aroda List slovenskih delavcev v ci^meriki first Slovenic Daily In the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the act of Conoksss of March 3, 1879. v Stev. 66. NEW YORK, marca, 1904. Leto XI. Vseslovanska zveza. Zjedinjenje vseh newyorskih Slovanov — izimši Poljakov. Resolucija v znak: sočustva z Rusijo -v rusko-japonskej vojni. Bosedilo predsedniku Kooseveltu Ir» caru >«'lk:olaju brzojavno prlposlane resolucije. Včeraj ob 9. uri zvečer zbrali so se zastopniki newi'orskega Slovenstva v češkej "Narodnej Budovi", da se sprejme resolucija v znak sočuvstvo-vanja ameriških Slovanov z brati Rusi v njihovej vojni proti Japonske j. Navzoči so bili zastopniki Rusov, Malorusov, Čehov, Slovakov, Slovencev, Srbov, Hrvatov in Bolgarov, to-raj zastopniki vseh slovanskih narodnosti izimši — Poljakov, kteri se radi njihove simpatije do J^toncev niso vdeležili zborovanja, kar nikakor ni častno za Poljake. Pri zborovanju bila je jednoglasno sprejeta naslednja resolucija, ktera se je brzojavno naznanila predsedniku Zjed. držav z priprošnjo, da je izroči ruskemu poslaniku grofu Cassini v Wa9hingtonu v svrho odpošiijatve caru Nikolaju. Resolucija se glasi v izviru: RESOLUTION. We, loyal American citizens of Slavic origin, in meeting assembled, ar the Bohemian National Hall, in the City of New York, on the 18th day of March, 1904, do unanimously resolve on the following: We re-affirm our near kinship to the great Slavonic race, from which we have sprung in common and from which we all proudly trace our descent. We are opposed to war and contend that no one has the transcendent right to take the life of another. Our ancestors, devoted since immemorial times to the>peaceful arts of agriculture, and attached to the soil which they tilled, were always at variance with the roving habits and warlike instincts of their neiRhbors, never raising the sword, except in self defense. However, when attacked, "they knew better how to die than to surrender." The idea of settling disputes between nations by means of a Peace Tribunal was first promul: gated by a Slavonic ruler, finding its etaunchest advocate in another noble minded Slavonian, Tolstoi. While respecting the opinicrs of others we belive it to be our privilege to commit ourselves to any cause, which we may deem to be consestent with our duties of citizenship; and, therefore, we give our moral support and exten3 our whole sympathy to the Russian people in their struggle with the Japanese, because, First. We are firmly convinced that the Russian people ure waging a war of self-defense and not one of conquest. The admitted unprepared-ness of Russia makes plain to us that she hoped to settle peaceably the differences for the righting of which her Asiatic enemy struck the first blow. Second. We recognize that a nation throbbing with virilitj and ambition like the Russian nation must have an outlet to an icc free sea board; and as this, in our judgment, was the sole and guiding impulse that led Russia to build magnificent cities, roads, commercial centers and harbors on the Pacific, we feel that instead of condemnation Russia deserves the praise and gratitude of mankind for opening up new lands to commerce and civil*.-a t ion. Once in possession of ice free ports, the Russian people will have found at last a natural outlet for theii restless energy and will have established, together with other commercial nation«!, new and profitable marts in Asia. Third. We are not unmindful of the enduring services which the Russian people had rendered the cause of Christianity. Seated on the borders of two worlds, European and Asiatic, they were for centuries a potent factor in repelling, subduing, and civi- lizing- fierce hordes of Mongolians that repeatedly overran th^ir territory from the East. Fourth. We maintain that there is less to fear from the peaceful ag-jrressiom of the Russian people than there is to dread from the industrial and commercial domination of the Pacific 0—an by 500,000,000 yellow men, to whose traditions, mode of life, and thoughts we are and must remain, strangers. F i f th. The Russian people have been our steadfast and tried friends, almost ever since the founding days of the Republic and it would ill behoove us, we think, to repay their erood will and friendship ,'ith base ingratitude. Sixth. We particularly commend the wisdom of the course taken by our President in issuing his neutrality proclamations. Dated. New York City. March 18th, 1904. THOMAS LAPEK. Attorney and Counsellor at Law, President. JOHN SPEVA K, Editor and Publisher, "Slovak v Amerike." Secretary. Rev. VINCENT PISEK, D. D. A 'THONY S. AMBROSE, President "National Slavonic Society of the U. S." FRANK ZOTTI, Publisher "Narodni List". VICTOR HLADIK Editor and Publisher '"Pravda". FRANK SAKSER, Publisher "Glas Naroda". JOSEPH NOVY Editor "New-Yorske Listy". JOVO TOMANOVIČ, Editor and Publisher "Srpski Rodoljub". Resolution Committee. Iz Ellis Islanda. Generalni naselniški komisar na otoku. v 99,000 Rusov onstran reke Valu. Washingtonske novosti. Williams ostane na otoku. Velika živahnost vlada v Mukdenu, Oiiloduhc hodo odtilovlll. 1 akoj po sprejemu resolucije, vsta-novili so zborovalci na splošno zahte-' v.tnje vseh navzočih "Vseslovansko i Zvezo" v New Yorku. V glavni odbor so bili jednoglasno izvoljeni: Tomaž Čepek, predsednikom, Jan Spevak, tajnikom in I. I. Wolf, blagajnikom. Poleg glavnega odbora imenoval se je tudi posebni odbor v svrho zastopstva pojedinih narodnosti. Zastopnikom narodnosti so bili izvoljeni gg.: .Frank Sakser za Slovence; Rev. I. Pisek za Cehe; Rev. Hotovickij za Velikoruse; V. Hadik za Maloruse; Frank Zotti za Hrvate: A. S. Ambrose za Slovake; I. Tomanovič za Srbe in Bolgare. Novovstanovljenej "Vseslovanski Zvezi" želimo od srca najboljše vspe-he in smo prepričani, da ostane vedno zvesta svojim in našim panslavi-stičnirn ciljem. Premogarji ne bodo štrajkali. Indianapolis, Ind., 17. marca. Iz-vrševalni odbor organizacije premo-garjev naznanja odborom devetih držav, iz kterih so premogarji te dni srlasovali za in proti znižanju plače, naznanja, da so se premogarji me-jhkega- premoga zadovoljili z 5V2% znižanjem plače. Predsednik Mitchell je z izidom glasovanja zelo zadovoljen in izjavlja, da bodo premogarji naj-brže že v ponedeljek z delodajalci sklenili pogodbo za dobo jednega leta. Od 190,000 premogarjev se je vde-iežilo glasovanjaležilo kacih 135,000, 15,000 premogarjev je glasovalo za in 43,000 proti štrajku. V Marylandu sploh niso glasovali. Iz West Virgi-nije pa še niso došla poročila. Vendar pa izid glasovanja še ni znan, kajti tozadevna poročila še vedno prihajajo. Na naselniškem otoku Ellis Islandu so že dalj časa pričakovali, da se bode nekaj posebnega zgodilo. In temu je bilo v resnici tako. Dne 17. t. m. zgoraj dospel je namreč na naselniški otok generalni naselniški komisar Sargent. Ivmalo nato so se zbrali vsi uradniki na galeriji vknjiževalne dvorane, kjer jim je Sargent skoraj je-dno uro govoril. V govoru se je pred vsem bavil z Williamsom, kteri ostane Še na otoku. V odsotnosti Will-iamsa bode pomožni komisar Murray "boss" na otoku. Nadalje bode Sargent imenoval tudi jednega glavnega sunerintendenta. kteri bode pred komisarjem odgovoren. Nadalje bode vlada odpravila sedanji ogleduski sistem. Med govorom je Sargent tudi omenil delovanje komisarja Will-, iamsa z ozironi na izvrstno organizacijo službovanja na Ellis Islandu. Med drugim je pa Sargent tudi dejal, da uradniki n.e smejo biti prevzetni, ker nosijo znake naše vlade, in da se ne sine nihče nanašati na političen "puli". Po govoru so morali uradniki a komisarjem Williamsom memo njega defilirati, ob kterej priliki je podal vsakemu posebej roko. Po tej izredni slavnosti pričelo se je na otoku vsakdanje uradovanje. S parnikom "Nord America" dospelo je 1205, z "Germanijo" 1421 in s parnikom "Main" 780 potnikov iz Italije. Razun teh je bilo na otoku se vse polno naseljencev od prejšnjega dne. Sedaj prihaja v Ameriko vsaki dan več naseljencev. Tekom prihodnjega tedna pride semkaj 15 parnikov med kterimi jih je 5 iz Italije, kterih vsaki dovede povprečnih 1200 naseljencev. Parnik "Pennsylvania" dovede iz Hamburga 2552 naseljencev. Ko pride general Kuropatkln v Mukden, prične takoj z vojnimi operacijami. — 2000 ranjenih Japoncev nahaja se v bolnicah. Delo štrajbarjert Kansas City, Mo., 19. marca. Šestnajst zakrinkanih in oboroženih mož, je včeraj po noči prepodilo nočnega čuvaja pri gradnji novega poslopja od Proctor & Gamble Soap Co. v West Armourdale. Lopovi so razdejali ves železni oder v prvem nadstropju. Splošno se trdi, da so to storili unijski delavci železne obrti, kteri sedaj štrajkajo. Vsled razdejanja odra bode poslopje dva meseca kasneje gotovo. Bomba se je razletela. Liittich, Belgija, 19. marca. Pred hišo policijskega komisarja Laurenta razstrelila se je včeraj dopoludne velika bomba, ktera je Laurentovo hišo razdejala, častnika Pepina usmrtila in več osob nevarno ranila. ICo so bombo našli, pozvali so majorja Pepina. Ko je slednji bombo preiskoval, se je razletela in mu odtrgala obe nogT. Major je kmalo na to umrl. Tudi nekemu policaju je odtrgalo obe nogi. Kedo je provzročitelj bombnega napada, ni znano. Prijatelj kralja Edwarda umrl. San Bernardino, Cal., 19. marca. — Tukaj je umrl ugledni angležk* prostozidar in politikar, Robert Hoker. Ko so sprejeli sedanjega angležkega kralja Edwarda , L 1875 v red prostozidarjev ,je pokojnik predsedoval takratnim slavnostim. On je tudi vsta-novil Workingmen's Conservative Ass. Colombia iniroje. Colon, Panama, 18. marca. Ameriška križarka "Olympia" odpljula je od tukaj v Puerto Bello, kjer bodo nakrcali potrebni premog. Križarka odpljuje prihodnji teden domov v Zjed. države. Od obrežja se semkaj poroča, da Colombia ne bode napadla Panamo. Javno mnenje je v mnozib krajih republike, zlasti pa v državi Cauca, je za pripoznanje republike Paname. Colombijski topničarki "Cartagena" in "General Pinzon" sta vsidrani v luki Cartagena. Chefoo, 19. marca. Iz Port Arthura dospela je semkaj ladija "Nepger"'. Kapitan naznanja, da je ostavil Port Arthur dne IG. t. m. Na potu sla vstavili dve japonski torpedovki. Japonci so preiskali vse listine, in ko niso nič sumljiveg-a našli, ladiji dovolili pljuti dalje. Potniki imenovane ladije naznanjajo, da je med Harbincm in Port Arthurom opažati nepopisno živahnost, zlasti pa v mestih Mukden Liao Yang in Ilai Cheng. Rusi neprestano pomnožujejo svoje četi ob reki Valu. Sedaj je tudi dognano, da imajo Rusi v Koreji že 99,000 vojakov Do-kelr ne pride general Kuropatkin na ; lice mesta, se ne bodo vršila važna vojaška gibanja. O ruskem vspehu na kopnem je sedaj vsakdo prepričan. Mandžursko prebivalstvo je Ku.-om zelo naklonjeno in kmetje jim dova- j žajo vsaki da n sveže jestvine, ktere j Rusi takoj plačajo. in nabavila je 17,000 piiuhov, ktere bodo dobili mornarji na iztoku v spomin. Na vsakem jajcu bode slika čara. Polej? tepa bode dobil tudi vsak mornar po jeden žepni robec, milo in brisačo, potem tobačno mošnjo, papir za pisma in druge drobnosti. Darila bodo poslali drugi teden na iztok, tal co da pridejo v Port Arthur in Vladivostok pravočasno za pravoslavno Veliko noč. P trograd, 18. marca. Popoludne. Tukajšnje časopisje zatrjuje, da se .r^po-ri ne bodo upali napotiti proti severu, tudi ako imajo v Pingyangn štiri divizije vojaštva. Tega ne bodo storili preje, dokler ne dobe se dve na-dalj ni diviziji vojakov, kar se pa ne more zgoditi pred pretekom štirih, ali celo Šestih tednov. Japonci ne morejo vsaki dan več prehoditi, nego po sedem milj, kajti pota so skrajno slaba. V ostalem je pa Pingyang sličen Plnvn i. Mesto je namreč obdano z Petrograd, 19. marca. General Me-ščenko brzojavlja, da je v Pingyangu največ japonskih pešcev, kteri imajo tudi par topov. Večjih oddelkov japonske konjiče ni nikjer videti. Japonski konji so skrajno slabi. + 4- + Seoul, 18. marca. Dva ameriška časniška poročevalca, sta odpotovala v ospredje kljub prepovedi. Japonci so ju pa vjeli 20 milj severno od Ping Yanga in ju prisilili vrniti se nazaj v Seoul. London, 18. marca. Iz Chefco se poroča, da je v Port Arthuru še mnogo japonskih ogleduhov. Povodom zadnjega bombardementa na Port Arthur so Rusi prijeli štiri Kitajce in dva Japonca, kteri so signalizirali japonskim ladij am. Vseh šest so Rusi na mestu obesili. Mukden, IS. marca. Medtem, ko Rusi neumorno mobilizirajo, da prej ko mogoče preidejo v ofensivo, imajo sedaj že dovolj vojaštva na razpolago, da zamorejo na vse strani poslati ^ečje oddelke svoje vojske in tako vspešno napadati Japonce. General Kuropatkin bode stanoval z svojim štabom v železniškem vlaku, kteri bode pripravljen peljati vsaki čas tje, kamor bode potrebno. Ako pride do bitke ob bregovih reke Yalu, se bode Kuropatkin nastanil, v Fungwang-chengu. Japonci napadajo običajno po noči in radi tega Rusi po noči marljivo patrulirajo, tako, da je vsako iznena-denje nemogoče. Newchwang, 18. marca. General Linjevič in general Kondradovič sta včeraj inšpicirala tukajšnje utrdbe, na kar sta se vrnila v Liaoyantr Semkaj je dospelo 150 kozakov in baterija topništva. Hongkong, 18. marca. Iz Pekinga se brzojavlja, da je podkralj Alekse-jev zahteval od kitajskega generala Tsengshi, naj kitajsko posadko odpošlje iz mesta, ker zadostuje ruska posadka. Tsengrshi pa v to n- privolil. Petrograd. 18. marca. Soproga velikega kneza Konstantina, priredila močvirji, ktera so v poletju polna mrčesa. Port Arthur, 18. marca. V rainolej noči in danes vlada tukaj popolni mir Semkaj so dospela poročila iz Japonske, da so bile v bitki dne 10. februarja pred Port Arthurom poškodovane vojna ladija "Mikasa", ktera je dobila 10 krogelj. dve nadaljni vojni ladiji in dve križarki. Vse te ladije so dovedli v svrho poprave v Nagasaki. V bolnišnicah je do sedaj 2000 vojakov in mornarjev. Petrograd, 18. marca. Dopisnik "Ass. Pr." poroča o Bajkalskem jezeru sledeče: "Vse vesti, da so vojaki na potu preko Bajkalskega jezera mnogo prestali, so smešne in lažnjive. Jaz sem osobno prepričan, da vojaki ne trpe vsled mraza. Na ledu so zgrajene koče v rszdalji po par vrzi. Tu je dobiti vsakojaka okrepčila. Slabejši vojaki se vozijo s sanmi preko jezera. Drugi zopet korakajo po 40 vrst na dan in so veseli, da se zamorejo zopet raz-hoditi po dolgotrajnej vožnji s železnico. Rusija smatra Korejo še vedno kot neutralno državo, ktera pa ne sme vsled japonskega pritiska ravnati po svojej volji. Radi česar tudi Rusija ne smatra nikake Japoncem koristne pogodbe veljavnim. Ako bodo ruski vojaki srečali korejske čete pod vodstvom japonskih častnikov, potem ne bodo ravnali proti njim tako, kakor proti Japoncem, temveč jih bodo le vjeli. Odjesa, 18» marca. Semkaj je dospela bolgarska deklica imenom Zor-ka Hjeva, ktera se je v minolem letu bojevala na strani raacedonskih vsta-šev proti Turkom, ob kterej priliki je bila tudi ranjena. Zorka Iljeva je naprosila vojaške oblasti, da je sprejmejo v kako kozaško sotrdjo, da za-more takoj oditi na voinc proti Japoncem. Zojka je oblečena v možkej obleki in zna izvrstno jezditi ter ravnati s puško, mečem in sulico. Tukajšnji general jej je obljubil, da bode njeno prošnjo priporočil generalu Kuropatkinu. Washington, 18. marca. Včeraj so govorili proti predlogu za osemurno dnevno delo, v zastopni-škej zbornici, J. T. Paterson iz Wil-kesbarre. Pa., John Mclntyr^- iz Phi-ladelphije in Oliver Crosby iz St. Paul, Minn. + + + Predsednik Roosevelt priposlal je senatu imenovanje W. T. Nicliolsa tajnikom teritorija Arizona v potrdilo. Nichols bode naslednik I. T-Stoddarda. + + + Vojni tajnik Taft dobil je včeraj brzojav generala Wadeja iz Filipinov, ktera uradoma potrjuje razveljavlje-nje pojiudbe sklenjene med vlado in Moroti. \\ ade tudi naznanja, da je v tem obvestil generala Wooda, poveljnika vojaštva na Filipinih. Vlada je naročila generaloma Wade in Woodu, da preprečita vse, kar bi Morote izzivalo in da skušata preprečiti proliva-nje krvi. + + + Senator Bakon iz Georgije je mnenja. da bodo demokratje pri prihod-njej nacijonalnej konvenciji postopali skrajno konservativno. Oni žele tudi dobiti skrajno konservativnega predsedniškega kandidata. Stranka bode vpoštevala sedanje gmotne in poslovne razmere. Mož, kterega bodo odbrali kandidatom mora biti demokrat, čegar značaj in preteklos. jamčita za konservativnost, ktera se mora razširiti tudi na tarifno vprašanje. Demokratična stranka mora tudi pred vsem izjaviti, da je valutno vprašanje popolnoma rešeno in da pri agitaciji ne pride niti v poštev. Glavno vlogo pri agitaciji za volitve bode pa igralo vprašanje o trustih. Toda tudi v tem pogledu demokratje ne smejo škodovati legitimnim podjetjem Razlika plemen. Baltimore, Md.. 19. marca. Gover-ner Warfield je podpisal takozvani postavni predlog "Jim Crow'', kteri določa, da se morajo zamorski in beli potniki na železnicah in parnikih države Maryland, voziti ločeni. "Novi zakon se ne nanaša na poulične železnice. Ločeni prostori morajo pa biti popolnoma jednaki. Na vešalih. Linchburg, Va., 19. marca. Tukaj so včeraj obesili zamorca Henry Wil-liamsa, kteri je skušal dne 30. januarja umoriti gospo Shicldsovo. Ko so ca takrat aretirali, je le malo manjkalo, da ga ni množica lineala. Zamorca so obesili na dvorišču zaporov. Pred smrtjo je zamorec naznanil, da je v East Liverpoolu, O., usmrtil neko Italijanko. Nova goveda. Topeka, Kans., 19. marca. Oskrbnik Yellowstone nacijonalnega parka "Buffalo Jones" vrnil se je semkaj iz Washingtona. Jones je zelo vesel, ker se predsednik Roosevelt zelo zanima za njegov načrt, po kterem bodemo dobili nove vrste govejo živino s pomočjo križanja bizonov z navadno živino. Jonfs ima na svojej farmi v Kansasu že večjo čedo take živine, katero nazivlje "catalos". Te vrste živina prenese tudi najhujšo zimo. radi česar je dobra zlasti za severne kraje. Catal i so tudi bolj obraščeni, nego navadna živina in so bizonom dokaj slični. Predsednik Roosevelt je prepričan o praktičnej vrednosti načrta Buffalo Jonesa in je priporočil kongresu, da dovoli $60,000 za vstanovitev pasme "catalov". Parniki t iztočno Azijo. Portland, Oreg., 18. marca. Z 1. majem pričelo bode z prometom osem parnikov Harriman Line po Pacifiku med tukajšnjo in iztočnjeazijskimi lu-kami'. Od tu bode odpljul v Azijo vsakih 10 dni po jeden parnik. Vseh osem parnikov je last Hamburške pa-robrodne družbe. Naš zastopnik v Chicagi j«j Mr. MAX BAJEC, 617 South Center Ave., Chicago, HI. Mr. Bajec je pooblaščen nabirati nove naročnike za "Glas N" a r o d a" in pobirati naročnino od starih naročnikov ter na* hirati oglasila sa list. --- * a "Glas Naroda". tibt almukib 4«Utc«t v ammtki Uradnik: Hitor ZMAGOSLAV VALJAVECJ. CMtaik: PnbHakcr; FRANK SAKSER. Kit Greenwich St., N«w York Oity. Pisma iz Srbije. I« leto velja list za Ameriko . .$3—, pel leta............1.40, trn Evropo c* ts« leto . . . $4.50 « « " pol leta .. . 8.50 • « « Četrt leta . . 1.76 Kf Erropo peiiljaino li>t skupno dve iteTilki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz* ▼cemši nedelj in praznikov. "ULAS NAROLA" C.,Voiee of tke People") Issued every day, except Sunda* and Holidays. Subscription yearly S8. Advertieementa on arreeinent. Zm oglat* d« 10 vrstic se plačn tO ©totov. Dopisi brez podpisa in oecbnesti M ne natisnejo. Denar naj se blacovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja narečnikov prosim«, da se nam tudi »rejlnje bi Tališče naznani, da bitreje najdemo Mulovnika. Dopisom is poiiljatvam uredite laiior: "GLAS NARODA", 100 Greenwich St., New York. City — Telefon *79S Oortlandt. — Nas neustrašni pred sednik. Najveeja čednost našega Theodore Roosevelta je njegova neustrašnost. On se nikoli nesiraši pred činom, kterega smatra umestnim in za njega koristnim. Tako je na primer naročil fceneralneinu pravniku, naj r.astopi proti znanej Northern Securities Co. ne radi tega, ker je tako zahteval ves severozapad. temveč le radi tega, ker je menil, da je to pravilno, — ker inače bi bila njegova zopetna izvolitev predsednikom dvomljiva. Tako je tudi neposredno po izdanju razsodbe vrhovnega sodišča v imenovanej zadevi izjavil, da druzih trustov ne bo zasledoval, ne da bi na ta nacln pridobil kapitaliste, temveč edino le radi tega, ker ne smatra umestnim še nadalje vporabljati proti trustom zakon. Isto tako neustra-en je Mr. Roosevelt tudi proti starim vojakom. Pokojninski komisar Evans je bil znan kot izboren uradnik, kajti bil je pravičen in liberalen. Toda pokojninski uradniki ga niso imeli radi, ker je bil prevesten. Radi tega so moledovali pri predsedniku, naj ga odslovi, kar je tudi storil, toda ne radi tega, ker se je bal političnega vpljiva pokojninskih uradnikov in članov naše Grand Army, temveč edino le radi tega, da je dobil komisar Evans drugo, bolje plačano službo, S tem pa pokojninski uradniki niso bili zadovoljni. Oni so zahtevali pokojnino za vsakogar, kteri je služil kot vojak 90 dni. Predsednik je nameraval tak predlog podpisati in je storil potrebne korake, da bi ta zakon tudi kongres potrdil. To je pa bilo najbrže težavno, kajti republikanski politikarji so se bali vtisa, kterega bi napravil tak zakon. Radi tega so pro-r-ašli drugo pot, s lttero so pokojninskega komisarja prisilili izdati nove predpise, kteri jamčijo vsakomur, ki je star 62 let in kteri je služil 90 dni v našej vojski, pokojnino. Komisar Ware tega ni hotel storiti, toda končno se je vdal, ker je uvidel, da inače zgubi svojo službo. Taki predpisi ^ pa najbrže nezakoniti. Toda kaj po-menjajo zakoni, ako Roosevelt smatra kak korak umestnim in za njega koristnim. Predsednik je dosegel svoj namen, ne da bi bil on ali kongres za to odgovoren. S tem si je tudi zagotovil vse polno glasov. Toda to ni storil radi navedenega 'vzroka, temveč edino le radi tega, ker je hotel biti pravičen, ne da bi se zmenil za posledice. In tak človek naj bi sedaj ne bil izvoljen ? — Moderna zdravil išč a. !Na Dunaju in Londonu se snuje društvo "Austro-IIungarian Floating Sanatorium", ki namerava v Primor-ju ustanoviti nove vrste zdravilišča. Prvi je prišel na to misel telesni zdravnik angleškega kralja Edwarda VII., dr. Seeman, ki je zapazil, kako je kralj hitro ozdravel potujoč po morju. Angleški kapitalisti so se izrekli za hrvatsko primer je kot posebno pripravno v ta namen. Društvo zgradi velike parobrode s posebno urejenimi prostori za bolnike. Na morskih obalah pa se napravijo zdra viliŠČa za take bolnike, ki zaradi sla bosti ne morejo prenašati morskega potovanja in dotičnega zdravljenja. Glavnica tega društva že znaia nad milijon funtov žterlingov. Belgrad, 1. marca. Prvi dan proslave stoletnice prve-ge srbskega vstanka za osvobejenje leta 1804 je minol z običajnimi slav-nostmi za take prilike; a bile so toliko premenljivejše, v kolikor j-- po-menljitejši povod. Temni oblaki, ki prete* tudi Srbiji, so vplivali tudi na slavnost. Tukaj namreč se boje, da bode moral narod braniti ono svobodo in nezavisnost, ki so jo s krvavimi žrtvami pred 100 leti priborili naši «lavni stari očetje, ne da bi bili te svobode deležni vsi Srbi zunaj meje. 0 načrtih Avstrije na Balkanu se tukaj širijo prav senzačna poročila, ki vzbujajo nad narodom velike nemirnost. Ta fantastična poročila, ki so večinoma neutemeljena, pa dobivajo hrane tudi v grojničevi spremi Srbije, ki se trudi, da je pripravljena za vse slučaje. * Kako tukaj sodijo v merodajnih krogih o razmerah, more se najbolje razvideti iz zdravic, ki sta jih na dvo-rii govorila kralj Peter in pred-ednik narodne skupščine. Kralj Peter je vzdignil čašo za sre-t'.. in napredek svobodne Srbije ter rekel med drugim: "časi so resni. Treba je mnogo po--uma, sa možat a jeva rija, a največ še modrosti, da se ohrani draga pridobitev tolikih rodov Srbije in svoboda njena. Pred zgodovino in pred spominom na naše dede sem jaz sam kot kralj odgovoren in pa moja kraljevska vlada za vse zlorabe, ki se bodo zgodile za svobodo te zemlje. Čuvaj-liio dragocenost, ki so jo nam zapustili naši dedje, ne dajmo, da se dra-ca pridobitev talikih rodov sploh s ■ i m ne oskruni." Kralj je te besede govoril narodu iz duše. Xarod bode vse storil, da ■ hrani to, kar so mu zapustili očetje, ker dobro ve, da je težje pridobljeno ohraniti, nego pridobiti. Voljo narodi-vo je manifestovala narodna skupnima po svojem predsedniku, ki je < ilgovarjal na kraljavo zdravico. Izjavil je, da hočejo narodni poslanci po vzgledih iz junaške borbe pred sto h i vse žrtvovati, da se ohrani to, kar ji- pridobljenega, da se razvije, kar zasnovano, da se dovrši, kar je zapo-iVto. 1 o so vsekakor značilne izjave, iz ku rih se da videti, da so balkanski i-arodi pripravljeni boriti se na živ-l.Vnje in smrt za samostalnost. Bratu kralja Petra, knezu Arsenu, -o v Rusiji izkazali veliko čast. Car mu je rekel pri avdijenei, da zna cenili njegov vstop v rusko armado v tcni resnem trenotku. Kneza je sprejela tudi čariea-mati, ki mu je izjavila svojo veliko radost, da vstopi v insko armado ter mu želela sreten pot in uspeh na bojišču. Xa dvoru so p:a sprejeli s častjo, s kojo sprejemajo člane vladarskih hiš. Srbski minister ski predsednik, general Grujič, ji- brzojavil knezu Arsenu povodom stoletnice prvega vstanka. Knez je odgovoril: "Hvala na čestitki. Storiti hočem svojo dolžnost, ako se mi nrilika nudi." Knez Ar se n odide na bojišče z vrhovnim poveljnikom ruske armade, generalom Kuropatkinom, že te dni. Knez pojde s Kuropatkinom do glav-nega stana v Mukdenu, potem na konju do reke Valu, da prevzame po-vfljništvo I. kozaškega zabajkalskega polka. Tukaj pričakujejo, da se bode knez Arsen odlikoval ter se pokazal vrednega potomca nesmrtnega Kara (viorgje, kakor se je izkazal v francoskih bojih v Algiru in Tunisu. Tukajšnja akademska mladina je oklenila, da- se aktivno ne udeleži letošnjega macedonskega vstank-i. ker bi s tem malo koristila Srbiji in Makedoniji. Le če bi bila sila, pojde k v-iašem. toda le z bolgarskimi in gr-kimi tovariši. Mladina pa je sosta-vila odbor "Smrti", da se organizuje ter pripravi, ako bi bilo treba zgrabiti za orožje. Glasilo tega odbora je "Slovanski Jug". V soboto 5. marca ijilpotuje belgrajska akad, mladina v Sofijo, kjer bode kongres srbskih in bolgarskih dijakov, da se dogovore o kupnem postopanju za svobodo potlačenih kristijanov v Turčiji. Poročali ste že, da so Častniki, ki o se udeležili zarote v Nišu zoper kraljeve morilce, sprejeti v rusko ar-nado. To pa ni res. Niti so se ponudili Rusiji, niti jih je ta sprejela. Častniki, ki so se udeležili zarote proti kralju Aleksandru, niso odstavljeni od dvora in tudi še kmalu ne bodo. Zato se tudi diplomati ne bodo še vrnili v Belgrad. Tukaj je >:imo turški poslanik Ibrahim Feli paša. Xarodna skupština danes prične reševati proračun za tekoče leto. Proračun znaša 89 milijonov dinarjev. Vsi štirje turški konzuli v Srbiji: v Kragujevcu, Nišu, Vranji in "Lžicu so z vsem osobjem odpuščeni iz službe, ker jih Turčija ne more plačati. Ze 7 do S mesecev niso dobil niti franka plače. To označuje "blagostanje" turške uprave. Snuje se tukaj velik arnavtski odbor, ki naj bi zbližal Srbe in Arnavte. "Slov". Slovanska vzajemnost. "Obzor" piše: "Ena najsolidnejih zmag Rusije, ktere ni izvojevala ru-.-ka diplomacija, ampak duh ruskega naroda — je jednodušno klicanje lr.oralni skupnosti z Rusijo, ktero so vsi slovanski narodi odprto pozdravili kakor svojo zašČitnico. Te niso samo platoniške izjave, ker Siovan-stvo na Balkanu ni nikako piatonično dejstvo. Pakt je, da Slovanslvo danes zložno manifestira svoje simpatije do ruskega naroda. To je prvi pomla-danji veter, ki odnese z narodnega stebla še marsiktero suho vejo. ki se je še drži, in steblo se zopet zaodene z novim perjem. Ruski publicist Su-vorin pravi, da se ruskemu narodu bliža "vesna", pomlad. To vesno občutijo vsi Slovani skupno z Rusi... Kdor vprašuje: kaj nam daja Slovan-fetvo, ta ne more biti Hrvat. Mi se borimo za ono, kar nam je skupno z ostalim Slovanstvom. Kdor nima nič ^kupnega s Slovanstvom, ta, seveda, ne more uinevati tega, ali mu ni v interesu, da bi umeval..." G. ilr. A. Trumbič, predsednik kluba stranke prava v Dalmaciji, piše v reškem "Novem" listu" med drugim : "Ko so prišle prve vesti, da je počila vojna, zazeblo me je okolo srca istotako, kakor da je vojna v naši hiši. Rusi so nam bratje po krvi; a to bode vsaki Hrvat in vsaki Slovan občutil najmočneje sedaj, ko Rusi prelivajo svojo kri, ko grom topov gromi na skrajnem Iztoku, kterega >:eer ne čujemo mi, pač pa odmeva v naših srcih... Verujem, da Rusija ne podleže v tej vojni, ampak da izide iz njo inoč-neja nego kedaj. To želim iz srca radi bratov Rusov in radi nas. Neprija-lelji Rusije so tudi naši neprijatelji. To vidimo izlasti sedaj v tem osode-polnem času. Vsi oni, ki mrzijo nas, žele, da bi Rusija podlegla. Narod hrvatski je mogel preživeti stoletne napade Turkov, ali ne bi mogel germanskega navala, ako se ne bi ta požrešni neman bal sile ruskega velikana. Zato kličem iz globine srca kakor Hrvat in kakor Slovan: Bog poni ozi Rusom! Zupan mesta Prage je prejel od predsednika kazina plemenitašev v Kazanu nastopno brzojavko: V trenutku boja na skrajnem Iztoku odmevajo radostno v ruskih srcih simpatije prijateljskih nam Čehe v. Na Iatos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se jH^iljajo I. tajniku: Ftacast City, Pa. John Telban, P. O. Box 607, Društveno glasilo je t;(Jlas Naroda". Novi izvanredni uspehi tee.c.coffi Zi>K ea zdravhci % j\ i § SI 1 I 1 P i i i 1 a in Barrkrtok, Ohio, Jan. 27th i ta Ijj Velecenjeni gospod Profesor Collins! jjj Trpel sem na bronhitičnem kataru, n. prt-^tant-m j k:\5tiu k iteri mi nidal pokoja noč in ti.m, da sem TLi popolnoma oslabel, k temu pridružilo se ie >e ne znosn i bolezen na desnem boku mojih prs, misiii in ti.l bodem obnemogel. V tem položaju obrnii ... P l' i J/iiu-d naših p > i a k < ... . . ki si služijo vsakdanji kruh a prezgodnji grob, ker rj v bolezni ise H5ili Rojaki! Kedaj se rJ vam hudo /e m i odprte! Ke- $ daj hoMe .-poznali svojega do- !j| brotnikar -jj < itajte, kaj pijejo ^i* iti i tJ vasi rojaki o novih uspehih 7I Profesor a Dr. K. C. Collinsa. I a 3 a k m p r3 rr Ti £ po polnoma <>z1 American Letjion >LO of Honor, i 2 th I 904. t Vaš i i kateri boii 1 i. islala 1 eni se r Westos Cenjeni mi l'rof. Collins! Hita sem upozorjena 1 gospod Prof (* d ins <>d ! 1 obrnili za pomoč ko sn ]>.; jih in Vam Prot. Collins ; svoje bolezni, imela ^fin vratobol i po vsih ud.h. Poslali M<- mi medee jih po predpisu Vašem in v prrl k popolnoma ozdravljena in smelo smem me je Prof. Collins obvaroval prezgodnje smrti, bila sem . . ......... , robu groba. /atoraj se čutim dolžna se "avn«» zahvaliti t ni:: z :rav- I/7. n i k; i. ker se čutim zdrava in sem sr«-čn.i si-.L> v kr /a Vaš trud se srčno z ah valujem. Ik-;/ nej V t 1 asiov rrl a Vas i£J tMigala sem I^J inei n popis [rr galo n e je fr jemala sem [u t«'dn<>\ -fin 171, 1 fJT tvnbn dap \ istini na iff i ,! svo i- y.dt';5 > 5(1'* E.( . 10 L- g u a vem velikan- |jr ! idij ozdra- ni i Pišite takoj ali se pa osebno oglasite j>ri Prof. IJNSl 111 boste povoljno zlereni. jj C V le kllige svedorb bi se dale napisati o n e; .« 7.J ekein u-pehu v lečenju raznih bolezni;, ker j«- on to ik« ■:j vi! popolnoma, o če mu spričujejo ž:\ eče primere t. bi bolniki '•1 Može. žene, mladeniči in mladenke, ki trpite na noti anji. $ j glavni ali vnanji bolezni, poiščite si pomor- tam, kjer -ijfra. Neki rudar je zasačil svojo soprogo, da m 11 je nezvesta. Radi tega je z dinamii »m razstrelil svojo hišo. Žena in Š<-stero njenih otrok je bilo usmrtenih. Radi grozne osvete nesrečnega soproga vlada tukaj nepopisna razburjenost. Paris, 1!'. marcu. Iz Petrogi ada brzojavlja, da se je skušal podadmi-ral Stark, kteremu so odvzeli poveljevanje portarthurskega brodovj:t . usmrtiti. Vest -e ni potrjena. Portsmouth. Anglija, 19. marcu. Angleški podvodni čoln št. A 1, sije zadel v neki trgovski parnik in je potopil. Jednajst mornarjev je v tonilo. Nesreča ->• ie pripetila na višini "The Nab". Rim, 1 H. marca. Včeraj obdržaval je papež Sarto sprejem kolegija, kateri je dospel,"da mu čestita povodom njegovega godu 1,Josip). Ob tej priliki se je Sarto pritožil, ker se francoska vlada ne ozira na njegova priporočila glede kongregacij, temveč vedno bolj preganja verske 'redove'". Rim, 19. marca. Ivo je poslanska zbornica sprejela resolucijo sožalja radi ponesrečenja nadvojvode Aosta, kteri si je zlomil nogo. so pričeli so-cijalisti nepopisno razgrajati. Radi tega so morali sejo zaključiti stoječa Anton Nagode in njegov tovariš France Leskovec iz Gor. Logatca in ker se fantje teh nasprotnih vasi med seboj sovražijo, sta sklenila izzivače napasti. Res sta z rem.eljni naskočila Karla Gostiša in Janeza Kobala. Nagode je trikrat udaril Gost iŠa, a ta je dvakrat udarec odbil, tretjič ga je pa zadel na levo stran glave. Xa to sta se sprijela in padla v sneg. Leskovcu in nngodetu se jo posrečilo titeči. Gostiša je dobi. tudi na levi roki lahke poškodbe. Na koncu Kateričine hiše sta se ustavila, in ko sta zapazila, da jih nasprotnik" zasledujejo, izruval je Nagode od bližnjega plota čez dva metra dolg drog in čakal. Matija Kogoj je Kobala dvakrat sunil, češ, da naj udari; h ker se je ta ustavljal, prijel ga je z* roko-in oba sta šla naprej proti Naguletu fvobal je začel - svojim orodjem mahati ; 11a to pa vzame Nagode urog s svoje rame in udari med napadalce ter tako nesrečno zadene 591etnega Matija Kogoja na glavo, da mu je lobanja na štirih krajih počila in je. ko mi ga nezavestnega prenesli v bližajo Katerično hišo, drugi dan umrl. Nagode se zagovarja s tein, da je bil pijan, in da >e je moral pred napadalci braniti. Sodni dvor je na podlagi izjave porotnikov, ker so ti vprašanje "na ub7)j zanikali, pač pa pritrdili vprašanju na težko telesno poškodbo. Janeza Kobala in Antona Na-godeta obsodili na 14 dni zapora. — pri tajni obravnavi je bil obsojen Ja-11 cz Lončar, sploh "Samčev", posestnika -in iz Cirknice, zaradi hudodelstva spolne nečistosti na 15 mesecev težje ječe. poostrene z jednim postom in trdim ležiščem vsak mesec. — 41 e t n i b r a t o m o r i 1 • c. V Hevirzgorku na Ogrskem" je kmet Turosci odšel s svojo ženo na delo ter pustil doma svoja dva in štiri leta stara sinčka. Pri igri je 2letni deček ugriznil svojega brata v prst, na kar ie ta poiskal stare zarj; ,ele očetove klešče ter bratcu ž njimi odtrgal prednja dva zoba. Dete je dobilo vsled tega težke rane na čeljusti ter se mu je tudi kri zastrupila. Ko sta se oče in mati zvečer vrnila domov, bil je fantič mrtev. KJE JE? A ndrej V r h o v ee . kovač i/ Brezovice pri Ljubljani. Prišel je v Ameriko pred 10 leti in zadnji čas lival v Chicago, III. Kedor ve za njegov naslov, naj ga naznani bratu Franku Vrhovec. 12 King St.. Cleveland. O., ali uredništvu "Glas Naroda" (19-22 3) — Dobri posnemalci so Japonci sploh ter so v tem oziru uprav opicam podobni. Neki Evropejec ie bil povabljen v Tokio na obed, kamor bi moral priti v fraku. Ker pa je bil na svoj frak dobil par dni poprej ma sten madež, šel je brž k slovečemu ja ponskemu krojaču, ter si naročil nov frak. Za uzorec je dobil japonski krojač stari frak, ki je imel kakor povedano, precej velik maščoben madež. Japonec je natanko po starem fraku napravil novega in ga še le čez dalj časa prinesel naročniku. Račun je bil precej visok, ker je iinel krojač, kakor je rekel, veliko opravka, da je napra vil prav na tistem mestu kakor na starem fraku, istotako velik madež. Naročnik frak pogleda in res 2apazi na novem fraku prav tak madež, kakršnega je imel na starem. Ta dogod-ba kaže, kakšni mojstri so Japonci v posnemanju. Z Gorenjskega. Kakor se bere po Časnikih, izdal se je strog ukaz proti trpinčenju živali. Hvalevredna vsekakor je ta odredba. Vprašanje je Ic, kako se bode ta ukaz izvrševal. Zadnje čase, zlasti pri železniških podjetjih, se je pri slabem vremenu pogosto trpinčila uboga žival. Pod-z g i ni 1 a. Narodne j ieUlik Prevzame vožnjo, zavaruje konic in hoče v jednem letu " --—-- Drobnosti. Deklica mu posestniku Pavliču tiri Sv. Lovrencu nad Mariborom je zginila 12-letna hčerka.Peljala se je obiskat so-rodnico v Maribor ter se ni več vrnila. Novorojenček v vodi. Pri Brežicah so potegnili iz Save zaboj, v kterem je bil še živ novorojenček moškega spola. Otrok je bil dobro zavarovan proti mrazu in mokroti. Krstili so ga za Matijo Savo (na dan sv. Matiie iz Save potegnjen). P o 11 a rej a 1 c i bankovcev. Furlanski kraji ob avstrijski meji so že desetletja na gla-11 kot zavetišča ljudi j, ki ponarejajo avstrijske bankovce in jili eksporiirajo čez mejo. Pred kratkim so v Bordanu blizu Cividala zasačili celo družbo takih ponarejal-eev. Samo jeden teh ponarejaleev, neki Enriceo Picei je imel pii sebi za 60,000 K ponarejenih dvajsetkron-skih bankovcev. Vjeli so ga na ta način, da se mu je orožni.ški brif ler Mantorani ponudil, da kupi od njega falsifikat. Cim so Piccija zaprli, je takoj izdal svoje sokrivce in zdaj so tudi ti pod ključem. Izpred porotnega sodišča v Ljublani. Na zatožni klopi je sedel Anton Nagode, 'Tpav-češkov", 25 let star, posestnice sin iz Zgor. Logatca, zaradi hudodelstvu težke telesne poškodbe in prestopka zoper telesno varnost že kaznovan, je bil obtožen hudodelstva uboja. Na Novega leta zvečer .0 šli fantje Jan. Kobnl, Karol Gostiša in France Dolenc po državni cesti iz Gor. Logatca proti domu v Gorelo vas oziroma Kalce. Ker so bili dobre volje, pričel je Kobal vriskati in na korajžj kli-ca.ti; za njim je šel s svojo ženo posestnik Matija Kogoj iz Gor. vasi. To z vožnjo "bogateti. Slabotnim konjičem naklada težo, kakoršne ne vozijo naši težki konji. Hlapec poganja in [>oganja, slednjič se naveliča ter prične neusmiljeno udrihati z bičem po utrujenih konjičih, ki zastronj odletavajo tiri težkem vozu. Ko uvidi, da nikakor ne gre, vpreže več konj ki šele z veliko težavo in pomočjo bičev premaknejo voz. Nazaj grede hoče v poldnevu prevoziti toliko, kakor naš voznik v jednem dnevu. Zmučeni konji morajo teči, kakor najbolji konji izvo--čekov. Ali ni to trpinčenje živali? Kdo je tega kriv i Podjetnik, ki preveč izkorišča živino. To se godi že dve leti. Kolikokrat je bil zaradi tr-pinčenja naznanjen podjetnik, kolikokrat njegovi hlapci ? Ako kak kmet ali njegov hlapec ne gre ra/no pri uzdi konja, ali če se zmoti, ko vidi, da ni blizu kake nadzorovalne oblasti in gre brezskrbno poleg voza, da naredi pametna žival par korakov sama, takoj ga naznani v kaki hiši ali žagi skrita oblast. Upamo, da se bode odslej ko se je izdal strog ukaz, vtem z jednako mero merilo ter naredilo konec trpinčenju živali j. — Dober odgovor. Bančni ravnatelj K. v Berolinu je povabil k svoji večerni zabavi nekega nadarjenega komponista ter ga naprosil, naj pripelje sabo tudi nektere znance od gledališča v zabavo gostom, kajti k večerji pridejo razni bogataši s svojimi ženami. Bankir je bil seveda prepričan, da bodo ti lačni umetniki zelo veseli povabila k bogati večerji. Toda kako ga je presenetil odgovor: "Cenjeni gospod ravnatelj! Srčna hvala za vaše ljubeznivo vabilo. Tudi mi priredimo v kratkem zabaven sestanek. Prosimo vas uljudno, da se našega sestanka udeležite ter pripeljete v naše razvedrilo par bančnih ravnateljev sabo. S spoštovanjem..." — Raz u <3 male novi c«. — Telefonska zveza Budimpešta - Bel -grad se izvede v najkrajšem času. — Dne 4. marca se je začela v Brraelju obravnava o tožbi grofice Lonyay in upnikov princezinje Lujize Kobur-ške proti kralju Leopolda zaradi ded-ščine po materi — kraljici Henrieti. Kralj je izjavil, da je njegova, leta 1853 na Dunaju sklenjena ženitvanj-ska pogodba mednarodni politični akt, ki ga ne more odpraviti ne avstrijsko ne belgijsko sodišče. Grofiea je izjavila, da je začela tožbo radi tedi tega, ker ji zvoče oče izročiti pravnega deleža materine dedŠčine ter ji je vrhutega ustavil njeno večletno skromno apanažo brez vsake odpovedi. V oporoki kralj ive Heiiriete je čitati, da ni nikdar videla vinarja svoje dote, niti je dobivala obresti od kapitala. — Dve novi trdnjavi je začela Nemčija graditi pri Metzu. — Varnost na ogrskih železnicah. Na ozkotirni železnici proti Fekete-Ba-tor sta med vožnjo skočila v voz IL razreda dva našemljena roparja, iz-ropala dva potnika ter zopet skočila z vlaka. Brzovlak najbrže to ni biL — Princ Ahrenberg oproščen. Revizijsko sodišče je oprostilo princa Ahren-berga, ki je bil svoječasno obsojen v večletno ječo zaradi trpinčenja in pobijanja zamorcev. Sodišče je namreč našlo, da ima princ za to že — podedovano slabost in se ni zavedal svojih činov. Zele z n i c a Škof ja Loka-Zelez-niki. Železniško ministerstvo je na podlagi revizije proge izdelani splošni načrt za železnico iz Škofje Loke v Železnike sprejelo pod gotovimi pogoji kot podlago za detajlne načrte. Xova železnica, če se zgradi, by nor-malnotirna in 17.91 kilometrov dolga. — N j starejša gimnazija. Gimnazija "Karolinum" v Osnabrue-cku obhaja od 27. do 29. sept. t. 1. IlOOletnico svojega obstoja. Gimnazijo je ustanovil Karol Veliki. — Nenavadna operacija. Pariški kirurg dr. Guisez je izvršil vpitje sta čula pri Lenassijevi hiši nedavno nad vse smelo operacijo. — POSESTVO NA PRODAJ. Kdor si želi kupiti lepo in dobro domačijo, se mu sedaj ponuja lepa prilika. V Veliki Bučni vasi pri Novem mestu, četrt ure od železnice prodam lepo urejeno posestvo v najboljšem stanju. Hiša je pripravna za g o s t i 1 n o in je bila že več let notri; v hiši ste dve sobe, kuhinja, poleg kuhinje mala soba. Pri hiši sta dva svinjaka, živinski hlev in klet; okolu hise velik sadni vrt in tudi za zelenjavo, vrt je s plotom ograjen; dalje kozolec (toplar) in drugi kozolec, vse skup za sest štantov. Njive so ob hiši, gnoja ni treba proč voziti; dalje lepa hosta c mladim hrastovjem in drugim drevjem ; v hosti je dosti stelje. V hiši je vsa oprava, hišna in kuhinjska; njive so obsejane s zimsko pšenico in dvema vrstama detelje. Vse to prodam za 4000 kron ali 2000 gld., ako pa ne bodem prodal, dam v najem za 80 gld. na leto. Več pove lastnik: John Golob, Box 33, Hacket, Pa„ ali Anton Ž ura, vas Mačko vec, pošta Sv. Peter, Dolenjsko, Avstrija. (16—-99 8) Kretanje parnikov. V New Tork so dospeli*. Cedrie lb. marca iz Liverpoola z 1132 potniki. Dospeti laij« j La Savoie iz Havre. Campania iz Liverpoola. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Neckar iz Genove. Odpljuli so: Umbria 19. marca v Liverpool. St. Paul 19. marca v Southampton. Kroonland 19. marca v Antwerrv-n. Waldersee 19. marca v Paiub«.: Hohenzollern 19. marca v Gen.'a. Odpljuli kode; Prinz Adalbert 22. marca v Gen t Kronprinz Wilhelm 22. marca v Pr men. Noordam 22. marca v Rotterdam. Cedrie 23. marca v Liverpool. Main 24. marca v Bremen. La Savoie 24. marca v Havre. Bluecher 24. marca v Hamburg Zeeland 26. marca v Antwerpec. Neckar 26. marca v Genovo. Astor'a 26. marca v Glasgow. Statendam 29. marca v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Gros-. 21». marca v Bremen. Majestic 30. marca v Liverpool La Gaseogne 30. marva v Havre. Moltke 31. marca v Hamburg. Lawrentian 31. marca v Glasgow, Princes Irene 2. aprila v Genovo. St. Louis 2. aprila v Southampton. Finland 2. aprila v Antvverpen. Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. \ sak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost. _ Po vseh veljcih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na celu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. .rrrn£?ko ie nfstal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTI-1 U1E, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče daleč ud velikih središč običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, ktera jih tlači. Universal Medical Institute Ako ste bolni. — Ako_ste_vNew Yorku ali daleč proč. — Ako su drugi zdravniki proglasili vašo bolezenTa neozdravljivo. — Ako so vam r.evešč 1 zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vaao bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kako: da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca pr^-lSKala, in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero \'i bolujte. uvide!, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mexike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. . Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vzivanja zdravil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električmn strojev, 3 pomočjo kterih se oslabele osobe krepe. organizmu (životnej sestavi) podel se nova moč, suhi se odebeie, debeli se osuše, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bulečin.-. Rentgenevi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost . Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim o esoui ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI — OTEKLO KOŽO-BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, AL! NA PRSIH -AKO ZGJBiTE LASE. - AKO STE BOLNI NA ŽELODCU NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROlDE — SP0LSKE BOLEZNI — 0NEM03L0ST PRI SP0LSKEM 0BČEVAHU — AKO STEN R-VOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE — IMATE ASTMO KAŠLJATE. — NE ČUTlTE — AKO STE. BOLNI NA MEHURJU' LEDVICAH, JETRIH, itd , itd. Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih sivar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravli nje jamči; ako jo pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov na-anani, da ne trosite zaman drazega denarja. ^ Ako eto v kteremkoii kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL 1MSTIT0TE 30.WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORZ. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od -J. do 7. tire zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne. tktr »Srl \jt t«* S-fS?« IM* P Qyi S : * FRANK SAKSER, lastnik. AXTON BOBE K, vodja. v BANČNA PODRUŽNICA 1778- ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. I »enarne poŠiljatve dospejo na dom v 12 —13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem knrzu Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja "v parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz Cievelanda, O., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik. kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" P■» I < ent številka. - - . J i --i •:'m• ■ « . flSji T »i erfceOs:. Stari Džuldaš in nJega sin Mamet, Povest iz življenja v srednje-azijat-akili pustinjah od X. N. Karazin-a. (Dalje.) Prve dneve, ko se je Mlo na iijiho-vem otoku prikazalo tretje bitje, ni se ilamet nikamor od najdenke. ' Kedur je bilo treba obirati vrše v bližini, šla sta skupaj, a bolj daleč ali za drugim delom moral je sedaj hoditi etari Džuldaš sam. Ne malo novih skrbi j napravljala jima je najdenka, ali te skrbi niso bile težavne; samo nekaj jima ie vedno dajalo dovolj trpeti, namreč njeno brezumje in bojazen, da bi ae prišel kdo k njima, zapazil jo in na zadnje jo še hotel vzeti. No. slu>._ Allaliu. šlo je po sreči; bližala se je jesen: postajalo je vedno hladneje in hladneje, v^-diio močneje in močneje jel je pihati od pravega brega severnoiztočni veter, posebno ponoči, in grozno je šumela potem-nela Amu. O tem času gre le malokdo po reki, k večjem priplava kak zakas-njen čoln po vodi navzdol. O tem času tudi turkmenski gostje ne prihajajo več; oni nimajo hodili za čim na reko in poleg tega je 5e priprava črez njo nc-izreeeno nevarna. O svojem potovanju v ilerv, k Ul-luhanu-Berdi. Mamet še mislil ni več. Vsa njegova strast se je obrnila k prekrasnej najdenki. Veselejše življenje se je pričelo na otoku v tem hladnem, deževnem času. Pusti, deževni dnevi so se jima zdeli jasni; izginola je večna čmernost Ma-metu z lica, izginole burne, silovite izjave njegove surove nravi. Slišati ni bilo ne zmerjanja, še manj pa te-peža. Postal je potrpežljiv in krotak. Kakor je tedaj obljubil, da ne bode pretepal najdenke, tako je tudi do-sihdob krepko držal svojo obljubo, če ae je bilo tudi nad marsičem jeziti. Celih oseminštirideset ur skrivala se je ona enkrat po grmovju; uskočila je o ugodnem trenotku iz koče in se skrila. Iskala in i.-kala sta jo oče in sin, na zadnje sta jo vendar le našla; no ne bila bi je na~la, da se nI sama oglasila ter se zagrokotala na vse grlo. Smeh njen ni zvonil veselo; mraz je stresel Mameta od tega smehu. A Džuldaš se je spozabivši brž ko ne popolnoma : padel na koleni in naredil znamenje z roko od ust na prsi in z jedne rame na drugo. Drugi pot zažgala je kočo in malo da ne sama zgorela, Mainet je prišel ob svoj zadnji halatček pri tem požaru. To je bila veliko izguba v hladnem času pred samo zimo, a tudi tega ni niti z besedico očital najdenki. Mamet je poskusil moliti k Allahu, da bi izgnal krasotici iz glave "črne ga duha", no Allah ni vslišal njegove molitve. Džuldaš je poskusil čarati, kakor je znal; po devet ogljev r okla dal jej je v sled, kedar je šla preti iztoku; ponoči piikrajal se je k njenemu vzglavju in renčal kakor tiger, a to nin ičesar pomagalo. Izgnati ''črnega duha", to je bila sedaj njiju jedina misel. Nista se pač nadejala, da se s povratkom raz=odka, s povratkom polnega in jasnega ra zuma njune j slučajnej jetniei končajo njiju krasni dnevi, konča njuno živalsko brezumje... Naredila sta novo zemljanko. Jamo sta skopala globoko v zemljo, nasula okolu nje za moža visoko peska, pre-mazala ga z glino, napravila streho iz trojnega reda štorij in lino na vrhu, skozi ktero vhaja dim, s plahto zadrgnola. Vhod v kočo sta napravila na strani proti levemu bregu v zatišju, navlekla drv celo goro in se pripravila k zimi, kakor treba. No, zime ni bilo treba Čakati; prišla je naenkrat. Nekdaj proti noči navlekli so se od severa težki oblaki, ne temni, kakor po letu ob času nevihte, ampak belkasti- z rezko očrtanimi kraji. Popihal je mrzel, telen veter in po pesku na otoku, po penečih se valovih reke Amu, vsula se je —toča. S treskom lomil je vihar tratje in goščo; nastal je žvižg in tuljenje, vse Živali so se poskrile po luknjah, ribe spustile globoko na dno. Toča je prešla in jel je padati debel sneg, in zjutraj, ko je prilezel Džuldaš iz svoje zemljanke, bilo je krog in krog vse belo in po reki je plavalo malo da ne črez in črez "ledeno salo" ter se kupoma nabiralo po nabrežnih ovinkih in sipinah. To je bilo po našem že poslednje dni meseca decembra. 7. Neko tiho, temno, deževno noč, če tudi ne popolnoma tako, kakor je Džuldaš predpolagal — do tega bilo je še daleč — zgodilo se je nekaj, dasi zaželenega, no vendar popolnoma nepričakovanega. Zvečer zakurila sta ogenj v koči in Zgala same korenine, da bi dalo več toplote. Vse je lepo pogorelo, prenehalo ta kaditi, tudi ogorkov n"i bilo nobenih in zaprla sta duri ter zadrgnola lino s plahto. Toplo je bilo ▼ koči, lahko bi bil prestajal brez »rejce. Legli so spat. Spi Džuldaš krepko in z ustnami v spanju preemokava, Mamet spi raz- \ tegnen široko, spi tudi najdenka prav v zadnjem kotu z glavo zavito v klo- bučinasto odejo. Veter šumi po grmovju, gosti, hladni dež brez prenehljaja bobenčka po prepreženej plahti, po štorjah. Zveri tulijo žalobno na drugem bregu Hudo je živeti šakalom o takem vremenu: muči jih "glad in hlad." Mamet spi trdno, dovolj se je na-trudil po dnevu, no naenkrat skoči po konci in hiti k ognju razpihavat uga-ujoČe, s slojem sivega pepela prevlečeno oglje. Začul se je namreč strašen krik. Kakor bi ga bil kdo z nožem sunil v sree, kakor bi ga bil kdo z bičem udaril na vso moč, tako hitro se je-prebudil iz krepkega spanja; roke se mu tresejo, on ni v stanu poprijeti za delo, a jezik ne giblje se mu od strahu, glas mu je zastal v grlu, ne more poklicati očeta. Ko je obtipal kup suhljadi, zgrabil je je jedno pest, utaknol jo v oglje in jel pihati, nizko nizko pripognivsi se prav nad pepel. Rudeče iskrice so poletele na vse strani, jelo se je kaditi, dim mu raz-eda oči in sili v no3. Švignol je svetli plamen in naenkrat se razsvetli vsa znotranjost siromašnega stanovanja naših ribičev. Gleda na najdenko: ona sedi v kotu tježena; ogrnola se je s plahto in jo Irži krepko z rokama. Stiska se k steni tako. kakor bi jo hotela s hrb-oia prodreti. Sedi mirno in upira na Mamet a oči. Toda to ni več tista najdenka. Ta je vsa druga, ves drugačen je njtm pogled. Oči njene so postale temnejše, globlje, ušle so v višnjevkastej votlini, in usta so druga, popolnoma drugačna kot prej; ne kaže več zob, ne smeje se več tako brezumno. Glej, zamajali ste se lahno lahno nje ustni, najdenka je izpregovorila iho tiho besedo. Mametu je že dogorela popolnoma plapolajoča suhljad v rokah in mu obžgale prste. Ugasnol je jgenj in z nova se je stemnilo, znova ne vidi čisto nič v koči. Strašno, grozno je v tej temi Mametu, osobito za tem, kar so njegove oči same ravnokar videle. Jel je bu-liti očeta. "Kaj pa je, golobček, kaj ?" vzbudil ^e je Džuldaš, potem ko ga je sin :0 po drugemu odpeljati in ne dajto Čekov od kovcegov ia rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v N Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam sa po-naoe. tada prepozno! FRANK SAKSER, 109 Greenwich St. New York, N. Y. "GLAS NARODA" prodaja po 1 oeat Številko: Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sikaei, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. C h a a. Dercane, 215 N. Congress St.. Kenoaha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St.. Joliet, IIL Frank Gabrenja, 51» Power St.. Johnatown. Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati. iai ae oglaan cri mnravmiitvn NAZNANILO. Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl avoj novi, lepo urejeni SALOON imenom "GERMAN HALL", 50 korakov na levo od postaje v Raton. New Mexico. Točim vedno sveže pivo in na 1 bolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča MARTIN BUKOVC. Raton New Mexico. (3xt 8-3—8-6) Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St., Indianapolis, I rid. New Phone: 4449. Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljakl. (Slrnc} _____________ Fm Gr. Tassotti, 108 Meserole St., Brooklyn Borough New York, N. Y. dopisnik g. F. Sakser-'a v New Yorku Pošilja denarje v — :STARO DOMOVINO:— liitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim spoStovanjetn F. G. Taasotti. 108 Meserole St, Brtvttm. V Y. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 432 S. Santa FčAv. Pueblo, Col. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PAKNTKI SO i ,,L* Lorraine", as dva vijaka._________________ 13.000 loa, 35.000 konjakih onočl. y,La Savoie", ,, „ ,, ................. 12.000 ,, as *000 »1 « WL« Tounine1', ,, ,, ,, ......___....--------10.000 ,, 13.000 ,, ,, •ijL'Aquiuine", „ „ „ .....................10.000 ,, 16.000 ,, „ „La Bretagne",........................................S.ooc 9.000 ,, ,, „La Champagne",..........................................8.00c , 9.000 ,, ,, „Li Gascogne",...........................................................8.000 ,, 9.000 ,, ,, tJtF" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne. Parniki odpljujejo is pristaniiča *tT 42 North River, ob Morton Street: *La Savoie La Gascogne *La Touraine *La Lorraine La Bretagne 24. marca 1904. 31. marca 1S04. T. apr. 1904. 14. apr. 1904. 21. apr. 1904 •La Savote La Gascogne *La Touraine *La Lorraine La liretainie 28. apr. 1904. č50. apr. 1904. 5. maja 1904. 12. maja 1904. 19. maja 1904. Math. Grill, 1548 St. Clair St, Cleveland, Ohfo. Priporoča rojakom svoja IZfftSTNA VINA. Rudeee vino po 50 ct. f.;al., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo ,m Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem gjv ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom ie nriložiii denar. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen® GOSTILNO, v kterej to£:m vedno SVEŽE TIVO, prodajam DOBRE SMODKE in L1KER1E. Pri meni se tudi d- bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vnrasa z t mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne.- NaŽe geslo toraj bodi: *svo]i k svojim! Mart n Muhič, letnik. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo ure j eni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in lirano z najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: t31dc> John Puhek. Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočam v obilen obiak S3L1ooicl, v k te rem vedno točim sveže Schlitz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijska ▼ina in ixvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. 6 spoštovanjem JOB. DEHSBAK, Parniki z zvezdo zaznamovani imajc po dva vijaka. titan k tgeieiji; H BROADWAY, NEW YORK. 1'osebni parnik francoske družbe ••! AQUII AINE' dpljuje ine y aprila Spremlja pomike samo za 5. raz-ed Holland-America Line (HOLLA N 1>-A U 1.111 ŠK A ( RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjeiiinje::n držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. NOOROAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim kom 12,500 ton vijakom, 10,500 too. RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. ., . . POTSDAM, parnik z dvojnim vija J ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstryo. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I Kolowratring 10.| INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. 1' a r 11 i k i o d p 1 j u j «• j o: Iz ROTI K L DAMA \s;.k ,Vtrtek in iz NEW YOKKA vsako sredo _ <;b !'». m i zjutraj. r--......-■ , ■ -: HOLLAND-AMERICA LINE, Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St.. CHICAGO, ILL. [> STAR LINE u mid (PrekonsorsKa parobrodna družlia ,,Iiudeča zvezda4*) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + + + + * Philadelphijo ia Antwerpenom, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: 4DERLAND dva v'jaki> 12736 ton. ££LANB............11905 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND-........... 12760ton. Pri eenah ?a medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra rana, najboljša postrežba. Pot