokoma Elbo in Monte-cristo. V letalu je bilo 35 o-seb. Ribiči, ki so se vrnili od tam, so sporočili, da niso našli o letalu nikakega sledu. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Zlata poroka — Danes praznujeta zlato poroko Joseph in Jennie Tekavec, 1256 Norwood Rd. K čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi. želimo jima še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Kdo ve zanj?— Frank Zajec, starejši rojak, ki je znan v St. Clair okolici, naj bi se nujno zglasil v našem uradu. Kdor bi vedel zanj, naj mu to sporoči. Nov odbor— Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze ima za leto 1954 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. L. Baznik, predsed. Pauline Stampfel, podpred. Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933, blagajničarka Louise Piks, zapisnikarica Dorothy Strniša, redit. Pauline Zigman, nadzornice Angela Virant, Antonija Mihevc in Jennie Laurich. Seje so vsak drug ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. Seja— Nocoj ob osmih zvečer bo seja podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze. Članstvo je prošeno, da se seje udeleži, ker bodo na njej prebrani letni računi. Seja— Podružnica št. 15 SŽZ bo imela' v sredo zvečer svojo sejo v navadnih prostorih, članstvo naj se udeleži. Redna mesečna seja— Društvo Danica št. 11 SDZ bo imelo v torek zvečer ob 7:30 svojo redno mesečno sejo. Prebrani bodo letni računi in volitev delegatinje. Zaradi smrti brata blagajničarkie Pauline Stampfel in očeta predsednice Helen Champa bo zaprisega novega odbora na prihodnji seji. Od vojakov doma— Po dveh letih vojaške službe se je vrnil domov Corp. Raymond E. Zelko, sin Mrs. Mary Zelko, 5516 Carry Ave., ki je bil 18 mesecev v Nemčiji. KAJ BODO Z NJIMI? FORT WORTH, Tex. —Tukaj so vlomilci vlomili v napravo Western Hatcheries, kjer imajo inkubatorje za valitev jajc, ter odnesli od tam 17 zabojev oplojenih jajc. NAJNOVEJŠE VESTI COLUMBUS, O. — Governer F. J. Lausche bo priporočil posebnemu zasedanju postavo-daje, da dovoli en bilijon dolarjev za gradnjo cest in splošno rehabilitacijo v prihodnjih osmih letih. SHREVEPORT, La. — Tukaj se je smrtno ponesrečilo dvanajst oseb, samih premožnih podjetnikov in trgovcev, ko je strmoglavilo na zemljo njihovo privatno letalo, s katerim so se vračali domov z lova na divje race. CLEVELAND. — V stanovanju SteveKopcaka, starega 37 let in njegove 39-letne žene na 11312 Buckeye Rd., je nastal ogenj, v čigar dimu sta se zakonca zadušila, ko jima je bil odrezan beg k rešitvi. RIM. — Clare Boothe Luce, ki ima v Rimu položaj amer. ambasadorja in ki se je nahajala nekaj dni v Washingtonu, je naglo odletela z letalom nazaj v Rim z naročilom, da na vsak način izposluje podpis Italije na pogodbi za obrambo evropske skupnosti. #117 St. Clrlir A ve. UEnderson 1-9628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.90 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 pe? year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. melj tej vedno bolj naraščajoči želji po mednarodni pravni S. Lelland, sklical skupaj razne je bilo v restavraciji “Ilirija” v organizaciji je položil sam Stvarnik, ki je ustvaril človeški1 predstavnike in leta 1954 so Ramos Mejia. Tam sta govorila rod iz enega para in v namenu, ki ga je, Bog dal človeku. Po ustanovili njovo stranko in ji da- Emered as second class matter January 6th, 1903 at the Post Of flee nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd. 1879. No. 6 Mon., Jan. 11, 1954 Nov svetovni red Papež Pij XII. je posvetil zadnji čas tri svoje velike govore predmetu: kako naj bi bil svet urejen, da bi na njem vladal trajen mir. Prvi tozadevni govor je imel leta 1951 za člane sveto vnega gibanja za svetovno federativno vlado. Takrat je razložil, kaka naj bi bila federacija, mednarodna državna zveza, v nasprotju z mehaničnim unitarizmom, ki uničuje vse razlike v materialistični državi. Federativna povezanost držav naj bi bila organizem, ne pa mehanizem. Posameznim narodom bi taka federacija pustila njih lastni način življenja, njih kulturo, lastno vlado, zlasti pa svobodo v okviru skup nosti. . . V svojem drugem govoru o tem predmetu, ki ga je imel dne 3. oktobra 1953 ob priliki skupne avdijence članov šestega mednarodnega kongresa za kazensko pravo, pa je papež zagovarjal nujno potrebo, da se na podlagi naravnega prava ustvari mednarodno kazensko pravo, mednarodni kazenski zakonik, obvezen za vse države na svetu. Povdarja je tudi potrebo, da se ustanovi tudi mednarodno sodišče, ki bi imelo pravico posegati tudi v posamezne suverene, države, jih klicati na odgovor, soditi in kaznovati jih. V tem svojem govoru, ki je vzbudil svetovno pozornost zlasti med pravniki, je sveti oče omenjal tudi nekatere zlo čine, ki bi jih moralo soditi to mednarodno sodišče. Prec-vsem bi moral biti kot mednarodni zločin določen krivičen vojni napad, vsaka krivična vojska. Skupnost narodov bi morala zasledovati mednarodne zločince, ki se v svoji brez-načdnosti ne ustrašijo povzročiti totalne vojne, da bi dosegli svoje stremuške načrte. Povdarjal je. da je absolutno potrebno, da imajo narodi pravico, da se oborože za tak namen samoobrambe. Krivična vojska je največji zločin, ki bi ga moralo kot takega proglasiti mednarodno kazensko pravo, ta zločin b se moral tudi kaznovati z najvišjimi kaznimi. Kot zločin bi se morali v mednarodnem pravu določiti tudi naslednje dejanja: streljanje nedolžnih talcev kot represalije za posamezna dejanja posameznikov, množični umori iz plemenskega sovraštva, likvidacije v množicah, prisilna preseljevanja v množicah, mučenje jetnikov, uporaba raznih stru pov pri zasliševanju jetnikov iz namena, da se jim vzame jasna presoja in svobodna volja ter tako prisili k priznanje dejanj, ki jih niso izvršili. Sveti oče je govoril: “V pretečenih desetletjih smo čuli o množičnih umorih iz plemenskega sovraštva, o likvidacijah v stotinah in tisočih takih, ki niso bili sposobni življenja, starčkov in neozdravljivo bolnih neusmiljenih preselitvah, katerih žrtve so bile izročene uničenju skupno z ženami in otroki. . .” Po vsem svetu se je nato čulo od raznih strani odobra vanje k tem papeževim predlogom. Predsednik vrhovnega ohijskega sodišča Carl V. Weygandt se ob tej priliki izrazil da je že skrajni čas, da se uresničijo predlogi svetega očeta Mednarodno sodišče, ki bi imelo pravico klicati na od govor posamezne države ter tudi mednarodno moč in po moč, da bi moglo izvaj'ati sankcije, oziroma kaznovanje nač državami, ki zagreše zločine proti mednarodnemu pravu je nujno potrebna mednarodna ustanova, če hoče svet pre prečiti nadaljne vejezločine nad narodi. Svoj zadnji govor v tej zadevi pa je ime! papež dne 6 decembra 1953 pred zvezo italijanskih katoliških pravnikov ki je na svojem lanskoletnem kongresu obravnavala predmet: “Narodi in mednarodna skupnost.” Tu pa je vrhovn poglavar katoliške cerkve povdarjal, da so sedanje svetovne razmere take, da nujno zahtevajo, da se ustanove mednarodne zveze. Ta je potrebna radi vedno bolj naraščajočega tehničnega napredka in radi splošne želje narodov, ki izvi ra iz nekega notranjega razvoja zakonov v človeški družbi To stremljenje se ne sme zatirati, marveč gojiti. Delo za vedno večjo edinost med narodi je smoter, ki ga je treba na vsak način doseči. Pri tem delu so velike važnosti že obstoječe mednarodne zveze in pa tudi one, ki so šele v načrtu. V teh mednarodnih zvezah naj se združijo države, ki so sicer suverene, ne podložne drugim, z namenom, da se dosežejc določeni pravni smotri. Te zveze, bodočnosti se ne morejo primerjati z imperij' iz preteklosti, pa tudi ne s sedanjimi, v katerih se različn narodi in razna ljudstva ter plemena združijo hočeš nočeš \ nekak državni kompleks, v nekako skupno zvezno državo V smislu papeževih predlogov bi posamezne države ohrani le svojo suvereniteto, svojo neodvisno državno upravo, bile bi pa svobodno združene v pravno skupnost. Taka mednarodna zyeza, kakor si jo predstavlja sveti oče, ni bila dose-daj v svetovni zgodovini še nikdar uresničena. Mesto borbe in vojn za premoč, naj bi vsi narodi sveta stremeli po do sedanjih strahotnih ■ skušnjah po neki mednarodni pravn zvezi in skupnosti. Sedanje razmere, žalostne skušnje, ki so jih doživel' narodi in veliki tehnični napredek je med vsemi narodi v človeških srcih vzbudil vero, ki je vsajena v naravi človeških src po neki višji mednarodni in nadnarodni skupnosti. Te- papeževih besedah torej silita k mednarodni zvezi tehnični moderni napredek in človeška narava. Ob priliki tega zadnjega govora je sveti oče pojasnjeval tudi pojem suverenosti. Po njegovi razlagi je suverenost držav oziroma narodov ni neomejena. Suverenost v pravem pomenu, besede pomeni samovlado naroda, ki je edini upravičen urejati razmere državne skupnosti v nekem določenem ozemlju, to pa se mora vedno vršiti v okviru mednarodnega zakona. Vsaka država je podvržena mednarodnemu zakonu. Suverenost ni oboževanje države, ne njena vsemogočnost v Hegelijanskem smislu. One države pa, ki nimajo polnosti moči, samovlade, ki so odvisne od drugih držav, niso suverene in njih obstoj ni zajamčen po mednarodnem pravu. Katoliška cerkev je po besedah papeža nekaka duhovna podoba te bodoče federativne mednarodne zveze. Pravna skupnost vseh narodov sveta, naj bi dosegala svoj cilj podobno, kakor ga na duhovnem polju vrši vesoljno poslanstvo Cerkve. v M. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot Cify-a”) LaSalle, 111. — Kakor sem slišal po radio in bral v listih so bili ljudje zadnjih nekaj dni silno zaposljeni -s staroletnimi in novoletnimi računi. No, meni ravno niso ti računi delali prevelikih skrbi. Zračunal sem hitro, nekaj kar na prste, malo pa tu tli s svinčnikom in moj finančni minister ne bo imel radi tega prevelikih skrbi. Ko sva bila z računi gotova in sva ugotavljala bilance, so računi pokazali, da kak preveč težki preostanek mi ne teži, niti ne dela kake nadloge ne v levim in ne v desnem žepu. Vse je lepo bilancirano v obeh žepih, da ni ne v enem ne v drugem drugega, kakor NIČ. Sdino kar bi rad je, da bi iz motali žepov pregnal tega nepridi-nrava “NIČA.” Saj ta salamenski “NIČ” je čisto zanič. Kaj naj sploh počnem z njim? Ali ga naj samo gledam? Saj še za to ni za. nič! — Na Treh kraljev dan sva z Tožetom sedela v njegovi kuhinj i in gledala, skozi okno, kako :e veter nosil snežinke po zraku. Spominjala sva se, kako smioi v irejšnih letih, hodili na lov. Jože mi je pripovedoval, kako so navihanci, kakor je bil pokojni Čehranc in nekateri drugi, burke uganjali s pokojnim saiuner-jem Tone Mežnaršičem. Nekoč o šli na lov in pokojni Matt Komp, ki je umrl v starem kraki je imel tiste male živalice, ki km pravijo “Ferrets,” to so neke male kune, ki so jih prejšnja ’eta uporabljali lovci na lovu za sajci. Ferrete so spuščali v luknje, v katerih so zajci in ti so Tajce izgnali ven, da so jih kar v nastavljene vreče lovili. Tako so •ri ujete žive zajce privezali k drevesom, ,nati:i pa pokojnega Toneta Mežnaršiča zvabili v tisto smer. Ko je Tone zagledal ari enem drevesu prvega zajca, :e' hitro pomeril in tresk! Ustrelil ga je. Stopi malo naprej, zagleda zopet drugega. Zopet nstreli in zajec je zgubil svoje dragoceno življenje, še malo na-orej zopet zagleda, zopet glasen sok in tudi tretji zajec je bil pokončan. “živela lovska sreča!” je vzkiikoval Tone, ter hudo-nušno pristavljal: “Hej Tone, kaj si pa zajutrko-val danes, da imaš tako srečo, da naletiš kar na privezane zajce?” “Drugi ga je zopet dražil, če ni morda to .čarovniško skrivnost dobil iz “trompihelna,” v katerega je Tone včasih rad pogledal. Tone pa, ki je bil izvrsten šaljivec sam, se je po štajersko odrezal: “Sakraminski adut j e, kaj se smejite in režite, alo v koruzo in nalovite še kaj zajcev in jih privežite, da jim upihnem življenje in jih ponesem domov stari!” Tisti dogodek je služil celo tisto zimo kot sniciv za šaljenje in zbijanje burk med lasallskimi lovci. “Škoda je,” je zmajal Jože s svojo glavo, da so ti veseli in vedno šaljivi stari lasallski purgarji večinoma že vsi pomrli.” “Pa je res škoda,” sem še jaz pristavil pri tem obujanju starih spominov na dogodke med nami. Pa je že tako, vse kar je na svetu enkrat mine. — Po tem sva z Jožetom govorila o starokrajskih sejmih. An tonov semenj, je bil navadno vedno dobro obiskan. Ježe je pripovedoval, kako je hodil na semnje v Bučko, Škocjan, Novo mesto in celo v Karlovec ga je včasih zaneslo. Povedal mi je, da v njegovi vasi je živel eden naj spretnejših mešetarjev v celi Dolenjski in še dalj. O tistem spretnem mešetarju so ljudje pravili, da se je pri “glihanju” za konje, voli ali krave tako drl in zraven na vse krvave viže priverjal, da je “pretental” (pregovoril) vsakega prodajalca ali pa kupca. Bil je “škilav” in z enim očesom je gledal proti nebu, z drugim doli v tla, tako da človek ni vedel, ali ga pošilja v nebesa ali doli v pekel. Nekateri so mu rekli da je bil “hudičev pravdar.” Ob vsaki “glihengi” si je pa zgcivoril nekaj kron, kot plačilo pa.par litrov pijače. Kdor mu je to obljubil je zanj glihal in vpil, da se še hudiči niso upali zraven. Tako mi ga je opisal Jože. “To ti je moral biti pa res pravi mešetar. škoda, da ga ni več med živimi. Takega bi rabili zdaj na raznih konferencah, li ime “Republican Party.” Republikanci pripravljajo v proslavo stoletnice razne slavnosti, tako v našem kraju, po celi državi in po vsej Uniji. — Reka Illinois, ki teče po nižavi mimo našega mesta je zadnje tedne narastla za skoro 18 palcev. Lansko leto je bilo suha leto in zelo malo dežja, zato je voda v reki padla nenavadno nizko. Zdaj, ko je več moče se voda v reki dviga. Proti spomladi pa vsako leto voda tako naraste, da rada izstopi poreko svojih obrežij in poplavi nižave okrog reke. —Naš policijski urad je objavil izkaz za mesec november, ki pove, da so znašali prejemki ali dohodki za razne kazni za prestopke, kot “parkanje” automo- bilov na nedovoljenih krajih, ali pa, da stranke niso v “parking metre” spustili svojih novčičev, ter za razne druge manjše prestopke, katere reši kar naša domača “rihta” na drugi cesti v mestni hiši, da to znaša $1,204.50. No nekaj je že, da fantje s kapami na glavi in zvezdo na prsih ne gledajo zastonj za automobili po naših ulicah. — Na Oglesby, sosednem mestu, ki se nahaja “South of the River” pa objavlja tamkajšni “policaj-komandant,” da so nabrali za slične prestopke in pre-greške znesek $103.00 tekom novembra. Za luč in vžigalice bo že. — Naša znana rojakinja Mrs. Fran (Antonija) Struna Sr., ki biva na 437 Tonti St., se je morala podati na operacijo v nosu v bolnišnico sv. Jožefa v Jplietu. Operacijo je uspešno prestala in želimo ji čimprejšnega popolnega okrevanja. — Pri družini Robert Meglen na Oglesby, se je te dni ustaVila gospa štorklja in jim je pustila za spomin krepkega sinčka., čestitke! Vsem čitateljem lep pozdrav in Vislo srečo ni zdravje v novem letu! gg. Ciril Demšar CM in župnik Anton Orehar, nazadnje pa se je zahvalil svojim dobrotnikom no-vomašnik. Njegov oče je postal žrtev komunistične revolucije, dobra mati mu še živi doma. Poleg drugih učiteljev in vzgojiteljev se je splominjal zlasti rajnega dr. Antona Breznika, čigar sestra je bila med novomašnimi svati. Povedal je, da je bila zanj velika šola za vse življenje doba, ki jo je preživel kot vojak med plemenitimi in junaškimi domobranci v Rovtah. Po njegovem govoru so se podali svetje v ra-mieško župno cerkev k litanijam, kjer so se izkazali domači pevci, nato pa so se vrnili v “Ilirijo.” Škoda, da se zaradi defekta niso 'mogli oglasiti žalostnogorski zvonovi, ki jih je pri svojem zadnjem obisku v domovini posnel, g. Jože Grdina in poslal ploščo kot novemašni dar svojemu sovaščanu novomašniku. G. Susman odhaja po novem letu za profesjoirja cerkvene umetnosti in liturgike v metropolitansko bogoslovje v Asuncion v Paraguavu. Vztrajnost, s katero se je že doslej prebijal skozi življenje ter ljubezen do znanosti in umetnosti bosta našemu rojaku pomagali k uspehom, ki naj jih božji blagoslov še posveti in obdaruje z bogatimi sadovi. Osebne novice Dr. Farncu Zorcu in ženi Joži v San Martinu se je rodil sinko. — Dr. Maksu Virniku in ženi Sonji se je na dan pred Božičem rodila hčerka, ki so jo krstili na Majdo. — Na Štefanovo je umrl zadet od kapi v Ramos Mejia Nace Jeriha, doma iz Device Marije v Polju. Amerika obsoja tltovslvo Koncert June Babati-Price Takole se’ puca fantje, kaj 'da bi ga poslali “glihat” v Mos-'ooste vi, ki s puško še streljati ne kvo z Malenkovom, v London s mate, mislite, da imate fižolovo, Churchillom in v Beograd s Ti-kolje v rokah!” !toh,” — sem dostavil jaz. Navihani solovci so hitre, pri-j Tako vidite modrujeva midva tekli na pozorišče, kjer je Tene! z Jožetom, kot stara “jamrov-ookončal v nekaj trenotkih kar,ca,” kadar prideva, skupaj in tri zajce. Ko je Tone hitel, da , imava čas. Tajce pobere, seže po prvem, gaj — Leto 1954 je zgodcvinsko dvigne, a vrv, na kateri je bil leto za Republikansko stranko v odvezan je cuknila nazaj. Tedaj. Zdr. državah. Kakor pričaje za-•e je debeli okrogli Tone Mež- piski se je vršil pred 100 leti ravno v La Salle okraju (Coun- Cleveland, O. — Bilo je jeseni 1. 1941. Takrat je June-Marie prvič nastopila v “Cigan — baron.” Pela je vlogo Čipre. Naučila se jo je v pičlih devetih dneh. Kratek čas za 16 let staro dekle. Njen pevski talent je bil očit. Glasbena Matica je omenjeno tpereto uprizorila dvakrat. Drugič v pomoč bednim rojakom v starem kraju. June-Marie je dobila obakrat lepo priznanje domače kritike. Rastla je in se učila. Sedaj poje še Vedno pri Glasbeni Matici in pri “Triglavu.” V zboru poje prav tako navdušeno, kot kadar nastopi solo. V nedelje!, 17. januarja, bo podala samostojni koncert. Začetek bo ob štirih popoldne. Njeni prejšnji nastopi jamčijo za izreden užitek. Poslužite se vstopnic, ki so v prodaji pri Oražmo-vih. Več o programu prihodnjič. Anton šubelj. ied rojaki ¥ Irgctitim raršič začudil rekoč v svoji šta-'erščini: “Kaj pa h:diča, kdo te je pa privezal? Sem dejal, da je mo- Slovenska nova maša Na sveti dan je v kapeli na Belgrano opravil prvo svojo daritev lazarist g. Franc Susman iz Prevalij pod žalostno goro v preserski fari. čeprav je bil dan deževen in je bila večina običajnih udeležencev belgranske maty) prvi sestanek za ustanovitev še že pri polnočnici, se je vendar nove stranke pod imenom “Republican Party.” Do tedaj so ralo biti nekaj narobe, ker si me ( bili stari politikarji organizirani tako ponižno in pobožno čakal, v znani stranki “Whig Party,” ki ko sem meril.” J je v teku let zgubila dobro ime Ostali solovci so se zakroho-jin privlačnost. Mlajši elementi ali. Tone . j e pa šel še po ostala v stranki so hoteli stranke; refor- iva in oba-zajca našel privezana ’ mirati, da bi'sprejela v svoj pro-kakor je bil prvi. Tone se je za-' gram oprostitev sužnjev po raz-čel še sam smejati in je hitro nih držav in še druge zadeve so pogruntal,” da so mu to naredili za šalo. Solovci sci ga pa hudomušno dražili: bile. Stari so se temu upirali, mlajši pa so vstrajali in tako je prišlo, da je pokojni sodnik E. slovesnost v cerkvi izvršila ob zelo številni navzočnosti verni-ksv- Pred stranskim vbodem sta ustavili novomašni sprevod deklici Gabrijela in Marij anica Pregljevi, ki sta s korajžnim nagovorom izročili novomašniku križ in cvetje. Novomašni govor je imel g. Ciril Demšar CM iz Lujana. Na koru je pel pevski zbor Gallus Gollerjevo ioretsko mašo in vmes Mavovo Svetonoč-no blagovest. Novomašno kosilo Srbska narodna odbrana, ki ima sedež v Chicago, 111. je sredi oktobra poslala državnemu tajniku brzojavko, v kateri ga je opozorila na Titovo nezanesljivost in na škodo, ki j,o ameriško pddpiranje Tita povzroča svetovni borbi proti komunizmu. Na to brzojavko je dobila od državnega tajništva odgovor, v katerem je med drugim napisane tudi tole: “Politiko proti jugoslovanski vladi vlcldimo in presojamo s stalnim ozirom na dejstvo, da je ta vlada komunistična ... V nekaterih krogih si razlagajo dejstvo', da smo podprli Tita, kot moralno podporo jugoslovanski vladi. To seveda ni res. Mi smoi ponovno izjavili, da ne odobravamo — in v resnici obsojamo — nekatere njene metode v notranji politiki, te ki so odvratne zahodni morali. Naša sedanja politika ne pomeni, da obstoja tudi najmanjša sprememba v tradicionalnem stališču vlade in naroda Zedinjenih držav v korist pravih demokratskih ustanov v Jugoslaviji, ki bi jamčile vsem narodom te dežele uživanje človečanskih pravic in svobode kot si jih mi predstavljamo.” Gornje vrste povedo jasno, da imajo v Washingtonu o Titu in njegovi vladi pravilno mnenje kljub temu, da ga skušajo nekateri slikati kot “demokratičnega nacionalnega komunista.” Med našimi rojaki je kljub neštetim poročilom o umerih in pobojih med vojno in po njej ter o žalostnih razmerah, ki vladajo derpa, še vedno dosti takih, ki si trdovratno zakrivajo oči in hočejo videti v Titu “rešitelja naroda.” Kdor resnice še zdaj ne more ali noče spoznati, temu skoro ni rešitve! Sreča v nesreči Pri nekem slovesnem kosilu je strežaj po nesreči razlil juho po obleki neke gospe. Nastane splošno ogorčenje in razburjenje. Strežaj pa pravi z nasmeškom: “Gospoda, prosim, nikar se ne razburjajte. V kuhinji je še juhe dovolj!” — Ribbon slapovi v Yosemite narodnem parku padajo 1,612 čevljev globoko in slo. do nedavnega veljali za naj višje na svetu. Pred dvemi leti odkriti “An- gelovi slap” v Venezueli pa je skoraj še enkrat višji. Pri “Prosveti” so zelo zanimivi ljudje. Urednik se v enem svojih uvodnikov, ki naj dajejo' smer bralcem, huduje nad senatorji in kongresniki McCarthy-em, Jennerjem, Veldejem in po-duthnimi. “Inkvizicija, ki postaja nevarna!” “Manija (pobesnelost — op. pisca) preiskovanja v Združenih državah se širi. Vsak senator in vsak kongresnik, bi rad koga pestil z vprašanji, če je bil kdaj komunist ali sopotnik . . . Maccartizem je postal nevarna bolezen . . . Zares smo prišli v tej deželi daleč, ko so morale celo knjige mnegih najboljših ameriških in drugih pisateljev iz; zveznih knjižnic — ne zaradi vsebine, temveč ker niso ti književniki vsaj sorodno takega prepričanja kakor kak McCarthy ali Velde.” Navedeni odstavki bi spadali prav dobro v kak komunistični časopis, ki se zaletava v vsako ameriško stvar, posebno če je komunizmu nasprotna, človek jih pa bere s precejšnjim začudenjem v ameriškem slovenskem časopisu, ki v javnosti noče veljati za komunistom prijaznega. “Strah povzroča paniko!” je napisal urednik v istem članku, dodati je le še treba drugi znani rek: STRAH IMA VELIKE OČI! pa nam bo jasno, čemu na Lawndale tako glasno trobijo alarm. Jože Zelene pravi, da nasprotnikom E.Oištjančičevega “Glasa Naroda” ne gre v glavo, da postaja ta list’tako popularen. Le kako bi jim šlo, ko se Janez sam huduje nad “Enakopravnostjo” in “Prosveto,” ki njega sploh ne marata jemati v račun pri razgovorih o združitvi, če bi šLo “Glasu” tako dobro, bi bil Janez vesel, da ga puste bratci v miru, tako je pa nekaj krati globoko-zavzdihnil. Jože, ki je daleč od New Yorka teh vzdihov ni slišal, do Clevelanda so pa še prišli .. . Zavoljo združitve “naprednih” slovenskih listciv pa se jeze tudi v Chicagu. Hudi so zlasti na Franka Kržeta, ki je svetoval SNPJ, naj dnevnik “Prosveto” enostavno ustavi in pireda naslove naročnikov “Enakopravnosti,” čez da “Prosveta” sama itak ni nič vredna. Frank Česen je poročal pred Božičem v “Prosveti,” da zaradi “krivičnega McCairranovega zakona in intrig od strani naših prijateljev, pa tudi nekaterih naprednjakov” ne bomo mogli P0' slušati ljubljanskih pevcev. Koncertna tura je za nedoločen čaS odložena, denar se ho pošteno vrnil darovalcem in oglaševal', cem. — Organizatorji obiska i11 turneje bi si lahko to razočara nje prihranili, če bi preje mal° razmislili o “pitju na medvedo' vo kožo.” Tudi filmi zoper Stepinca Titov režim je, kakor poroča agencija NC, baje pripravil dokumentarni film proti zagrebškemu nadškofu kardinalu Stepi ncu. Jugoslovanske oblasti naj bi 'skušale razširiti ta film v inozemstvu, zlasti v Združenih državah Severne Amerike. Neki dolgoletni urednik neke' ga slov. lista prinaša svojih1 bralcem takale drobce iz zgodo' vine: “Perzijski kralj Kserkse5 je s svojo vojsko po ladijskeh1 mostu prišel preko Helesponta ali Dardanel in po hudih bojih ^ podjarmil Grčijo okrog leta 49^ pred našim štetjem.” — Za taki0 zgodovinski drobec bi g. urednik dobil v šoli gotovo — nezadosk no! d . Shr. Josip Grades: Zgodovina slovenskega naroda E g. Završelek verskih bojev. — Izgon protestantskega plemstva. — Druga vojna z Benečani. Nadvojvoda Ferdinand je izkušal vojno preprečiti. Poslal je v Benetke reškega stotnika Štefana, ga overil kot svojega pooblaščenca, da se pogaja z republiko, v Senj pa dva komisarja, barona Jurija Kisla in barona Turjaškega, ki sta imela osvoboditi ujetega provider j a Marcela in kaznovati Senjane. Okdii 100 Uskokov z ženami in otroki so pregnali iz mesta, ki so se morali naseliti deloma v Selcih, deloma v Crikvenici. Vendar te odredbe niso mogle pomiriti beneške republike, ki se je slej ko prej pripravljala za vojno- Nov dogodek je nenadoma položaj poostril. Meseca junija 1613 so napravili Uskoki na 12 ladjah pohod preko Dalmacije na turško ozemlje. Pri otoku Hvaru zadenejo na ravno toliko beneških ladij z albansko posadko. Naenkrat se spopadejo in. začel se je krvav boj, ki je trajal do pozne noči. V tem boju so osvojili Benečani dve uskoški ladji, okoli 60 Uskokov jie bilo pobitih, med njimi njihov poveljnik Nikolaj Krelj anovič, drugim se je posrečilo zbežati v Senj. Seveda so zdaj Senjani komaj čakali, da se maščujejo nad Benečani. Prilika se jim je kmalu nudila. Po nekem vohunu so izvedeli, da se je u-sidrala v mandrinski luki na o-toku Pagu velika beneška galeja pod poveljstvom patricija Krištofa Veniera- Nato se je skrilo veliko število Uskokov za bnag, -ki je obdajal luko, med tem ko so drugi na šestih ladjah pluli proti Pagu. Z dveh strani so udarili na ladjo, si jo osvojili in oplenili; pomorščake in častnike pa pobili. Poveljnika Vieninera so pripeljali živega blizu Senja, kjer so ga spravili na suho in obgla- .šSšžsiiP TONER'S HMtCANElIXERCf JB1TIE8WHE , L ' Tisoče starejčili ljudi rabi slrinerjevo grenko vino, da ostanejo zdravil 'rpasu Na tisoče starejših ljudi rabi Triner-jevo grenko vino, ker vedo, da morajo pomagati naravi sa redno odvajanje. Oni tudi vedo, da Trinerje-vo grenko vino zanesljivo pomaga proti zaprtju in njegovim posledicam. Trinerjevo grenko vino ja preizkušena želodčna tonika in odvajalno zdravilo, katerega uporabljajo tisoče in tisoče starejših ljudi že od leta 1887. To zdravilo je sestavljeno iz naravnih, čudovito delujočih zelišč in korenin. Kupite še danes Trinerjevo grenko vino in prepričali se boste o njegovem prijetnem okusu in učinkovitem delovanju proti zaprtju. (Opomba: Ako vaš lekarnar nima Trinerjevega vina v zalogi, tedaj pošljite $1.50 z naslovom in imenom vaše lekarne na: Jos. Triner Corp., 4053 W. Fillmore, Chicago, UK in prejeli boste veliko 18 oz. steklenico Trinerjevega grenkega vina poštnine prosto.) Trincrjev liniment Naglo olajša in ublaži revmatične bolečine in nevralgijo. Čudovito sredstvo proti okorelim in bolečim mišicam. Imejte vedno v zalogi Ebnerjev liniment — ker nikoli ne veste, kdaj vas bolečina napade. (Pošljite 80c za dve 2 oz. steklenice, poštnina prosta.) TRINERS 1954 JAN. 1954 M llfir upi® PllI?M2l](22 S«] 21 Ti 16! KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV vili. — Vest o tem groznem dogodku je Benečane silno razburila. V senatu (starešinstvu) so mnogi takoj zahtevali vojno proti Avstrijcem; znuernejši člani pa so svetovali, naj se zahteva na graškem dvoru najprej stroga kazen za zločince: ako bi se nadvojvoda branil izvršiti vse njihove zahteve, naj se mu zapreti z vojno. Vojne pripravte so se nadaljevale na obeh straneh, enako tudi obmejni prepiri in spopadi. Zaman je izkušal nadvojvoda Ferdinand pomirjevati. V Benetkah se je že davno zasnoval načrt, naj bi bila Soča naravi^ meja bteneške zemlje. Razširjali so tudi trditev, da je Avstrija nesposobna braniti svojo obal pred zunanjimi sovražniki in da more to storiti le beneška republika. Avstrija bi storila najpa-metne j še, ako bi prodala Benečanom Goriško z Istro, Trstom in Senjem. Ker pa Avstrija tega ni hotela storiti, so uhajali Benečani s silo v te kraje in nadlegovali avstrijske podložnike. V jeseni 1. 1615. so sovražnosti očitno izbruhnile, me da bi ena država drugi napovedala vojsko. Ferdinand je imenoval za poveljnika svojih čet grofa Adama Trautmansdorfa, ki je bil nedavno iz luteranstva prestopil v katoliško cerkev. Temu je zapovedal, naj popravi vsie obmejne trdnjave in naj skliče po potrebi deželno hrambo iz Koroške, Kranjske in Goriške, vendar naj nikar ne napada, ampak se le brani. — Beneška republika je iskala zaveznikov na Angleškem, Nizozemskem, Francoskem in v Švici, kar dovolj priča, da ni šlo le za obrambo proti uskoškim napadom, temveč za višje cilje. V trdnjavi Palma se je zbralo 12,000 pešcev in 2000 konjikov. Za poveljnika je bil izbran Peter Barbe-rigo z naslovom “providur’ (pro-veditore, oskrbnik), kateremu je bil prideljen kot svetovaliec Pompej Giustiniani, ki je dejansko vodil vsa vojna podjetja- Dne 17. decembra so Beneča ni osvojili bogati Kormin in kmalu potem Medejo. Najbogatejše prebivalce so poslali v Padovo, druge so prisilili k pokor ščini. Drugi dan je osvojil Gu-stiniani Akvilejo in bližnja mesta z goro Medea. Ločniške soteske na neki Soči, kjer je vodila cesta na Furlansko in Laško-, se ni upal napasti, ker je bila dobro zasedena. Vendar so se Benečani polastili okoli 600 krajev na desnem bregu Sočie, ker sta poleg Gradiške in ene vasi le dve trdnjavici ostali v avstrij ski oblasti. V Gradiški, je bilo 900 mož posadke, ki so pozdravili sovražnike s strelom. Po vseh krajih ob spodnji Soči so Benečani strašno gospodarili, vasi razrušili, duhovnike pregnali in cerkve oplenili. Ob istem času je prispela beneška mornarica s tremi galejami, 36 manjšimi ladjami in 2000 vojaki pred Lovrano. Poveljnik je pozval prebivalce, da se izselijo, ker se mora mesto na povelje beneške republike do tal razdejali. Nato vdere vojska v mesto, ga opleni in ražge. Enako se je zgodilo z avguštinsko opatijo sv. Jakoba in z Mošče-nicami. Vendar je ostalo glavno pozo-rišče vojskie tudi poslej v pokrajini ob dolenji Soči in valovitih goriških Brdih vzhodno oa nje. Ko so Benečani zasedli kraje v ravnini, so se pripravljali, da osvoje tudi Brda in odrežejo Avstrijcem dovoz v Gradiško. (Dalje prihodnjič) JANUAR 17.—Koncert June Babitt-Price, mezzosoprano, v SND na St. Clair Ave. 17.—Mladina sv. Vida predstavi v dvorani šole sv. Vida ob 2. pop. in ob 8. zveaer 10th Annual Variety Review. 23. — The American Legion Auxiliary Lake Shore Unit No. 273 prinedi ples v svojih klubskih prostorih na E. 62 St. in St. Clair Ave. 23..—Društvo Ložka dolina priredi ples v SND na St. Clair Avte. Igra E. Habat okrester. 24. —Mladina sv. Vida predstavi v dvorani šole sv. Vida ob 8. zvečer 10th Annual Variety Review. FEBRUAR 6.—Dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi za svojo 40-letni- co ples v SND na St, Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester. 14. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 27. — Društvo sv. Ciirila in Metoda št. 18 SDZ priredi ples v proslavo 40-letnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 28. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi ok, treh pop. v Slov. domu na Holmes Ave. “Veselo pustovanjte.” MAREC 21.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete prinedi zabavo v šolski dvorani ob 7- zvečer. APRIL 11. — Glasbena matica priredi koncert slovenskih pesmi v S. N. D. na St- Clair Ave. Domovina v listih in pismih Smola UDBA-e V Jugoslaviji velja po ustavi pisemska tajnost, ne pa v praksi. To večina državljanov “ljudske republike” ve; zato po večini ali ne piše ali piše zelo previdno. Seveda ne more nihče dokazati, da je UDBA to ali ono pismo odprla. Te dni sta dva Slovenca v USA bila preseneče- stioni značaj . . . Preko polovice dohodka teh zadrug jemlje zase država, 20 do 30% dohodka spravijo v svoje žepe kulaki kot rento za zemljo, vneseno v zadrugo. Nato se izplačuje zaslužek zadružnih uslužbencev in šele, če kaj ostane, dobijo kmetje za svoje delo.” Strmite, kako je mogoče tako na, ko jima od doma pišejo, da j pisanje v komunističnem listu? so prejeli v njihovem ovitim j Ta list izhaja v Moskvi! Izdaja- drugo pismo, ne njihovo. Enemu od teh dveh so celo poslali sliko drugega, ki je bila v pismu Ne moremo postreči z imeni, ke' res ne bi želeli, da UDBA prega nja svojce teh oseb, katerih pisma so doživela to zamenjave pri cenzuri UDBA-e. V Clevelandu se je o tem precej razvedelo, v New Yorku ne toliko. Kapitalistični značaj kmetijskega zadružništva v Jugoslaviji Vedno' smo trdili in pisali, kako je zadružništvo komunistom v Jugoslaviji le sredstvo za to, da se postopoma vazme kmetom zemlja in se tudi kmetijstvo, enako kot industrija, pokomuni ali socializira. Sedaj pa beremo v listu “Za socialističku Jugo-slaviju” br. 44 od 31. X. 1953: “V razmerah kapitalizma, ki danes vlada v naši deželi, niso zad.ru-ge, pa naj bodo kakršnekoli oblike, nič drugega kot navadna kapitalistična podjetja. Na kmetijske delovne zadruge so bel-grajski upravljači do nedavnega kazali ket vzor socialistične rekonstrukcije. S tem, da so likvidirali “trudedan” in uvedli zakupnino, so kmetijske delovne zadruge dobile izrazito kapitali- podobni živim mrtvakom . . . človeškim avtomatom, ki jih je tre-va vaditi in učiti kot šolske otroke, da bi mogli začeti normalno življenje . . . Njihovi škofje so bili zaprepaščeni nad stanjem izpuščenih duhovnikov. Nekateri so bili podobni okostnjakom in skoro vsi so napravili vtis, da so silno trpeli . . . Nekateri sol prebili pet ali več let v koncentracijskih taboriščih, ne da bi bili postavljeni pred sodišče. Drugi so bili obsojeni 1. 1945, 1946 in 1947 od “ljudskih sodišč.” Dolga leta trpljenja sd pustila sledove na njih duhu in osebnosti. Komunistični pazniki pod poveljstvom OZNA-e, so premišljeno uporabljali metode, namenjene, da uničijo osebnosti in vsak čut človeškega dostojanstva ... Ob začetku zapora — 1945 in 1946 — so pazniki mnoge pretepali in napadali. Pozneje se je telesno kaznovanje postopoma omejevalo, toda vsak dan so jih znova poniževali za to, ker so bili duhovniki . . . Najhujša ječa je bila, kot pravijo1, koncentracijsko taboriščev Stolcu (Hercegovina) kjer so v zimi 1945 in 1946, da napravijo prostor za nove zapornike, gonili stotine nagih iz postelj na dvorišče ječe ob zmrzujočem vremenu. Mnogi so zmrznili ali vsaj kmalu umrli vsled pljučnice; nekateri so prosili paznike, naj jih pobijejo . . . Cenijo, da je še vedno okoli 100 kat. duhovnikov v jugoslovanskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Od izpuščenih duhovnikov jih je bilo 14 iz Bosne-Hercegcvine, šest iz Dalmacije, osem iz Slovenije, enajst iz Hrvaške in štirje iz Vojvodine . . .” Pa to vse verjetno ne more držati, zakaj Mrs. Josephine Erjavec je bila na obisku v Jugoslaviji 'in je napisala poročilo v “Joliet Herald,” “da ni nikjer opazila znakov o preganjanju vere in cerkve.” Pocenitev življenja Listi v Jugoslaviji veliko piše- Visoke cene — majhen konsum Splošen pojav v Jugoslaviji je sedaj ta, da tovarne ne vedo, kam bi z blagom, ker ljudje ne kupujejo — zaradi previsokih cen. Posebno velja to za tekstilno blago, o katerem gre že celo jesen akcija za pocenitev. Take* je tudi z emajlirano posodo. Tovarna emajlirane posode (poprej Wester) v Celju je izdelala samo 46% emajlirane posode, do-čim je drug,o produkcijo morala še snemati s kljuke, da bi zaposlila delavce in imela izvpz. Delali so radiatorje za centralne kurjave, delali celo pohištvo. Seveda je nastala izguba in delavski kolektiv je stavil komuni (mestnemu ljudskemu odboru) v Celju predloge za sanacijo podjetja. Zaradi visokih cen je prodaja posode nazadovala na 0.20 kg na prebivalca, dočim je bila poprej 0.36 kg na prebivalca. Djilas se je dalje zavzel za odpravo rednih sestankov komunističnih celic, ki v resnici niso bili nič drugega “kot potrata Časa in moči.” Tudi to je znak, da je med titovci izginilo vsako navdušenje in da se je začela partija sama v sebi razkrajati. Djilas je med tudi povedal, da med Jugoslovani danes ni nobenih želja po vstopu v partijo. MALI OGLASI NAPRODAJ blizu E. 222. ceste v fari sv. Kristine 5-sobni zidan bungalow, 3 spalnice, beneški zastori (Venetian blinds)", soba za zabave, plinska kurjava, garaža in dovoz. Cona $17,800 Za podrobnosti vprašajte pri Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (7) jo oz. pišejo ga kqmmformisti, ki so se zatekli v Sovjet. Rusijo. Drobi pa ta kominformistični ist tako debele laži, da jih je — tat pravijo — mogoče prijeti. Tes je bilo določeno, da bi imeli dobiti člani pri nekaterih kmet. delovnih zadrugah zakupnino, če so vnesli svojo zemljo v zadrugo kot delež na obresti ali če so vneseno zemljo dali v zakup. To-j j°> kako se vedno več živdjenj-da napaka je bila ravno ta, da za-! skih potrebščin pocenjuje. Po-kupnine delovne zadruge sploh cenila se je elektrika za gospo-niso izplačevale ali pa tako ma-Jdinjstvo, premog za kurjavo sta-lenkostno, da so kmetje zgubili novanj oz. gospodinjstvo, poce-interes na teh zadrugah in iskali | nilo tekstilnih blago itd. Največ prvo priložnost, da izstopjo. To|so šle nazaj cene kmetijskih pii-je bil vzrok, da so zadruge tako delkov in tako je krompir že po slabo gospodarile, da se je kom. stranka morala odločiti za reorganizacijo delovnih zadrug. Kot živi mrtvaki Ob desetletnici kemunistične-ga zbora v Jajcu je Tito dal obsežno amnestijo, ki je doletela tudi okoli 45 katoliških duhovnikov in redovnikov med tako-zvanimi “političnimi kaznjenci.” Brooklynski kat. list “The Tablet” prinaša o žalostnem stanju 8 do 10 dinarjev pri odkupu od kmeta. Kilo kruha stane že 54-58 din. Vedno so pa še zelo drage stvari, ki jih je treba uvažati, takozvano kolonijalno blago. Na debelo (v veletrgovini) javljajo sledeče cene: Kava 2,300 do 2,600 din, za kg poper 4,500 din, cimet 3,600 din, čaj 3,600 din, rozine 345 din, riž 220 din. Da dobimo cene na drobno, moramo k tem cenam dodati vsaj še 20%. teh duhovnikov in redovnikov j To nam pokaže, da se najbolj daljše poročilo, iz katerega po-1 izplača pošiljati kolonijalno bla-snamemo. Duhovniki, nedavno g:1, ki ga ljudje težko dobijo in izpuščeni po dolgoletni ječi; “So je visoko v ceni. Paul Walter kandidira v 23. kongresnem okraju Odvetnik Paul W. Walter je nedavno naznanil svojo kandidaturo v 23. okraju, ki ga sedaj zastopa republikanec George Bender. Kot je znano namerava Bender kandidirati za senatorja namesto pokojnega B. Tafta. Ko je naznanil svojo kandidaturo v primarnih volitvah meseca maja, se je Walter, ki je znan republikanec, pozival na tesne zveze, ki jih je imel s pokojnim senatorjem Taftom. “Od 1. 1938 sem imel priložnost pomagati senatorju Robertu Taftu v vseh njegovih kampanjah kot tudi pri sestavi zakonodajnega in političnega programa,” je dejal Walter. Ker je aktivno sodeloval pri sestavi zakonodajnega programa, pravi Walter, se je odločil, da pojde v imenu 23. okraja v Washington, D. C. pomagat ta program uresničevati. Walter, ki ima sedaj 46 let, je prvič začel delovati v politični organizaciji 1. 1936, ko je bil Harold Burton izvoljen za župana. Na njegov pi'edlog je Waiter 1. 1938 vodil Taftovo kampanjo za izvolitev v senat. Kasneje je sodeloval v vseh Taftcvih volilnih borbah v severnem Ohio. Kandidat je študiral na Western Reserve University in Western Reserve Law School in deluje kot odvetnik že od 1. 1932. Ima ženo in dva otroka ter stanuje na 14443 E. Carroll Blvd., University Heights. ------o------ Jugoslovanska kom. partija pred čiščenjem? Predsednik Zvezne skupščine v Beogradu in eden vodilnih komunistov v Jugoslaviji Milovan Djilas je nedavno napisal v “Borbi,” glavnem titovskem glasilu, da je treba komunistično parti-j jo očistiti “karieristov in oportunistov.” KPJ je imela nedavno okoli 770,000 članov. To število je Djilasu preveliko, preveliko zato ker Cibsega veliko članov, ki so komunisti samo na papirju, v srcu pa se na Tita požvižgajo — to so karieristi in oportunisti, ki bi se jih Djilas rad znebil. Stvari pa ne bo lahka. Te vrste tiči se J znajo skriti. Besedo v partiji naj bi po Djilasu imeli zopet “stari preskuše-hi bcrci,” ki so v “preteklosti ponovno stavili strankino korist nad svojo osebno.” Naprodaj Dva stola na kolesih, eden čisto nov, zložljiv, drugi v dobrem stanju. Vprašajte pri Frank Glavič, 1531 E. 70 St., HE 1-6231, po 6. zvečer. — (7) PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. *8 St ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 V blag spomin OB PRVI OBLETNICI PRERANE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA JOHNNY ZAITZ ki je odšel v večnost dne 8. januarja 1953 Ko bi ljubezen govorila in solza mrtvece budila, ne krila Tebe bi gomila. Ti v kraje romal si neznane, odkoder več vrnitve ni, slovo nam bridke seka rane, solze rosijo nam oči. V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi gremo za Teboj, žalujoči ostali: MARY, soproga JOHNNY, DANNY in FRANKIE, sinčki MARY, mati WILLIAM, brat Cleveland, O., 11. januarja 1954. MODEL — Petletni pes Buffer čaka udano, kdaj ga bo umetnica upodobila na porcelanastem vrču, namenjenem za Britansko industrijsko razstavo v Londonu. Te vrste psi so ljubljenci angleške kraljice Elizabete II. RAZPRODAJA V MLQVArS DEPT. STORE 6214 SL Ciair Ave. SE NADALJUJE 00 16. JANUARJA Vse blago znižano vsaj 20% —Nekaj tudi pod ceno— 1 i! Za sedaj je nevarnost odvr-njena, pred Mantovo ni več sovražnika: kmalu bo morala pasti. Poveljnik znova razdeli svoje dete in h' ' nazaj v Milan. Naposled bo lahko vladal iz glavnega mesta, držal bo Josephine in je ne bo več izpustil. Toda njo je težje ujeti nego Wurmserja. “Prišel sem v Milan, hitim k Tvoji hiši, vsie drugo sem pustil vnemar, da bi Te objel, — a Tebe nikjer! Ti se sprehajaš po mestih od veselice do veselice in biežiš, ko se vračam; prav nič Ti ni za svojega Napoleona. Kaprica Te je zavedla v ljubezen, nestalnost Te dela zdaj nebrižno. Ker sem VSE VRSTE DELA V ZOBOZDRAVNIŠTVU posebno za ljudi srednje starosti in starejše ljudi, kakor hitro mogoče Uradne ure od 9:30 do 7 Dogovorjen sestanek nepotreben DR. J. ŽUPNIK EN 1-5013 6131 St. Clair Ave. Vhod na E. 62 St. Poglejte napis "■Kiti m ■ M'' " ■ te..J* “ . * • • •> >> m 1 * ^ V blag spomin DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Marije Koracin ki je izdihnila svojo blago dušo 11. januarja 1945 Devet let je že minilo, odkar zapustila solzno si dolino, odkar nas je ločila na božji klic nemila smrt. Tu ostali Ti želimo milost in plačilo. Večna luč Ti sveti naj, dokler nas ne združi Bog na vekomaj. Žalujoči ostali: FRANK, soprog; JOHN, sin; ANNA TEKAVEC in MARY MILLER, hčeri; VNUKI in VNUKINJE. Euclid, O. 11. jan. 1954. vajien nevarnosti, poznam sredstvo za zle udarce življenja . . . Ne daj se motiti, sreča je u-st var j ena zate, ves svet je srečen, Ti ugaja, samo Tvoj mož je zelo nesrečen.” Prihodnje jutro: “Sreča ali nesreča moža, ’ki ga ne ljubiš, naj Ti ne delata skrbi: Moja u-soda pa je, ljubiti Tebe ... Le ne brigaj se za nesrečo svojiega moža, ki živi samo zate. Če bi zahteval od Tebe ljubezni, kakršna je moja, bi bil krivičen. Zakaj hoteti, da bi nežne čipke tehtalo toliko kot zlato! . . .. Moja napaka je, če me narava ni obdarila s čari, ki bi Te pri-tezali. Edino, kar zaslužim, je nekoliko obzirnosti od Josephine, nekoliko spoštovanja, ’kajti ljubim Vas do blaznosti in sicer samo Vas ter edino Vas. Pozdravljeni, oboževanja vredna gospa . . Če je gotovo, da me ne morete več ljubiti, bom zaprl svojo bolečino in se bom zadovoljil s tem, da Vam bom skušal koristiti, kjer bom mogel . . . Odprl sem pismo še enkrat, da bi Te poljubil. Ah, Josephina! Josephina!” Kakšno priznanje! S strastjo in častihlepnostjo stremi k smotru, ali sovražnik se je izmuznil, kaj storiti? Zbranost je prva posledica napake, ne psovanje in divjanje; očuvati dostojanstvo in posvetovati se s pametjo. Nekoliko nasmeha, nekoliko dvorljivosti, to bo učinkovalo. Prihodnji dan si premisli: Moram jo imeti- Kako bi jo zvabil nazaj? Proslavljati svoja dejanja? To pri nji ne zaleže. S čim jo pridobiš? Laskaj ji in ji služi. Tako računa — in se vendarle ušteje. Kajti strahovalec kraljev ne vidi, da bi se očarljiva Josephina svojega gospoda vsaj lahko bala. Oboževala ga seveda ne bo. A nobena stvar ji ne more dati toliko drznosti kakor njegovo priznanje. Ta napaka velikega poznavalca ljudi izhaja iz njegovega ponosa. Ponos ga bo vedel do meja človeštva in ga bo nazadnje zavedel v naj večjo napako. Zdaj mu ponos onemogo-čuje skrivati strast, ki je ne obvlada, ker je node. Ali po vseh dobro postavljenih besedah, ga zmore nespametno človeško srce. Kakor mladenič odpre pismo še enkrat: “da bi Te poljubil”. VI Kaj pravi Pariz? Srečen je , da ima po dolgih letih zopet svojega junaka: Bo-napartova slika v izložbah, rimane primere z antičnimi zavojevalci, njegovo ime v ustih igralcev, če gre proglasitev nove zmage, njegove zastave na Luxembourškem dvoršču, nje- gova poročila, ki jih prikrajajo direktorji, v “Moniteurju”; pesmi, kovani denar, celo karikature, ki že zdaj prihajajo iz Anglije: vse to je boulvardu v veselje. To mu je znano. Znano mu je tudi, da pričenjajo pred tako naglo rastočo popularnostjo gospodje direktorji trepetati, kajti zmagovalec jih že dolgo več ne uboga. — Ta človek nas spravi s svojimi zmagami v grob, si mislijo direktorji in stikajo glave. Nepremagljiva takale narodna armada, — toda strahovito nevarna, če ne ostanejo njeni častniki popolnoma v rokah vladajočih! Ali niso vseh teh sedem let vsakemu generalu grozile z guilotino, če je uganjal politiko na svojo pest! Kdor se ne pokori našim ukazom, kdor omalovažuje komisarja, ki smo mu ga poslali v tabor, mora pasti, in če je desetkrat Bonaparte! Saliceti mu je preveč vdan. Korzičan je in ima slabo vest pped njim, svoj čas ga je izdal-Pošljimo mu koga drugega, Clare, to je sposoben in častihlepen človek! Clare je eleganten in ohol in je sam general. Na poti v Milan si misli, da bo že opravil z Bonapartom. Tega pritlikavca v siromašni uniformi, ki ga je tolikokrat sriečal pri Barrasu, tega neokretnega človeka da ne bi z diplomacijo ugnal v kozji rog? Strme stoji nato v Serbel-lonski palači pred vojskovodjo. Zrastel sicer ni, toda po njegovem vstopu in nastopu, po tem, kako ga vse pričakuje in kako se mu vse umika, je videti bolj vladar nego vojščak. Komisarja sprejme vljudno: ali namestu da bi komisar prepoznal Bonaparto-ve načrte in jih sporočil domu, ve Bonaparte že čez dva dmeva za vse tajne naklepe direktorjev, ki bi jih bil moral zamolčati. Clare se je kratkomalo u-maknil višji potenci: to je mož bodočnosti, si misli in prestopi na njegovo stran. Vojskovodja pa dobi potrdilo za svojo domnevo: pariški direktorji smatrajo njegove pridobitve v Italije samo za jmstvo, Italijte ne nameravajo obdržati, še manj re-volucionirati. Zdaj ve za to nakano; zato bo vse pripravil svoji vladi ta načrt. Ali še jo potrebuje. “Pomoč! Pomoč Toda ne smatrajte te stvri za igračo, moštvo moram inyeti resnično pod orožjem, ne samo na papirju . . . Moji naj- boljši ljudje so ranjeni, vsi štabni častniki in generali nesposobni za boj. Kar prihaja na novo je nezmožno ali brez samozavesti. Armada je skopnela do peščice ljudi. Zapuščeni stojimo sredi Italije. . . • Kar je še ostalo hrabrih, mora zaradi naših neznatnih moči v pogubo. Morebiti bo prav kmalu udarila ura hrabremu Aulgereauju, ne ustrašenemu Masseni, Berthie-rju in meni. Kaj bo ptolej z mojim junaškim moštvom? Ta misel me dela previdnega, ne upam se več igrati s smrtjo, ker bi pomenila za čete, ki so izročene moji skrbi, obup.” Ali more biti bolj zvijačen? Pač. Poslužuje se še drugih sredstev: kadar ne grozi s poginom, mami z darovi. Skoro vsak mesec pošilja siromašni vladi, ki gnezdi na kupih ničvrednega papirja, gotove denarje, ki jih pri sklepanju premirij terja od knezov in republik. To je prvi vojskovodja, ki pošilja denar domov, namestu da bi ga prejemal z doma. Polteg te-j ga pošilja direktorjem manjše napitnine: ‘Pošiljam Vam stoj naj lepših konj, ki sem jih mogel doseči. Imejte jih namestu o-nih ničvrednih, ki jih vpregate v svojie vozove.” Ko mu pišejo, da so čete južnih provinc, ki jih zahteva, potrebne za notranjo službo, odgovor ja: “bolje, da i-mamo nemire v Lyonu in obdr- žimo Italijo, nego obratno.” In ko mu še naročajo, naj prepusti vse diplomatske posle komisarjem, jim odgovorja: ‘Pri takih vojnah ni le potrfe-bno, da jih vodi en sam general, marveč tudi ne sme nihče in nič motiti njegovih operacij . . . Moj pohod je prav tako eksakten kakor so zaključki moje misli ... S šibkejšo armado moramo opravljati neštteto stvari: zadrževati nemške čete, oblegati trdnjave, si ščititi hrbet, groziti Genovi, Benetkam, Toskani, Rimu, Neapolju, povsod moramo biti močni. To pa zahteva popolno enotnost vojaškega, po-litičntega in finančnega vodstva. . . . Če ni veliko središče general, je takoj vse v nevarnosti. Upam, da teh besed ne boste smatrali za častihlepje. Žal, da Sem tako preobložen s častmi in moje zdravje je tako zrahljano, da Vas bom morebiti moral prosti za naslednika. Na konja ne morem več, ostal mi je samo še pogum . . . Pogajam se naprej. Čet!. Čet! če hočete obdržati I-talijo. Bonaparte.” Čim popularnejši je, tem če-šče prosi za odpust, dasi je popolnoma zdrav in dasi na vsakdanjih ježah izmuči konja pod seboj. Gorje, če bi pariški advokati ugodili njegovi prošnji! S tem da krepi francosko oblast v Italiji, utrjuje svojo v Parizu: to je njegova nova misel. Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih tQ bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa ?1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. Vabilo na delniško sejo AMERICAN JUGOSLAV CENTER katera se vrši DNE 24. JANUARJA 1954 ob 2 uri popoldan v A. J. C. DVORANI* 20713 RECHER AVE., Vsi delničarji so uljudno vabljeni, da se te seje udeležite v polnem številu. To naj se smatra za uradni poziv. ZA DIREKTORIJ A. J. C. ANDREW OGRIN, tajnik. 8 N0VICE--zvse9asve,a N-OVICE--kiiihpoirebuje,e N 0 VIC E - -ki iih dobi,e se sveže fr«’-'-. NOVICE--P0P0ln0n,a nepristranske N 0 VIC E - -kobkor m09°*e originalne N 0 VIC E -ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo Čeprav mu ne gre za svobodo narodov in čeprav ne smatra I-talije zrele za svobodo, doseže, da se zoper voljo pariških mogotcev ustvari “Cisalpins’ka republika-” Vsaj Carnot je pristaš svobode narodov med .njimi, a vendarle bi tudi on Italijo najrajši porabil kot zastavek. Tu zgradi Bonaparte prvič organizem iz sredobežnih moči; ta stvarniški akt bo poslej ponavljal v vedno večjih krogih: njegov smoter bo Združena Evropa. Zdaj strne pol tucata državic Gornje Italije, diktira ustavo, nastavlja in odstavlja uradnike: popolnoma kot kak diktator, toda v osnovah vse razumno in v podrobnostih prožno. V sijajnih proklamacijah jim oznanja novo svobodo, pa naj jim bo mila. ali ne; zato pa takoj zahteva tudi plačilo v gotovini. “Francoska republika, ki je tiranom prisegla sovraštvo, je narodom obljubila bratstvo. Ta osnova ustave je tudi načelo armade. Despot, ki je imel toliko’ časa Lombardijo v svojem suženjstvu, je storil Franciji veliko škodo . . . Zmagovita armada drzkega monarha je bila premaganemu narodu strah. Republikanska, ki se mora s svojimi sovražniki, kralji, biti za življenje in za smrt, obljublja narodom, ki jih je osvobodila, prijateljstvo. (Dalje prihodnjič) Delniška seja Redna letna delniška seja KORPORACIJE SLOVENSKEGA DOMA na 15810 HOLMES AVE se vrši dne 3!. jantarja 1954 ob I;30 popoldne To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznim delničarjem Za direktorij, FRANK WALTER, tajnik. FRANCE GORŠE AKADEMSKI KIPAR Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opremo, kakor tudi načrte za slikana okna in pa-ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsakovrstnem materialu, kakor vžgani glini, lesu, bakru ali marmorju. 6630 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio DENAR SEŽIGA — $300,000 spremene v pepel v eni uri v Federal Reserve Bank v Chicago. Obrabljen in raztrgan denar sežgo pod skrbnim nadzorstvom. Na sliki vidimo podpredsednika banke A. T. Sihlerja, ko meče v peč zavitke enodolarskih bankovcev, da jih sežgo.