ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 635 received: 2022–08–23 DOI 10.19233/ASHS.2022.40 MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI 2009 IN 2021 S POUDARKOM NA POVEZANOSTI Z ANTROPOLOGIJO Andrej NATERER Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija e-mail: andrej.naterer@um.si Nirha EFENDIĆ Narodni muzej Bosne in Hercegovine, Oddelek za etnologijo, Zmaja od Bosne 3, 7100 Sarajevo, Bosna in Hercegovina e-mail: efendicnirha@yahoo.com, etnologija@zemaljskimuzej.ba IZVLEČEK Avtorja se v prispevku osredotočata na vprašanje o integriranosti antropologije v znanstvenem polju slovenske zgodovine v zadnjem desetletju. Prispevek temelji na analizi 1707 znanstvenih in strokovnih pri- spevkov, ki so bili objavljeni med leti 2009 in 2021 v štirih reprezentativnih znanstvenih revijah s področja zgodovine, in sicer Studia Historica Slovenica, Zgodovinski časopis, Acta Histriae in Annales, Series Historia et Sociologia. Preko analize vsebine obravnavanih prispevkov članek analizira glavna tematska področja, razkrije integriranost tematskega polja zgodovine in obravnava vpetost antropoloških vsebin v širše tematsko področje slovenske zgodovine v analiziranem obdobju. Ključne besede: zgodovina, antropologija, analiza vsebine, tematsko mapiranje, povezava med antropologijo in zgodovino MAPPATURA E ANALISI DEI CAMPI TEMATICI DI STORIA IN QUATTRO RIVISTE SCIENTIFICHE NEL PERIODO 2009–2021 CON PARTICOLARE RIFERIMENTO ALL‘ANTROPOLOGIA SINTESI Gli autori si concentrano su questioni relative all‘integrazione dell‘antropologia nel campo scientifico della sto- riografia slovena nell‘ultimo decennio. Il contributo si basa sull‘analisi di 1707 contributi scientifici e professionali pubblicati tra il 2009 e il 2021 in quattro riviste scientifiche di rilievo nel campo della storia, vale a dire Studia Historica Slovenica, Zgodovinski časopis, Acta Histriae e Annales, Series Historia et Sociologia. Attraverso l‘analisi del contenuto dei contributi esaminati, l‘articolo analizza le principali aree tematiche, rivela poi l‘integrazione del campo tematico della storia e infine analizza l‘integrazione dei contenuti antropologici nella più ampia area tematica della storiografia slovena durante il periodo analizzato. Parole chiave: storia, antropologia, analisi dei contenuti, mappatura tematica, legame tra antropologia e storia ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 636 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 UVOD Antropologija je še do nedavnega uživala sloves štu- dije oddaljenega, nenavadnega in eksotičnega. V eni od svojih klasičnih koncepcij je bila osnovana na štirih ste- brih, in sicer na socialni in kulturni antropologiji, fizični oziroma biološki antropologiji, lingvistični antropologiji in arheologiji (Rabinow, 1984; Morris, 2012). Kljub temu, da je ta koncepcija do določene mere še vedno relevantna in da tudi sloves oddaljenosti, nenavadnosti in eksotičnosti še vedno vztraja, je antropologija danes bistveno bolj kompleksna in integrirana. Za razliko od antropologije nekoč, sodobna antropologija (Goodeno- ugh, 2002, 435): […] pokriva skoraj vse vidike človeškega obstoja in človeško zgodovino od samih za- četkov. Kot dokazuje študija, je bil na številnih področjih dosežen pomemben napredek, ki vključuje interdisciplinarno sodelovanje ne le med pod-področji antropologije, ampak tudi z drugimi znanstvenimi in humanističnimi disciplinami. Verjetno prihaja najpomembnejši prispevek k občemu razumevanju in socialnim politikam prav skozi demonstracijo, da je kulturne razlike potrebno iskati v zgodovini in ekologiji, in ne biologiji. Primeri dobrega disciplinarnega sintetiziranja, ki vključujejo tudi zgodovino in antropologijo, so številni (prim. Mathur, 2000), med najodmevnejši- mi naj omenimo le deli Jareda Diamonda (2003) in Yuvala N. Hararija (2014). Vseeno pa na discipli- narni ravni ostaja vprašanje, kakšen je odnos med zgodovino in antropologijo. Kljub temu, da tako zgodovinarji kot tudi antropologi prepoznavajo pomembnost integracije obeh ved, pa generalnega odgovora na vprašanje povezanosti obeh ved ni. Ena redkih študij, ki se je dejansko osredotočala na odnos med obema vedama, je študija Saloni Mathur z naslovom »History and Anthropology in South Asia: Rethinking the Archive« (2000). Avtorica se je skozi preučevanje odnosa med zgo- dovino in antropologijo v Južni Aziji v zadnjih dveh desetletjih osredotočala na prispevek obeh ved na oblikovanje intelektualne prakse post-kolonialne antropologije. V svoji študiji je analizirala korpus interdisciplinarnih študij, objavljenih v osemde- setih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, s poudarkom na zgodovinopisju. V svoji analizi je preko identifikacije vzajemno povezanih tem iden- tificirala 5 vzajemno povezanih tem, in sicer (1) problem Evrope, (2) interpretacije moči in znanja v kolonialnih arhivih, (3) iskanje indigenih oblik znanja, (4) fenomen nasilja in etničnega konflikta ter (5) specifične teme, vezane na spol in femini- stično kritiko. Avtorica (Mathur, 2000, 89) poudari, da »[…] antropologije v Južni Aziji ni več mogoče izvajati, ne da bi se posvetili eni ali več od teh petih tem. Kakršna koli skrb za sodobne transnacionalne ali kulturne konfiguracije v Južni Aziji ali bodočimi post-kolonialnimi nacionalnimi državami, mora biti povezana s kolonialno zgodovino in specifičnimi formacijami modernosti, ki jih je ustvarila«. Kljub temu, da ima študija številne omejitve, predvsem geografsko in konceptualno zamejenost, pa hkrati predstavlja pomembno metodološko inovacijo. Dokazuje namreč, da se je mogoče s pomočjo izbranih pristopov iz analize vsebine, kot je na primer temat- sko mapiranje zgodovinskih besedil, v kombinaciji z antropološko interpretacijo, dokopati do pomembnih sklepov, ki so relevantni tako za antropologijo, kot tudi zgodovino. Tematsko mapiranje je postopek, ki omogoča identifikacijo in vizualizacijo vsebinskih fokalnih točk v vzorcih besedila, designiranega za analizo. Širše je pristop mogoče umestiti v področje kvali- tativne analize vsebine (Drisko & Maschi, 2015), kjer je konceptualno blizu metodi tematske ana- lize (Boyatzis, 1998), predvsem zaradi aplikacije kodiranja kvalitativnih informacij, kar deluje kot most med kvalitativnim in kvantitativnim razisko- vanjem. Metoda temelji na analizi ključnih besed, ki služijo kot indikatorji vsebine, pri čemer sta v analizo vključena tudi njihova pozicija v analizi- ranem besedilu in odnosi med samimi ključnimi besedami, izraženi kot sopojavnost. V kontekstu zgodovine je nekaj primerov študij, ki demonstri- rajo uspešnost te metode. Kot primer lahko nave- demo študijo Grivel, Mutschke & Polanco (1995), v kateri so avtorji s pomočjo uporabe SDOC pristo- pa oblikovali tematski in strukturni načrt ključnih besed in tem, vezan na zbirko besedil s področja socialne zgodovine. Med vsemi izsledki raziskave je za pričujočo razpravo najpomembnejši tisti, ki demonstrira, da je zraven tradicionalnega načina analize vsebine mogoče analizirati tudi klasterske odnose in povezave med ekstrahiranimi ključnimi besedami ter temami. Pričujoči članek temelji na raziskovalnem vpraša- nju, kakšno je mesto antropologije v polju sodobne slovenske zgodovine. Iz raziskovalnega vprašanja smo izpeljali naslednje raziskovalne cilje: 1. analizirati glavna tematska področja, 2. razkriti integriranost tematskega polja zgodovi- ne in ga obravnavati skozi relevantne metapo- datke, in 3. analizirati vpetost antropoloških vsebin v širše tematsko področje slovenske zgodovine. METODOLOGIJA Za potrebe pričujoče razprave je bilo analiziranih 1707 znanstvenih, preglednih in strokovnih člankov iz ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 637 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 revij Studia Historica Slovenica (SHS), Zgodovinski ča- sopis (ZČ), Acta Histriae (AH) in Annales, Series Historia et Sociologia (ASHS), ki so bili objavljeni med leti 2009 in 2021: Revije so bile izbrane na podlagi kriterijev znanstve- ne in vsebinske relevantnosti, časovno obdobje pa je bilo definirano ob detekciji časovne točke, na kateri so vse vključene revije začele omogočati dostop do vsebi- ne v univerzalnem in za analizo primernem digitalnem formatu. Vzorec je zajemal 1660 izvirnih znanstvenih člankov, 35 preglednih in 11 strokovnih člankov. Med vsemi obravnavanimi objavami je velika večina eno- avtorskih (1397), med prvimi avtorji pa prevladujejo moški (987 avtorjev in 720 avtoric). Večina objav je bila spisanih s strani avtorjev, ki prihajajo iz Slovenije (1164 člankov, 68,2 % vzorca), sledijo pa avtorji iz Italije (9,3 %), Hrvaške (6,8 %), Črne Gore (2,3 %), ZDA (1,6 %), Avstrije 27 (1,6 %) in Srbije (1,4 %). V vzorcu so bile zajete tudi objave avtorjev iz drugih držav, vendar pred- stavljajo te manj kot odstotek celotnega vzorca in vseh zaradi prostorskih omejitev pričujočega članka posebej ne bomo navajali. Analitično interpretativni pristop pričujoče razprave temelj na principih analize vsebine. Analiza vsebine je ena od klasičnih metod kvalitativnega raziskovanja, ki s pomočjo uporabe kategorizacijskih predlog omogoča redukcijo in analizo gradiva. Zametke sodobnega pristo- pa je mogoče najti že v sredini dvajsetega stoletja (prim. Berelson, 1952) in do danes so bile razvite številne sodobne in specializirane različice (prim. Flick, 2014; Drisko & Maschi, 2016). Sami smo sledili Krippendor- fovi koncepciji (2013 v Drisko & Maschi, 2016, 2), ki definira analizo vsebine kot: »raziskovalno tehniko za ustvarjanje reprikabilnih in veljavnih sklepov, vezanih na besedila (ali druge oblike relevantnega materiala) in kontekste njihove uporabe.« Ta koncepcija v prvi vrsti omogoča analizo vsebine onkraj manifestne ravni bese- dila, ima pa tudi druge prednosti. Glede na že navedene cilje pričujoče raziskave je ta pristop najprimernejši tudi zato, ker omogoča analizo širokega nabora tekstualnega gradiva, visoko stopnjo neodvisnosti od oblike oziroma vira (Bauer, 2000), hkrati s tem pa tudi oblikovanje oziroma adaptacijo kategorizacijskega modela, ki omo- goča tematsko analizo večje količine zbranega gradiva (Flick, 2014). Postopek analize je bil opravljen s pomočjo raču- nalniške opreme MS Excel (za zajemanje in urejanje podatkov), QDA Miner 9 (za obdelavo zajete vsebine in relevantnih metapodatkov), WordStat 8 (za oblikovanje in aplikacijo kategorizacijskega modela, statistične analize vezane na analizo vsebine ter vizualizacije rezultatov) ter SPSS (za dodatne statistične analize). Postopek analize vsebine je temeljil na naslednjem protokolu: 1. Oblikovanje raziskovalnega vprašanja. 2. Selekcija relevantnega tekstovnega materiala in virov – relevantnost virov je bila ocenjena na podlagi vsebinskega profila revije, pri če- mer so bile izbrane revije humanističnega in družboslovnega profila, pri katerih je glavni fokus osrediščen na zgodovinske teme. Časovni interval je bil definiran po kriteriju zagotavljanja čim večje dostopnosti člankov v vseh revijah, kar je po opravljeni inventuri dostopnosti člankov definiralo za obdobje 2009 do 2021. 3. Oblikovanje inicialnega kategorizacijskega modela – inicialni model je bil oblikovan za potrebe zajemanja podatkov in je za potrebe analize definiral naslednje ključne parametre: naziv revije, leto izdaje, številka izdaje, naslov članka, ime in priimek avtorja/avtorjev, spol, afiliacija avtorja, habilitacija oziroma področje specializacije avtorja, država afiliacije avtorja, izvorna klasifikacija članka (izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, strokovni članek), ključne besede (v slovenščini in angle- ščini), povzetek (v slovenščini in angleščini) in celotna vsebina članka. 4. Segmentacija zbranih podatkov – na podlagi inicialnega kategorizacijskega modela je bil vsak 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Skupaj SHS 30 31 35 24 38 29 33 21 43 32 26 26 23 391 ZČ 13 11 12 12 16 15 16 15 15 15 14 14 8 176 AH 39 39 37 42 46 53 41 44 48 52 35 36 42 554 ASHS 32 37 29 47 37 25 67 60 61 56 45 46 44 586 Skupaj 114 118 113 125 137 122 157 140 167 155 120 122 117 1707 Tabela 1: Struktura obravnavanega vzorca člankov. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 638 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 Tematsko področja Ključne besede VOJNE Vojna, vojne, državljanska vojna, konec vojne, velika vojna, II, obdobje med vojnama, osvoboditev, mobilizacija, mobilizirajte, mobilizirani, mobilizacija, mobilizacije, mir, (iz)gradnja miru, mirno, mirovniki, mirni čas, (vojni) ujetniki, vojni čas, orožje, orožja, svetovna vojna, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna NACIONALNA IDENTITETA Kulturna (identiteta) , zgodovinska (identiteta), zgodovina (identitete), nacionalna (identiteta), nacionalna identiteta, (nacionalna) osvoboditev, (nacionalna) preteklosti, nacija, slovensko nacionalno, slovenska nacija, slovenski nacionalni (o) KULTURNA DEDIŠČINA Arhitekturna dediščina, kulturna dediščina, kulturna krajina, (kulturni) razvoj, (kulturna) dediščina, lokalno, lokalna populacija, raziskave prostorske pokrajine, prostorski razvoj, prostorsko načrtovanje, turizem, turistično AVSTRO-OGRSKA Avstrijska avtoriteta, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avstro-Ogrsko cesarstvo, Avstro-Ogrska monarhija, Habsburška (o) monarhija, madžarski imperij, madžarska vojska, madžarske čete, madžarsko cesarstvo VOJSKA IN VOJAŠKE ENOTE Militant (no, ni), militantnost, militanti, vojaško, militarizem, militaristično, militarizacija, vojaška, vojaška avtoriteta, vojaške operacije, vojaška služba, vojaške enote, milica €, oficirji, partizani, partizanske enote, Rdeča armada, slovenska vojska, vojaki, teritorialna obramba, JNA, JLA, jugoslovanska (ljudska) armada … EVROPSKE DRŽAVE Evropa (vzhodna, zahodna, južna, severna), evropsko, srednje evropsko, (centralno) evropske (države), (evropska) diplomacija, diplomatski odnosi, evropski, Evropska unija, zunanja politika, mednarodni odnosi, politika … LOKALNE TEME (lokalna) skupnost, (lokalni) svet, župan, Maribor, Ljubljana, mestni svet, nacionalno združenje, provincialni (o), županske volitve … POLITIKA IN STRANKE komunistična partija, komunistična partija Jugoslavije, demokracija, demokrat, volitve, volilni, nacionalna stranka, komunistična (e, i), volitve, volilni, (politično) ideološka, nacionalna stranka, stranka, komunistična (stranka), ljudska stranka, politična (o, i), političnogeografsko (i), politično motivirani, politični subjekt, politični razvoj, politične spremembe, politična participacija, stranke, politična stranka, politična moč, (v) političnem smislu, politik (i), politizacija, politizacija, politika, politično, slovensko politično, slovenska politika, socialistično, social demokrati, jugoslovenski (politični), jugoslovenska demokratska stranka, jugoslovansko politično … PRAVO IN ZAKONODAJA Pravo, pravice, otrokove pravice, zločini, kazen, kriminalci, kriminalizacija, kriminalnost, kriminalizacija, kriminaliziranje, kazenskega pravosodja, kazensko pravo, kriminologija, človekove pravice, zakon (i), tož€(e), odvetnik, pravniki, pravni, legaliziran, zakonitost, legalizacija, legalizirajte, legaliziran, legalizacija, pravno, zakonodajno, zakonodaja, zakonodajno, zakonodajalec, zakonodajalci, preganjanje, pravice, rimsko pravo … BIOGRAFSKE TEME Anton Bonaventura Jeglič, Anton Korošec, Anton Martin Slomšek, Jože Plečnik, avtobiografija, (ljubljanski) škof, Branka Jurca, Franc Kovačič, Franz Jožef, Gregor Žerjav, Ivan Cankar, Ivan Hribar, Ivan Tavčar, Ivan Šusteršič, Janez Pavel, Janez Krstnik, Jožef II., Josip Broz Tito, Jožef Ajlec, kralj Aleksander, Mitrov Ljubiša, Rudolf Maister, Sv Krištof … VARNOST IN OBVEŠČANJE obveščevalna služba, obveščevalne službe, britanska obveščevalna služba, ameriška obveščevalna služba, nacionalni arhiv(i), politična policija, tajna policija, (nacionalna) varnost, varnost, varnostna administracija, varnostna služba, tajna policija, posebne operacije … BENEŠKA REPUBLIKA Benetke, beneška (o, i, e), beneška republika, benečanka, ostanki (beneške republike), Istra, Koper, Piran … KRALJEVINA ITALIJA Kraljevina Italija, (italijanski) Jadran, (italijanska) jadranska obala, Trst, fašist(i), fašistični režim, italijansko nacionalno, beneška regija … ŠOLSTVO IN IZOBRAŽEVANJE Didaktično (i, a, e), didaktike (a), izobraževalni, izobraževanje, izobraževalne institucije, šola, izobraževalni sistem, gimnazija, osnovna šola, srednja šola, učbeniki, pismenost, literalizacija, literarizacija, pedagoški, pedagogi, pedagogika, učenjak, učitelj, učenost, štipe€ja (e), šolstvo, šolar (ji), učbenik (i) MESTO IN URBANIZEM Arhitekt (i), arhitektura, arhitekturne€tavba (e), mesto, mestno (a), mestna uprava, mestna občina, gradnja, zgrajeno, razvoj mesta, župan, urbanizacija, urbaniziran, urbanizem, urbanistično, urbanost, urbaniziran, urbani (dizajn, prostor), prostorski razvoj … KRALJEVINA SHS Hrvati, Srbi, Slovenci, Kraljevina (SHS), Kraljevina Jugoslavija … JEZIK IN LITERATURA Jezik, dvojezično, dvojezičnost, narečje, tuj jezik, Iurilingvistični, jezika, jezikovni, literarna, literarni jezik, literarna besedila, pismeni, literatura, slovenski jezik, sociolingvistika (čna), besedila, pisno… CERKEV IN RELIGIJA vera, vernik (i), nadškof, škof, duhovnik (i), katoliška cerkev, cekveni mecen (i), cerkev, cerkve, cerkovniki, cerkev svetega, fara, romanje romar, romarji, politični katolicizem, molitev, moliti, molitvenik, religija, religije, religioznost, verski, religioznost, slovenka katoliška, spiritualnost, duhovnost, duhovno, teologija, teolog (i), teološki, katoliška cerkev, duhovno… ANTROPOLOGIJA akulturacija, prednik, predniki, predniško, predništvo (ancestrial), anekdotično (st), anekdote, antropočentrično, antropocentrizem, antropogeno, antropogenično, antropološko, antropolog, antropologi, antropologija, antropomorfno, antropopresija, arheobotanično, arheobotanika, arheologi, arheologija, arheolog, umetnina (artwork), umetnost (artworks), asimilirati, asimilirano, asimilacija, asimilirajoči, asimilacijsko, aksiomatično, ksiomatično, kanibalizem, kanibali, kolonialno, kolonializacija, kolonializem, kolonialist, kolonije, kolonizacija, kolonizacijskost, kolonizacije, kolonizirano, kolonizirani, kulturno, kultura, kulturno, kulturemi, kulture, kulturološko, dialekt, dialektično (dialectic), dialektično (dialektical), dialekti, dialektiološko, dialektikolog, dialektikologi, dialektikologija, dialekti, dialekti (dialects), utelešeno, epistemično, epistemično (epistemically), epistemološko, epistemološko (epistemologically), epistemologija, etnično, etnično (ethnically), entičnost, etno, etnoantropologi, etnobotanično, etnobotanika, entocentrično, etnokultura, etnografsko, etnografija, etnolingvisično, etnolingvistika, etnološko, entologi, etnologija, etnomuzikološko, evropeizacija, zgodba (fabula), zgodbe (fabule), femilnost, feminizem, feministično, feministi (ke), terensko delo (fieldwork), ljudstvo (folk), folklora, folklorno, folkloristi, folklorne, folklornih, hrana (foods), hrana (foodstuffs), Foucault, genetolingvistično, habitus, hermenevtično, hermenevtično (hermeneutical), hermenevtika, idiom, idiomatsko, idiomatizacija, idiomatizacija (idiomatizing), idiomi, italianizacija, italinizirajoče, kultura, kulturna zneza (kulturbund), kulturni boj, kulturna, kulturni, jezik (lingua), lingvist, lingvsitično, lingvistično (linguistically), lingvsitično (lingvisticly), lingvistika, lingvisti, lingvokulturologija, muzikolingvisti, muzikologija, muzikološko, mitično, mitično (mythical), mitizirajoče, mitološko, mitologizirano, mitologija, miti, pravljice (maerchen), soseska, palatalizacija, palatalizirano, patriarh, patriarhično, patriarhalnost, patriarhat, patriarhično, fonem, fonemično, fonetično, fonetično (phonetical), fonetika, fonološko, fonologija, frazeološko, frazeologizem, frazeolog, fraze, fraziranje, poetično (poetic), poetično (poetical), poetično (poetically), poetika, rasizem, rasist, obredi, ritual, ritualistično, rituali, žrtveno, semantično, semantično (semantically), semantika, semiotično, semiotika, socializirano, socializacija, socialne, družba (societa), družbeno (societal), sociokulturno, socioekonomsko, družbeni spol, socio (-loško, -kulturno), socio (-loško, -kulturno), sociologi, sociopolitično, simbolizem, sinhrono, sinhronizacija, vokalizacija, tradicije Tabela 2: Kategorizacijski model. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 639 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 članek diseciran1 po predvidenih segmentih v skupno tabelo. 5. Evalvacija zbranih podatkov in inicialnega kate- gorizacijskega modela – ko so bili podatki zbrani, je bil opravljen njihov konceptualni (evalvacija zbranih podatkov z vidika raziskovalnega vpra- šanja) in vsebinski pregled (pregled tipkarskih napak in vsebinskih nepopolnosti), opravljena pa je bila tudi evalvacija inicialnega modela. 6. Analiza zbranih podatkov z oblikovanjem ana- litičnega kategorizacijskega modela oziroma slovarja – analitični kategorizacijski model temelji na indeksih sopojavnosti področno spe- cifičnih besed, ekstrahiranih iz ključnih besed (key words) in daljših povzetkov (summary) ter je zajemal naslednje korake: a. pregled frekvenčne distribucije vseh rele- vantnih besed, b. pregled frekvenčne distribucije fraz, ki vključujejo 2 do 5 besed in imajo v besedi- lu minimalno frekvenco pojavnosti 3, c. pregled frekvenčne distribucije glavnih tem. Področno specifične besede, fraze in teme so bile uporabljene za izgradnjo analitičnega kategorizacij- skega modela2 (priloga: Tabela 2), ki je v obravnavani vsebini omogočal lociranje glavnih tem in njihovih gradnikov, ter mapiranje disciplinarnega polja skozi analizo njihovih povezav (link analysis). Analitični kate- gorizacijski model je v svoji zadnji različici vseboval 471 disciplinarno specifičnih besed, ki so bile uporabljene za disciplinarno mapiranje. Za potrebe analize prisotno- sti antropologije v polju zgodovine pa je bil oblikovan kategorizacijski model, ki je vključeval ključne besede, ki jih je mogoče locirati v polje antropologije (priloga: Tabela 2, segment obarvan sivo). Oblikovanje tega ka- tegorizacijskega modela temelji na klasični koncepciji antropologije, ki vključuje socialno in kulturno antropo- logijo, fizično antropologijo, lingvistično antropologijo in arheologijo (prim. Rabinow, 1984; Morris, 2012). Iz analiziranega besedila je bilo ekstrahiranih 188 ključnih besed, ki jih je bilo mogoče vključiti v model na podlagi te koncepcije. 1 Disekcija je vključevala segmentiranje strukturnih delov celotnih besedil v ločene razdelke posebno oblikovane tabele (npr. razdelek, ki v besedilu vključuje ključne besede avtorja, je bil premeščen v ločen razdelek Ključne besede, razdelek Povzetek je bil iz celotnega besedila premeščen v ločen razdelek Povzetek in tako naprej). Disekcija predstavlja pri analizi vsebine večjega obsega gradiva enega od nujnih korakov, saj omogoča jasnejšo, bolj fokusirano in hitrejšo analizo. 2 Kategorizacijski model (tudi kategorizacijski slovar oziroma slovar) je model, ki vključuje besede, besedne zveze in fraze, ek- strahirane iz tekstovnega materiala in so v odnosu do vsebine materiala razumljene kot ključne besede. Te ključne besede so kategorizirane bodisi v skladu s teoretsko podlago, cilji raziskave ali v skladu z drugimi relevantnimi ključi (npr. faktorji sopo- javnosti). Takšen kategorizacijski model omogoča (1) redukcijo zbranega materiala, (2) kvantifikacijo kvalitativnega gradiva in (3) statistično analizo. 3 Klasterska analiza je proces združevanja elementov v skupine oziroma klastre, pri čemer izkazujejo člani skupine drugo do drugega višjo stopnjo podobnosti, ter posledično nižjo, če jih primerjamo s člani drugih klastrov. Klasterska analiza je v pričujoči razpravi te- meljila na faktorjih sopojavnosti tem, kar pomeni, da so teme, ki se v obravnavanih gradivih pojavljajo skupaj, razumljene kot vsebinsko tesneje povezane, ta povezanost pa predstavlja osnovo za njihovo članstvo v klastru. Osnova tako za izvedbo klasterske analize, kot tudi izračuna faktorjev sopojavnosti, je distančna matrica oziroma analiza razdalje med vsebinskimi elementi (ključnimi besedami in temami), ki so predmet klastriranja. ANALIZA TEMATSKEGA POLJA SLOVENSKE ZGODOVINE V OBJAVAH MED LETI 2009 IN 2021 Mapiranje tematskega polja temelji v pričujoči analizi na dveh ključnih korakih. Prvi korak je usmer- jen v detekcijo tem, ki jih je mogoče ekstrahirati iz objav v obravnavanem obdobju. Detekcija tem omo- goča vpogled v kategorizirano vsebino, zraven tega pa zagotavlja tudi odgovore na vprašanja o njihovi dominantnosti v samem polju in preferiranosti med avtorji. Drugi del analize je usmerjen v odkrivanje odnosov, povezanosti in prekrivanja tem. Ta korak omogoča v prvi vrsti detekcijo strukturiranosti polja slovenske zgodovine, kar predstavlja empirično pod- lago za sklepe o integriranosti tematskih področij v obravnavanem polju. Pričujoča analiza temelji na ka- tegorizacijskem modelu (glej Tabela 2), upoštevajoč faktorje sopojavnosti ključnih besed: Grafikon 1 prikazuje frekvenčno distribucijo eks- trahiranih tem (stolpiči levo) in njihovo povezovanje v aglomeracijsko strukturo (povezave desno). Glede frekvenčne distribucije je iz grafa razvidno, da je teme mogoče razdeliti na tri skupine: 1. najmočneje so zastopane teme, ki so vezane na Vojno, Politiko in politične stranke, Mesto in urbanizem, ter teme, vezane na Cerkev in religijo; 2. številčno nekoliko manj prisotne so teme, vezane na Avstro-Ogrsko, Vojsko in vojaške enote, Šolo in izobraževanje, Jezik in literaturo, Pravo in za- konodajo, Beneško republiko, in Biografske teme, 3. frekvenčno najšibkejše teme, ki so vezane na Kraljevino Italijo, Evropske države, Kulturno dediščino, Nacionalno identiteto, Varnost in ob- veščanje ter Lokalne teme. Aglomeracijski red (glej Grafikon 1, povezave desno) kaže, da temelji struktura tematskega polja zgodovine na štirih temah, ki so hkrati frekvečno najmočnejše. Teme Vojna, Politika in stranke, Mesto in urbanizem ter Cerkev in religija, je torej zraven največjih tem, mogoče razumeti kot tematska središča, na katera se druge teme vsebinsko navezujejo. Klasterska analiza3 tem ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 640 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 je pokazala, da obstajajo v obravnavanem polju štirje vsebinski klastri (glej Grafikon 1 in 2), in sicer: 1. Klaster nacionalnih tem, ki je osrediščen okoli jedra v temah s področja Politike in strank, nanj se navezujejo teme s področja Nacionalne identitete, Kulturne dediščine in Evropskih dr- žav, ter teme s področja Jezika in literature ter Šole in izobraževanja; 2. Klaster vojaških tem, ki je osrediščen okoli jedra v temah s področja Vojn, nanj se na- vezujejo teme s področja Vojske in vojaških enot ter teme s področja Avstro-Ogrske, in teme s področja Kraljevine Italije ter Beneške republike; 3. Klaster lokalnih tem, osrediščen na temah s področja Mesta in urbanizacije ter drugih Lo- kalnih temah; in 4. Klaster cerkveno-biografskih tem, ki je osredi- ščen na temah s področja Cerkve in religije, na katere se navezujejo Biografske teme. V klasterski analizi se pojavljata tudi dva osa- melca, in sicer teme s področja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevine Jugoslavije, ter teme s področja Varnosti in obveščanja. Kljub temu, da ti dve skupini izkazujeta ustrezno frekvenčno zastopanost v tematskem polju, pa besede v kate- gorizacijskem modelu izkazujejo izjemno nizke faktorje sopojavnosti z drugimi tematskimi področji, kar pomeni, da teh dveh tematskih sklopov ni bilo mogoče ustrezno klastrirati, in da v tematskem polju obstajata relativno izolirano. Za potrebe analize integriranosti polja, smo za vsakega od tematskih sklopov opravili podrobnejšo analizo povezav med temami (link analysis). Analiza temelji na indeksih sopojavnosti (co-occurrance index) in podobnosti (similarity index), ki izražajo tesnost povezave med dvema temama (popolna povezava izražena s številko 1, popolna odsotnost povezave z 0). Kot prvo smo analizirali skupino Nacionalnih tem (glej Grafikon 3). Analiza je pokazala, da v frekvenč- nem smislu najštevilčnejšo skupino predstavljajo teme s področja Politike in strank, vendar pa te teme niso centralne v strukturnem smislu. Glede na to, da prak- tično vse teme, z izjemo Evropskih držav, izkazujejo povezave s temami Nacionalne identitete, lahko te teme razumemo kot strukturno središče tega sklopa. Tudi podrobnejša vsebinska analiza potrjuje to ugotovitev. V besedilih, kjer se pojavljajo teme, vezane na nacionalno identiteto, so te izjemno pogosto vezane na bodisi politiko, jezik, literaturo, izobraževanje ali kulturno dediščino. Ilustracijo povezovanja nacionalnih tem z omenjenimi najdemo na primer pri Grandi (2017), Perovšku (2019a; 2019b) in Darovcu (2021). Teme, vezane na Evropske države, predstavljajo sicer pomem- ben del tega tematskega sklopa, vendar so znotraj tega klastra v periferni poziciji, saj je njihovo mesto v skupini zagotovljeno zgolj preko tem, vezanih na politiko. Druga skupina, ki smo jo analizirali, je skupina Vojaških tem. Teme, vezane na Vojne, predstavljajo frekvenčno in strukturno tematsko jedro, na katerega se navezujeta dve tematski veji (glej Grafikon 4). Prva vključuje teme s področja Vojske in vojaških enot, te pa se povezujejo s temami, vezanimi na teme, vezane na Grafikon 1: Tematska struktura polja zgodovine v obravnavanih objavah med letoma 2009 in 2021. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 641 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 Grafikon 2: Struktura tematskega polja zgodovine med leti 2009 in 2021. Grafikon 3: Načrt tematskega klastra Nacionalne teme. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 642 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 Avstro-Ogrsko. Ilustracijo povezovanja takšnih tem naj- demo na primer pri Miru Hriberniku (2009), Jožici Čeh Steger (2015) in Blažu Torkarju (2019). Iz obravnavane vsebine izhaja tudi druga veja omenjenega tematskega sklopa. Ta v prvem redu vključuje teme, vezane na italijanski socio-kulturni in zgodovinski prostor. Na tej točki je potrebno izpostaviti tudi, da se ta sklop relativno tesno povezuje s tematskim sklopom Nacionalne teme (v grafikonu obarvano modro). Stičišči sta dve. Teme, vezane na Vojne, izkazujejo relativno visoko sopojavnost s temami Politika in stranke, medtem ko teme Kraljevina Italija izkazujejo relativno visoko sopojavnost s temami Nacionalna identiteta – (1) tesna povezava, (2) različna klastracija in (3) več stičnih točk kaže na to, da sta tematski skupini Vojaške teme in Na- cionalne teme relativno dobro integrirani. Analiza klastra Lokalne teme je pokazala dva pomembna rezultata (glej Grafikon 5). Kot prvo iz grafikona izhaja, da je sklop osrediščen na temah, ve- zanih na Mesto in urbanizem, na katere se navezujejo Lokalne teme. Primere, ki ilustrirajo takšno povezavo, najdemo v objavah, ki se osredotočajo na mesto kot specifično socialno, politično in ekonomsko formaci- jo (tak primer predstavlja Perovšek, 2014), pa tudi v tistih, ki obravnavajo vsakodnevno življenje v mestu, kot na primer Studen (2010). Potrebno je poudariti tudi, da ta tematski sklop ne vključuje zgolj objav, ki na izrazito zgodovinski način pristopajo k obravnavi teme. Številne od teh namreč z drugimi disciplinar- nimi optikami in pristopi pristopajo k vsebini, ter na ta način zagotovijo interdisciplinarno in tematsko pestrost polju zgodovine. Primere, ki lahko služijo za ilustracijo te ugotovitve, najdemo pri Bugariču (2009) in Jutraž & Zupančič (2015). Ob koncu je potrebno poudariti tudi, da se ta klaster relativno tesno nave- zuje na sklop Nacionalnih tem. Jedro sklopa Mesto in urbanizem je namreč relativno tesno povezano tako s Kulturno dediščino, kot tudi z Nacionalno identiteto, kar zraven povezanosti obeh sklopov, nakazuje tudi na to, da Nacionalna identiteta predstavlja strukturno jedro analiziranih objav. Zadnja skupina tem, ki smo jih analizirali, je skupina Cerkveno-biografskih tem. Ta je osrediščena na teme s področja Cerkve in religije, na katere se navezujejo Bi- ografske teme. Ilustracije najdemo na primer v objavah Čoralić (2011), Griesser-Pečar (2013) in Matan (2013), je pa potrebno poudariti, da je povezava nekoliko šibka. Je pa na drugi strani nekoliko močnejša povezava s sklo- pom Vojaških tem, in sicer preko skupine tem, vezanih na Beneško republiko. Primer, ki ilustrira to povezavo, predstavlja Košak (2016). ANALIZA TEMATSKEGA POLJA SKOZI METAPODATKE OBJAV Drugi del pričujočega članka je namenjen analizi tem, skozi metapodatke objav, iz katerih so bile teme ekstrahirane. Ta analiza je sestavljena iz treh korakov: • prvi se osredotoča na oblikovanje ocene longitu- dinalne stabilnosti tematske strukture polja, • drugi na analizo tematskih preferenc glede na spol in habilitacijsko oziroma ekspertizno ume- stitev avtorjev objav, in • tretji na znanstveni domet ekstrahiranih tem. Da bi ocenili longitudinalno stabilnost tematske strukture polja, smo opravili analizo prisotnosti jedrnih tem v obdobju od leta 2009 do leta 2021 (glej Grafikon 7). Analizo smo zaradi omejitev pričujočega članka in za zagotavljanje preglednosti omejili na jedrne Grafikon 4: Načrt tematskega klastra Vojaške teme. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 643 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 teme, seveda ob sprejeti predpostavki, da stabilnost jedrnih tem predstavlja stabilnost tematskih klastrov in posledično tudi stabilnost celotnega tematskega polja. Analiza je pokazala, da so jedrne teme prisotne relativno stabilno in kontinuirano skozi celotno obrav- navano obdobje. Vsako od tematskih jeder ima sicer svojo dinamiko, vendar je pomembno prepoznati, da razmerja med temami ostajajo relativno stabilna. V grafikonu nekoliko odstopa leto 2017, ko se generalno dvigne frekventnost vseh tem. Kljub poglobljeni analizi številnih potencialnih dejavnikov (npr. morebitni jubi- leji, tematske številke in podobno), ki bi lahko razložili generalni porast tem leta 2017, nam ni uspelo odkriti njihovega skupnega imenovalca. Zbrani metapodatki objav so omogočili tudi, da opra- vimo analizo tem, glede na (1) spol avtorjev, njihovo (2) habilitacijsko področje in (3) ARRS klasifikacijo. Glede na spol avtorja oziroma prvega avtorja podatki kažejo, da je razmerje med moškimi in ženskami približno 2 : 1 4 Ob uporabi terminov maskulinizirano in feminizirano je potrebno poudariti, da se ta nanaša na prevladujoči biološki spol avtoric oziro- ma avtorjev in sicer na način, kot ga je bilo mogoče ekstrahirati iz podatkovnih baz ter vključiti v analizirane metapodatke. in da je celotno tematsko polje relativno močno masku- linizirano4 (0,62). Med najbolj maskuliniziranimi temami izstopajo teme, vezane na Avstro-Ogrsko (0,73), Kraljevi- no SHS in Jugoslavijo (0,70) in Biografske teme, medtem ko med najbolj feminiziranimi temami izstopajo Jezik in literatura, Kulturna dediščina ter Šola in izobraževanje. Tudi multipla korespondenčna analiza (glej Grafikon 7) je potrdila, da med avtoricami prevladujejo teme, vezane na jezik, kulturno dediščino in šolo ter izobraževanje, medtem ko avtorji preferirajo biografske teme, in teme vezane na kraljevino SHS, kraljevino Jugoslavijo ter Avstro-Ogrsko: Zaradi velikosti vzorca avtorjev in izjemne fragmen- tiranosti njihovih habilitacijskih področij je bilo nemo- goče oblikovati pregledni grafikon, ki bi jasno prikazal njihovo znanstveno raziskovalno ozadje, izraženo v habilitacijskem področju. Med vsemi avtorji je bilo največ takšnih s habilitacijo s področja zgodovinopisja (788), sledijo pa jezikoslovje in literatura (149), socio- Grafikon 5: Načrt tematskega klastra Lokalne teme. Grafikon 6: Načrt tematskega klastra Cerkvene teme. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 644 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 logija (73), politične vede (47), umetnostna zgodovina (43), urbanizem (42), geografija (33), arhitektura (33), filozofija (28), pravo (25) in ekonomija (21). Druge disci- pline so sicer prisotne, vendar jih zaradi omejitev na tej točki posebej ne bomo navajali. Zaradi lažjega prikaza presečišča med ekstrahiranimi temami in ekspertizami avtorjev, smo metapodatke, vezane na habilitacijska področja avtorjev, preoblikovali v ARRS področja5, in sicer humanistika (6), družboslovje (5), biotehnika (4) in naravoslovje (1). Tako modificirani vzorec avtorjev je pokazal, da je bila večina objav spisana s strani avtorjev, 5 Preoblikovanje je temeljilo na klasifikaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki v svojem klasifikacijskem in šifrantskem sistemu opredeljuje Raziskovalne vede, področja in podpodročja (https://www.arrs.si/sl/gradivo/sifranti/sif-vpp.asp). Pričujoča razprava sloni na razumevanju družboslovja in humanistike kot dveh sorodnih in tesno povezanih ved, med katerima pa vseeno obstajajo nekatere značilnosti. Medtem ko je glavna značilnost družboslovja osredotočanje na družbo, družbene odnose in družbene pojave, pa daje humanistika več poudarka človeku in kulturi. s habilitacijo v humanistiki (1294 objave, 75,8 % vzorca vseh objav), sledijo avtorji s habilitacijo v družboslovju (392 objavi, 23 % vzorca vseh objav), najmanj pa je objav avtorjev s habilitacijo na področju naravoslovja (11 objav, 0,6 % vzorca vseh objav) in biotehnologije (10 objav, 0,6 % vzorca vseh objav). Teme smo s po- močjo multiple korespondenčne analize razporedili v prostor z dimenzijami družboslovje (5) in humanistika (6), zavoljo poenostavitve grafikona pa smo na podlagi nizke prisotnosti v vzorcu izključili naravoslovje in biotehnologijo: Grafikon 7: Longitudinalna analiza prisotnosti jedrnih tem med leti 2009 in 2021. Grafikon 8: Tematske preference glede na spol avtorjev. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 645 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 Analiza je pokazala, da avtorji s habilitacijo oziroma ekspertizami s področja družboslovja preferirajo teme s področja Vojske in vojaških enot, Vojne, Evropskih države, Prava in zakonodaje, Cerkve in religije ter Kulturne dedišči- ne. Na drugi strani pa avtorji s humanistično umestitvijo preferirajo teme s področja Lokalnih tem, Kraljevine SHS in Jugoslavije, Politike in strank, Avstro-Ogrske in teme, vezane na Mesto. Iz grafikona je razvidno tudi, da teme s področja Biografij in Varnosti in obveščanja predstavljajo hipotetično tematsko stičišče med obema poloma. Za- ključimo lahko, da je v celotnem vzorcu razmerje med humanistično in družboslovno orientacijo 4 : 1, kar je tudi podlaga za sklep, da je polje slovenske zgodovine močno humanistično orientirano. Grafikon 9: Ekstrahirane teme glede na ARRS klasifikacijo avtorjev. Grafikon 10: Teme glede na število navedkov/citatov objav v bazo Google Scholar. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 646 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 V zadnjem koraku pričujočega prispevka smo naslo- vili vprašanje geografskega in znanstvenega dometa eks- trahiranih tem. Domet tem smo ocenili na podlagi citatov oziroma navedkov objave, v kateri se tema pojavlja v bazi Google Scholar: Analiza je pokazala, da velika večina tem prihaja iz objav, ki nimajo v omenjeni bazi niti enega navedka oziroma citata in glede na to, da je povprečje navajanosti tem 26,3 % lahko sklenemo, da je domet tem v znan- stvenem smislu relativno omejen. Med vsemi temami glede navajanosti prednjačijo teme s področja Šole in izobraževanja (stopnja navajanosti je 0,30), sledijo pa ji teme s področja Avstro-Ogrske (0,29), Kulturne dediščine (0,28) ter Biografske teme (0,28). S stopnjo navajanosti 0,19 so najmanj navajane teme s področja Varnosti in obveščanja (0,19). ANTROPOLOGIJA V POLJU ZGODOVINE Za analizo vpetosti antropologije v polje zgodovine, smo s pomočjo kategorizacijskega modela (glej Tabela 2) iz obravnavanih besedilih ekstrahirali ključne besede, fraze in teme, ki jih je bilo mogoče umestiti v štiridelno konceptualizacijo antropologije. Ta konceptualizacija sicer vključuje socialno in kulturno antropologijo, arhe- ologijo, fizično in lingvistično antropologijo, je pa bilo disciplinarno specifičnih ključnih besed v analiziranih besedilih premalo. Ker je bila kot posledica onemogoče- na analiza, ki bi detektirala antropološka podpodročja, na primer lingvistično ali fizično antropologijo, v modelu nastopa antropologija kot enotno in homogeno področje. Pri selekciji ključnih besed, fraz in tem je bil za vsakega od ekstrahiranih elementov posebno pozorno anali- ziran kontekst, v katerem se je pojavil. Šele na podlagi ugotovitve skladnosti konteksta z enim od omenjenih pod-področij antropologije, je bil element vključen v kategorizacijski model. S pomočjo kombinacije klasterske analize in analize sopojavnosti smo v prvem koraku kartirali umeščenost antropologije v polje zgodovine (glej Grafikon 11)6. Grafikon prikazuje štiri dimenzije, in sicer (1) mesto antropoloških tem v polju zgodovine, (2) prve sosede, kamor sodijo teme s področja Nacionalne identitete, Kulturne dediščine in Jezika in literature, (3) druge sosede, kamor sodijo teme s področja Politike in strank, Šole in izobraževanja, Evropskih držav, Beneške republike, Vojn in Kraljevine Italije, ter (4) druge teme v polju zgodovine, s katerimi antropologija nima posebno močnih povezav. V skupino prvih sosedov antropologije spadajo teme s področja Kulturne dediščine, Jezika in literature ter teme s področja Nacionalne identitete, najtesnejša poveza je razvidna prav v odnosu do tem s področja Kulturne dediščine (0,066). Primeri, ki ilustrirajo to povezavo, so 6 Kartiranje predstavlja v pričujoči razpravi grafični prikaz povezanosti antropologije z drugimi temami na podlagi faktorjev sopo- javnosti. Kartiranje je zajemalo faktorje sopojavnost antropologije v odnosu do prvih sosedov (teme s katerimi ima neposredno povezavo), drugih sosedi (teme s katerimi imajo posredno povezavo, preko prvih sosedov) in tem, s katerimi nima povezave. številni, najočitnejša pa je v objavah Popana, Aruna & Baileya (2020) ter Mansfielda & Potočnik Topler (2021). Prva od obeh navedenih objav se osredotoča na ovire pri integraciji otrok iz priseljenskih okolij v britanske šole in pri tem ugotavlja, da: »[…] zunajšolska družbena sidra, ki jih razvijajo skupnostne in verske šole, pomagajo prepo- znavati vrednost kulturne dediščine s krepitvijo skupnosti in spodbujanjem umetnosti kot oblike razvoja občutka pripadnosti.« (Popan et al., 2020, 613). Medtem ko se Popan, Arun in Bailey osredotočajo na nesnovne aspekte kulturne dediščine, Mansfield in Potočnik Topler anali- zirata kulturno dediščino v luči dediščinskega turizma v Evropi. V svojem članku prikažeta: »/…/ kako je mogoče z namenom odkrivanja in predstavljanja turistične vre- dnosti nesnovne kulturne dediščine (NKT) na različnih turističnih prostorih uporabiti inovativno metodo literar- nega potopisnega pripovedništva (Mansfield & Potočnik Topler, 2021, 197).« V skupini prvih sosedov je relativno močna povezava tudi s področjem Jezika in literature (0,053). Študije, ki demonstrairajo to sopojavnost, segajo od etnobotanike (npr. Fišer Pečnikar, 2018; Vitasović- -Kosić, 2021) preko hrane (npr. Mansfield & Potočnik Topler, 2021) pa vse do glasbe (Jumagaliyeva et al., 2015) ter kulturne in jezikovne dediščine (Vrbinc & Vrbinc, 2012). Na področju glasbe gre kot ilustracijo omeniti prav študijo Jumagaliyeve, Sakharbayeve, Ulkenbayeve in Janseitove, ki na primeru tradicionalne kazaške glasbe uporabi kulturološke pristope in metode kognitivne ana- lize, da razkrije konceptualne in jezikovne podobe sveta. Avtorice odkrijejo, da je: »[…]eden najpomembnejših dejavnikov, ki opredeljujejo etnične poteze v podobi kazaškega sveta, (je) edinstvena harmonija med člove- kom in univerzumom, človekom in kulturo, človekom in družbo« (Jumagaliyeva et al., 2015, 245). Študija prav tako predstavlja izjemno ilustrativno transdisciplinarno metodološko navezavo na antropologijo, saj je bil: […] eden od poglavitnih raziskovalnih ciljev “potop” v zgodovinsko oddaljeno kulturo, pri čemer je hermenevtična metoda postala sredstvo spoznavanja kulturne “kode”. Metoda etimološke analize nam je omogočila odkrivanje kulturnih informacij, ki so sodobnemu človeku skrite. Etimološko preučevanje konceptov je razkrilo spremembo v semantiki in v področju delovanja, prepletanje različnih pomenov, ki presegajo skupni izvor in področje delovanja. (Jumagaliyeva et al., 2015, 245) Kot dober primer podobnega tematskega in transdi- csiplinarnega pristopa lahko služi tudi študija Zerzer (2009), ki se osredotoča na doživljanje večjezičnosti na Koroškem, Primorskem in v Trstu. Avtorica ugotavlja, da je ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 647 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 pristop »transdisciplinaren in vključuje teorijo in metode s področij politične teorije, sociologije prostora, socio- lingvistike, etnografije, vizualnih kultur in multimodalne analize diskurza. Raziskovalni poudarek je na družbenih konstrukcijah prostora, ki jih ustvarjajo heteroglosični ljudje v svojem vsakdanjem življenju in z reprezentacijami jezikov v njihovem življenjskem okolju« (Zerzer, 2009, 1). Med prvimi sosedi se kot slednja pojavlja navezava antropologije na teme s področja Nacionalne identitete. V tej navezavi najdemo številne študije, ki zaobjemajo področja socialnih in kulturnih posegov v krajino (prim. Paliaga et al., 2016), medetnične odnose (prim. Kralj et al., 2013), urbano identiteto (Urošević, 2013) in umetnost (Golob & Berlot Pompe, 2018) ter že omenjene teme, vezane na hrano (npr. Mansfield & Potočnik Topler, 2021) in glasbo (Jumagaliyeva et al., 2015). Poleg enonodične povezave med zgodovino in antropologijo je prav na podlagi teh mogoče ilustrirati tudi tematska presečišča, ki združujejo različna področja v interdisciplinarne sklope (glej Grafikon 11, povezave med prvimi sosedi). Kot primer lahko ponovno omenimo študiji Mansfielda & Potočnik Topler (2021) ter Jumagaliyeve s soavtoricami (2015). Študiji se sicer osredotočata na hrano in glasbo, vendar v tem podjemu obdelata tudi vprašanja nacionalne identitete in kulturne dediščine, hkrati s tem pa uspešno združita zgodovinske in antropološke disciplinarne ter metodološke specifike. Skupina drugih sosedov antropologije v polju zgo- dovine vključuje teme s področja Evropskih držav, Šole in izobraževanja, Kraljevine Italije, Politike in strank, Vojn in Beneške republike, je pa za to skupino značil- no, da so faktorji sopojavnosti relativno šibki (≈0,050). V tej skupini najdemo nekoliko močnejšo povezavo med antropologijo in temami, vezanimi na Evropske države ter Šolo in izobraževanje. Kot primer študije, vezane na evropske države, lahko navedemo študijo Lovca in Crnčeca (2014), ki se osredotoča na procese evropeizacije v kontekstu Slovenije. Avtorja v članku prideta do številnih pomembnih zaključkov, med katerimi za ilustracijo prisotnosti antropologije v polju zgodovine nedvomno izstopa tisti, ki postulira sledeče: […] z vstopom Slovenije v EU so se povečale razlike v moči med Slovenijo in starimi državami članicami, ki se kažejo v večji relativni trgovinski in finančni odvisnosti. Povečanje relativnih pritiskov na slovensko gospodarstvo, mešani in protislovni vplivi procesa evropeizacije na razvoj slovenskih institucij ter povečanje odvisnosti Slovenije od EU tako podpirajo kritično realistični pristop. (Lovec & Crnčec, 2014, 231) Kot primer študij, ki jih je mogoče uporabiti za ilustracijo povezave antropologije in tem, vezanih na šolo in izobraževanje, pa lahko navedemo študijo Ane Kralj, Tjaše Žakelj in Martine Rameša (2013). Kompa- rativna študija iz treh držav preko uporabe kvalitativnih in kvantitativnih metod analizira medetnične odnose v družbenem in šolskem kontekstu in ugotavlja, da: »[…] (prvič) sprejemanje »drugih« še vedno močno temelji na predsodkih in stereotipih, ki odražajo hierarhično pozicioniranje etničnih skupin. In drugič, medvrstni- Grafikon 11: Antropologija v tematskem polju zgodovine. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 648 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 ško nasilje v šolah (še posebej pa zunaj šole in na območjih z manj izrazitim nadzorom odraslih) temelji tudi na izpostavljanju etnične pripadnosti.« (Kralj et al., 2013, 245). Ker so navezave na druge teme v skupini drugih sosedov še nižje, jih na tej točki ne bomo podrobneje analizirali. Ob tem je potrebno izpostaviti tudi, da an- tropologija nima povezav s področji, vezanimi na druge zgodovinske teme (glej Grafikon 10, modra skupina), kar samo po sebi predstavlja posebno zanimiv rezultat. Teme, vezane na lokalno okolje, mesto in urbanizem ter religijo, tradicionalno so namreč integralni del po- lja antropologije (prim. Seymour-Smith, 1986; Rapport & Overing, 2003), vseeno pa naša analiza ni pokazala povezav s temami v polju zgodovine. Povezava s temami, ki bi jih lahko imenovali tretji sosedje, sicer obstaja pri temah, vezanih na Vojsko in vojaške enote ter Mesto in urbanizem, vseeno pa se integracija polja antropologije v polje zgodovine na tej točki konča. Za potrebe validacije opisane vpetosti antropo- logije v polje zgodovine smo izvedli analizo bližine (proximity plot) med temami v odnosu do antropologije (glej Grafikon 12). Grafikon potrjuje zgoraj opisano mesto in vpetost antropologije v tematskem polju slovenske zgodovine. Iz grafikona je razvidno, da so teme, ki so najbližje antropologiji, vezane na Kulturno dediščino, Jezik in literaturo ter Nacionalno identiteto. Na drugi strani pa so teme, ki so najbolj oddaljene od antropologije in te vključujejo Biografske teme, SHS in kraljevino Jugoslavijo, Lokalne teme ter Varnost in obveščanje. Na podlagi tega je torej mogoče predsta- vljene rezultate razumeti kot validirane in sklepe o vpetosti antropologije v polje slovenske zgodovine kot utemeljene. SKLEP IN DISKUSIJA Pričujoči članek temelji na osnovnem cilju odkriti, kako je slovenska antropologija vpeta v tematsko struk- turo polja slovenske zgodovine med leti 2009 in 2021. Prispevek članka je mogoče povzeti v naslednjih ključnih ugotovitvah, in sicer da: (1) obstaja v polju slovenske zgodovine v obravna- vanem vzorcu 18 distinktivnih tematskih področij; (2) je teme mogoče kategorizirati v 4 tematske sku- pine, in sicer: (a) Nacionalne teme, s središčem na temah s po- dročja Politike in strank, na katere se navezujejo teme s področja Nacionalne identitete, Kulturne dediščine in Evropskih držav, ter teme s področja Jezika in literature ter Šole in izobraževanja, (b) Vojaške teme, s središčem na temah s podro- čja Vojn, na katere se navezujejo teme s področja Vojske in vojaških enot ter teme s področja Avstro- -Ogrske, Kraljevine Italije ter Beneške republike, (c) Lokalne teme, s središčem na temah s področja Mesta in urbanizacije ter drugih Lokalnih temah, (d) Cerkveno-biografske teme, s središčem na temah s področja Cerkve in religije v povezavi z Biografskimi temami. (3) frekvenčna prisotnost in razmerja med central- nimi temami med leti 2009 in 2021 nakazujejo relativno stabilnost vsebinskega polja; (4) se tematsko polje kaže kot relativno močno maskulinizirano; (5) ima tematsko polje močno osnovo v humanistiki; (6) teme izkazujejo relativno omejen znanstveni domet; Grafikon 12: Analiza bližine antropologije v odnosu do drugih tem v polju zgodovine. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 649 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 (7) antropologija predstavlja integralni del polja slovenske zgodovine, in sicer: (a) preko povezave s prvimi sosedi, kamor sodijo teme s področja Kulturne dediščine, Jezika in literature ter Nacionalne identitete, in drugimi sosedi, kamor sodijo teme s področja Evropskih držav, Šole in izobraževanja, Kraljevine Italije, Politike in strank, Vojn in Beneške republike; (b) preko oblikovanja tematskih sklopov (medno- dičnih povezav), ki manifestirajo disciplinarne in metodološke specifike obeh ved. Glede na prvi cilj pričujoče razprave lahko sklenemo, da je polje slovenske zgodovine bogato z vidika števila objav in pestro z vidika prisotnih tem. Teme, ki v tem prostoru dominirajo, so vezane na vojne, politiko, urbanizem in cerkev, kar za sabo potegne nekoliko presenetljiv sklep in sicer, da je slovenska zgodovina, vsaj kar se tiče obravnavanih revij, relativno ozko tematsko in časovno profili- rana. V polju zgodovine bi bilo ob predpostavki, da ta veda obravnava celotno človeško zgodovino, upravičeno pričakovati prisotnost (1) širšega nabo- ra časovnih obdobij, (2) širokega nabora tem, ki so relevantna za različna časovna obdobja in (3) močne disciplinarne povezave s komplementarni- mi vedami, na primer arheologijo. Po opravljeni analizi lahko tako sklenemo, da se polje slovenske zgodovine razvija kot (1) selektivno, ekskluzivno oziroma celo eklektično glede preferenčnih tem in (2) časovno relativno ozko profilirano. Na primer teme, ki so vezane na stari in srednji vek, so re- lativno redke, kar posledično pomeni, da so tudi ta obdobja in disciplinarne povezave z vedami, specializiranimi za tovrstna raziskovanja, šibke. Širitev nabora tem bi zagotovila pestrost vsebine in bi hkrati, seveda ob zagotovljeni integriranosti med druge teme, pripomogla k nadaljnjemu razvoju slovenske zgodovine kot znanstvene discipline. V zvezi z analizo integriranosti, kar je drugi cilj pričujoče raziskave, je mogoče skleniti, da je general- no polje slovenske zgodovine relativno dobro integri- rano. Ta sklep je mogoče utemeljiti na relativno tesnih povezavah (1) med temami v tematskih sklopih, (2) med samimi tematskimi sklopi, in, kar je še posebno zanimivo, (3) z osamelcema. Dobra integriranost je pospremljena tudi z relativno visoko stopnjo longitu- dinalne stabilnosti polja, kar napoveduje kontinuiteto v razvoju slovenske zgodovine. Vsekakor bi vpeljava novih tem in časovnih obdobij pozitivno vplivala na integriranost in kontinuiteto, še posebej če bi se ti procesi odvijali koordinirano, ciljno in postopno. Podoben sklep se ponuja tudi glede tretjega cilja pričujoče raziskave, ki naslavlja vpetost antropoloških vsebin v širše tematsko področje slovenske zgodovine. Da so antropološke teme močno integrirane v polje zgodovine se kaže v ugotovitvi, da si obe področji delita kar 65% tematskega polja (antropološke teme izkazujejo tesne povezave z 11 od 17 zgodovinskih tem). Zraven očitnega sklepa, da obstaja tesna po- vezava med antropologijo in zgodovino, ti rezultati kažejo tudi na (1) pozitivne komplementarne učinke disciplinarnega sodelovanja in (2) močne humanistič- ne temelje obeh ved. Glede na rezultate gre pričako- vati nadaljevanje tega trenda, uvajanje novih tem in časovnih obdobij v polje slovenske zgodovine pa bo integriranost antropologije še okrepilo. Izhajajoč iz pregleda literature predstavlja pri- čujoča analiza enega prvih poskusov empiričnega mapiranja tematskega polja slovenske zgodovine s poudarkom na iskanju presečišča z antropologijo. S tega zornega kota so ključni prispevki članka v detek- ciji tem in orisu strukture ter integriranosti polja, pa tudi v vpogledu v metapodatke objav. Ob tem, pa ima analiza tudi nekatere omejitve: Analiza temelji na objavah iz relativno omejenega vzorca revij. Kljub temu, da gre za revije, ki so v slovenski znanstveni in strokovni javnosti prepoznane kot najbolj relevantne, bi razširitev nabora nedvomno zagotovila večji vzorec objav, višjo stopnjo kom- pleksnosti kategorizacijskega modela, in posledično višjo stopnjo rafiniranosti načrta polja slovenske zgodovine; Analiza temelji na vzorcu, ki se nanaša zgolj na znanstvene publikacije, kar glede na to, da se velik del slovenske zgodovine odvije v akademski sferi, ne predstavlja posebne težave. Vseeno pa bi bilo model mogoče nadgraditi z objavami v drugih virih (npr. strokovne revije, razstave, konference) in na ta način zagotoviti nove dimenzije v tukaj predstavljenem orisu polja slovenske zgodovine; Nabor metapodatkov temelji na podatkih o obja- vah, ki so v veliki meri vezani na bazi SICRIS in ARRS, kar predstavlja določeno omejitev pri analizi teh podatkov. Z razširitvijo nabora metapodatkov bi bilo mogoče tudi razširiti in poglobiti vpogled v konte- kstualne značilnosti tem ter tako dopolniti prikazano podobo tematskega polja slovenske zgodovine. Zraven predlaganih izboljšav, pa je mogoče pri- hodnje delo na tem področju razširiti tudi z novimi raziskovalnimi vprašanji, predvsem takšnimi, ki pred- stavlja ekstenzijo pričujoče razprave. Eno pomemb- nejših vprašanj, ki se že na tej točki, je vprašanje intelektualnega ozadja avtoric in avtorjev, ki delujejo v polju slovenske zgodovine. Če intelektualno ozadje avtoric in avtorjev razumemo kot serijo elementov, ki zajemajo vse od njihovih habilitacij in specializacij, do literature, ki jo uporabljajo pri svojem znanstvenem delu, lahko analiza le te-teh, v presečišču z vsebinami njihovih objav, pomembno pripomore k razumevanju polja slovenske zgodovine in vseh ostalih disciplin, ki so z njim povezana. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 650 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 MAPPING AND ANALYSIS OF THE OVERLAP BETWEEN HISTORY AND ANTHROPOLOGY IN FOUR SCHOLARLY JOURNALS BETWEEN 2009 AND 2021 Andrej NATERER University of Maribor, Faculty of Arts, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia e-mail: andrej.naterer@um.si Nirha EFENDIĆ National Museum of Bosnia and Herzegovina, Ethnology Department, Zmaja od Bosne 3, 7100 Sarajevo, Bosnia and Herzegovina e-mail: efendicnirha@yahoo.com, etnologija@zemaljskimuzej.ba SUMMARY This article examines the integration of anthropology in Slovenian history over the last decade. It is based on an analysis of 1,707 papers published between 2009 and 2021 in four representative history journals, Studia Historica Slovenica, Zgodovinski časopis, Acta Histriae and Annales, Series Historia et Sociologia. A content analysis of papers reveals the integration of the field of history and analyzes the embedding of anthropological content in Slovenian history. The results show (1) that there are 18 distinctive thematic areas in Slovenian history research in the sample under consideration, (2) that the topics can be categorized into 4 groups: (a) National topics (b) Military topics, (c) Local topics and (d) Church-biographical themes, (3) that the presence and relationships between the central themes appears to be uniform from 2009, (4) that the field appears to be strongly masculinized, (5) that history has a strong basis in the humanities, (6) that the themes show a relatively limited range, and (7) that anthropology comprises an integral part of the study of Slovenian history. Keywords: history, anthropology, content analysis, thematic maping, conenction between anthropology and history ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 651 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 VIRI IN LITERATURA Bauer, Martin (2000): Classical Content Analysis: A Review. V: Bauer, Martin & George Gaskell (ur.): Qualitative Researching with Text, Image and Sound – A Handbook. London, Sage, 131–150. Berelson, Bernard (1952): Content Analysis in Communication Research. Glencoe, The Free Press. Boyatzis, Richard (1998): Transforming Qualitative Information: Thematic Analysis and Code Development. Thousand Oaks, Sage Publications. Bugarič, Boštjan (2009): Vprašanje razvojnega modela Univerze na Primorskem – mestna univerza ali kampus? Annales, Series Historia et Sociologia, 19, 1, 127−140. Čeh Steger, Jožica (2015): Stanko Majcen in vélika vojna. Studia Historica Slovenica, 15, 3, 565−576. Čoralić, Lovorka (2011): Verita d‘alcuni heretici. Acta Histriae, 19, 3, 407−418. Darovec, Darko (2021): Slovenian Nation-Building Mythmaker: Fran Levstik’s Martin Krpan. Acta Histriae, 29, 3, 457−502. Diamond, Jared (2003): Guns, Germs, and Steel: The Fate of Human Societies. New York, W. W. Norton. Drisko, James W. & Tina Maschi (2016): Content Analysis. Oxford, Oxford University Press. Fišer Pečnikar, Živa (2018): Etnobotanično izročilo v slovenskih ljudskih ljubezenskih pesmih. Annales, Series Historia et Sociologia, 28, 2, 269−282. Flick, Uwe (2014): An Introduction to Qualitative Research. 5th Edition, Sage Publications, London. Golob, Urška & Uršula Berlot Pompe (2018): Heterotopične pokrajine. Annales, Series Historia et Sociologia, 28, 3, 637−650. Goodenough, Ward, H. (2002): Anthropology in the 20th Century and Beyond. American Anthropologist, 104, 2, 423−440. Griesser-Pečar, Tamara (2013): Škof dr. Maksimilijan Držečnik. Studia Historica Slovenica, 13, 2/3, 585−601. Grivel, Luc, Mutschke, Peter & Xavier Polanco (1995): Thematic Mapping on Bibliographic Databases by Cluster Analysis: A Description of the S Doc Enviro- nment with SOLIS. Journal of Knowledge Organization, 22, 2, 70−77. Granda, Stane (2017): Župani − simbol slovenske lokalne samouprave in demokracije. Studia Historica Slovenica, 17, 2, 449−461. Harari, Yuval Noah (2014): Sapiens: kratka zgodovi- na človeštva. Ljubljana, Mladinska knjiga. Hribernik, Miro (2009): Vojaštvo v Celju v letih prve svetovne vojne 1914−1918. Studia Historica Slovenica, 9, 2, 357−382. Jumagaliyeva, Altynay, Sakharbayeva, Karima, Ul- kenbayeva, Aigul & Svetlana Janseitova (2015): World Modeling Element in Spiritual Culture Determining the Conceptual Picture of the World of Traditional Kazakh Music. Acta Histriae, 23, 2, 245−264. Jutraž, Anja & Tadeja Zupančič (2015): Virtualni urbani laboratorij (VuLab) za vključevanje javnosti v načrtovanje urbanega prostora. Annales, Series Historia et Sociologia, 25, 1, 85−102. Krippendorff, Klaus (2013): Content Analysis. An Introduction to Its Methodology. 3rd ed. California, CA, Sage Publications. Košak, Tina (2016): Sv. Didak iz Alkale ozdravlja bolne. Annales, Series Historia et Sociologia, 26, 1, 25−42. Kralj, Ana, Žakelj, Tjaša & Martina Rameša (2013): Odnosi in vrstniško nasilje v avstrijskih, italijanskih in slovenskih šolah. Annales, Series Hi- storia et Sociologia, 23, 2, 245−260. Lovec, Marko & Danijel Crnčec (2014): Od dobre do slabe učenke – kritičnorealistična refleksija de- setletja Slovenskega članstva v EU. Studia Historica Slovenica, 14, 1, 231−252. Matan, Ante (2013): Excerpta manvscripti canfa- nariensis: vladarske listine i papinska povlastica iz kodeksa monumenta Capituli ecclesiae collegiatae s. sophiae duorum castrorum ab anno 983.–1815. Acta Histriae, 21, 4, 513−542. Mansfield, Charlie & Jasna Potočnik Topler (2021): Building the Ethnopôle: Eliciting and Sharing Ethnobotanical Knowledge in Tourism Development. Annales, Series Historia et Sociologia, 31, 2, 197−205. Mathur, Saloni (2000): History and Anthropology in South Asia: Rethinking the Archive. Annual Review of Anthropology, 29, 89−106. Morris, Mike (ur.) (2012): Concise Dictionary of Social and Cultural Anthropology. Malden, Oxford, Wiley-Blackwell. Paliaga, Guido, Giostrella, Paola & Francesco Facci- ni (2016): Terraced Landscape as Cultural and Enviro- nmental Heritage at Risk: An Example from Portofino Park (Italy). Annales, Series Historia et Sociologia, 26, 3, 513−522. Perovšek, Jurij (2014): Politična podoba Celja v letih 1918−1941. Studia Historica Slovenica, 14, 2–3, 457−477. Perovšek, Jurij (2019a): Narodni svet in slovenska samoodločba leta 1918. Studia Historica Slovenica, 19, 2, 333−367. Perovšek, Jurij (2019b): Nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 in njen narodno- zgodovinski pomen. Studia Historica Slovenica, 19, 2, 369−399. Popan, Cosmin, Arun, Shoba & Gavin Bailey (2020): Izobraževanje zunaj Sistema. Annales, Series Historia et Sociologia, 30, 4, 613−628. Rabinow, Paul (1984): The Foucault Reader. New York, Pantheon. Rapport, Nigel & Joanna Overing (2003): Social and Cultural Anthropology: The Key Concepts. London, New York, Routledge. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 4 652 Andrej NATERER & Nirha EFENDIĆ: MAPIRANJE IN ANALIZA TEMATSKEGA POLJA ZGODOVINE V ŠTIRIH ZNANSTVENIH REVIJAH MED LETI ..., 635–652 Seymour-Smith, Charlotte (1986): Macmillan Dicti- onary of Anthropology. London, Basingstoke, Macmillan Press. Studen, Andrej (2010): Kaj pa hočeš, polip? Acta Histriae, 18, 3, 651−674. Torkar, Blaž (2019): Vittorio Veneto − zadnja itali- janska ofenziva na reki Piavi leta 1918. Studia Historica Slovenica, 19, 3, 737−760. Urošević, Nataša (2013): Modeli artikulacije urbanog identiteta u monografiji Puna je Pula Mate Balote. Annales, Series Historia et Sociologia, 23, 2, 463−474. Vitasović-Kosić, Ivana (2021): Etnobotanička istraži- vanja Krasa i Istre – prikaz najčešće korištenih biljaka (Slovenija, Hrvatska). Annales, Series Historia et Socio- logia, 31, 2, 225−244. Vrbinc, Marjeta & Alenka Vrbinc (2012): Biblijski in literarni frazemi prevajalsko in leksikografsko. Annales, Series Historia et Sociologia, 22, 2, 499−508. Zerzer, Nada (2009): More Language(s) – More Space(s)?: Reflections on the Representation of Hetero- glossia and Minority Languages in the Alpe-Adria Regi- on. Annales, Series Historia et Sociologia, 19, 1, 1−16.