flnročnina mesečno fi Din. za inozemstvo 40 Din — nv*-deljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din U red n ii t vo je T Kopitarje« mL6/01 SCOVEJSEC Ček. račun: Ljub-Ijana »t. lO.bV) is 10.W e evropske države med seboj prepirajo in če bi se izkazalo, da se je politika Zveze narodov popolnoma izjalovila. Ce bi se Evropa, kakor kaze, razdelila v dve sovražni skupini, bi bik) obema azijatskima državama kaj ^hko izigravati eno sku-Ljno proti drugi v lastno korist. Seveda bi taka pomika ne imela tistega rezultata, kt bi ga lahko mela, ako bi trajala naprej večstoletna tradicionalna napetost med Kita jem in Nipponom. In velik dokaz za dalekonačrtnost sedanjih japonskih državnikov je, da zadnje čase, odkar so obrnili Zvezi narodov zaradi tnandžurske afere hrbet, z vsemi silami delajo na sporazumu s Kitajem. . Kajpada vsakdo gleda v prvi vrsti na svoj dobiček. Sporazum s Kitajem naj Japonski da ncome: jeno možnost, da v mandžurskih provincah, ki zanjo prav za prav niso nič drugega kakor vra a, skoz, Katera bi mogla vpasti v Mongol.jo ter tako popolnoma odrezati vsako zvezo med Rusijo in Kt: Sem, dela in gospodari po svoji tnili volji. Ce bi Japonci zavladali tudi nad takozvano notranjo Mongolijo, bi obenem lahko kontrolirali prodiranje sov-fetske Rusije v najzapadnejšo provinco Kitaja, v takozvaui Sinkjan ali vzhodni Turkestan, kakor smo to deželo doslej imenovali. Japonci bi dobili i*> sredno pod svojo kontrolo tudi Tibet, kjer bi lažje postavljali zapreke angleškemu prodiranju, kakor jih morejo doslej. Toda jasno je, da se mora, kdor hoče biti prijatelj s Kitajem, odreči tako dalekosežntni imperialističnim ciljem. To je povedal Japoncem v zelo optženem članku v nekem nankinškem listu velik prijatelj kitajskega Kernal-paše, maršala Cankajseka, Hsi Daulin. Hsi Daulin je velik in odkrit prijatelj japonske. On pravi, da sta Kitaj tn Nippon tako zelo bistveno navezana drug na drugega, da jtrna ne ostane ničesar drugega, kakor da se alt zvezeta in si razdelita oblast nad vso Azijo alt pa da skupaj propadata, če se bosta klala dalje. Politična oporoka največjega političnega moža, ki ga je imela doslej Kitajska, Sunjatsena, je bila, da morata Kitaj in Nippon postati za vedno prijatelja. Dokler bo med njuna obstojala politična napetost, bo Lvrop-cem kaj lahko gospodovati Aziji, dočim bo njihove politične nadvlade in gospodarskega izkoriščanja azijskega kontinenta takoj konec, kakor hitro se Kitaj in Nippon združita na eni sami zunanje-poli-tični liniji in gospodarskem sodelovanju. Hsi Daulin očita svojim sonarodnjakom, da so napram Nipnonu vodili ves ta čas napačno politiko nekake pasivne rezistence in kljubovanja, od katerega sta imeli obe dr/avi škodo, Evropa pa edini dobiček. Kitajski državnik pravi: »V politiki prazno bahaštvo (ki je narodna napaka Kitajcev) ne pomeni nobenega izhoda Ravno tako ni mogoče ničesar doseči z zavlačevanjem bistvenih vprašanj. Tudi trma ne i*>-maga čioveku nikamor. Enako nima nobene vrednosti čakanje, ako obenem dejansko ne pripravljamo novega položaja. Ne pomagajo nam pa tudi ne čustvena razpoloženja, naj so še tako požrtvovalna.« Na drugi strani pa tudi Nippon ne bt smel gledati položaja samo s stališča svojih sebičnih koristi. Ce bi Japonci vrnili Kitaju štiri severovzhodne province, ki se danes imenujejo Mandžutikuo, bt bil položaj v enem hipu rešen. Japonci se do take višine gledanja seveda še niso povzpeli. Ali se sploh bodo, to je veliko vprašanje. Zaenkrat gre njihova politika za tem, da bi izrinili iz Kitaja angleški in ameriški kapital in ga nadomestili z japonsko-kitajskim. Druga točka na njihovem programu je širokopotezna in globokosezna preosnova kitajske armade po načrtih in metodah japonskega generalnega štaba. Kar mislijo oni sanu za to dati Kitaju, to še ni znano. Na vsak način bi »e morali odpovedati svojim težnjam po notranji Mongoliji, katero sedaj z vsemi silami pridobivajo »se in ji obljubljajo popolno samostojnost. V Sink-janu bi morali pomagati Kitaju, da zavrne nevarnost ruskega mirnega prepajanja dežele. Tudi Tibetu se Cankajšek gotovo ne bo odpovedal, zakaj sedanji diktator Kitaja je mož velikega formata. Ce je seda »prejel roko, ki mu jo je Nippon ponudil, je storil to v prvi vrsti zato, da iztrebi iz južnih in jugo-upadnih provinc komunizem, ki je zaenkrat naj-wtja nevarnost za Kitaj zaradi tega, ker pomaga načrtu Sovjetov, da se polastijo Sinkjana, to je Modnega Turkestana. Prijateljstvo z Japonsko pa bi Cankajšeku tudi dalo dovolj miru in časa, da Izvede svoje notranjepolitične namene, ki gredo za tem, da likvidira kitajsko republiko in po zapadnem liberalnem vaorcu prikrojeno demokracijo, predvsem Pa njene posledice na kulturnem in moralnem polju, M so bile za Kitaj popolnoma negativne. Seveda je Cankajšek dovolj dalekoviden mož, da ne podcenjuje vrednosti političnega in gospodarskega sodelovanja « Japonsko, toda nikakor ne pod pogojem, da bi si Japonci prilastili še kakšen kos kitajskega ozemlja tn ga politično zasužnjili. Kako se bo spričo tega usmeril Nipi*>n, to je zdaj najvažnejše vprašanje Azije. Znano je, da so januarja meseca Japonci ustavili svoje prodiranje » mongolsko provinco Cahar, ki je še pod kitajsko suveren i teto, dasi so bili le še kakšne tri dni oddaljeni od Kalgana, ki je najvažnejša trgovinska in strategična postojanka na potu iz Pekinga v Rusijo Po mongolski stepi. Kakor se zdaj izve, so storili to taradi tega, ker je Kitaj priznal takozvana Nišihara-Posojila, ki so bila sklenjena med Japonsko in Ki-tajern kmalu po svetovni vojni ter so bila jako dvomljive vrednosti, ker je tedaj vladala na Kitajskem *lada, kateri se po pravici odreka legalnost. Cankaj: fck je sedaj Japoncem zagotovil vračilo, kar pomeni »eliko koncesijo, če računamo, da gre za 50 milijonov jenov. Delj pa zbliževanje med Kitajsko in Japonsko zaenkrat še ni prišlo. Sledili so razgovori februarja meseca med maršalom Cankajšekom in japonskim poslanikom v Kitaju, Arijošijem, ter velika konferenca v Nankingu med kitajskimi in japonskimi državniki. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se P°J» posebni kitajski odposlanec Han Otn Huj v Tokio, kar se je tudi zgodilo. Ali in kaj se je skle-n'k> pri teh pogajanjih v japonski prestolici in ali ^ sploh še vršijo, Evropa ne ve. Zadnji čas je nastopilo zopet neko ohlajenje med obema državama, se je nedavno meti Nipponom in Sovieti podpisala Pogodba o odkupu transmandžurske železnice. Ker obe državi pri tem popolnoma prezrli interese Kdo prav za prav vlada v Avstriji? Nasilje Heimtvehra nad katoliki Grof Revertera napoveduje po grome proti krščanskim socialcem - Heimwehrovski triamvirat Starhemberg-Fey-Steidle na vidiku - Vsi liberalci in hitlerievci so se rešili pod streho Heimwehra Dunaj 30. marca 1935 Besede, ki jih je vodja gornjeavstrijskega Heiuvvehra grof Revertera govoril na zborovanju gornjeavstrijskih heivvehrovskih fiihrerjev v Linzu v prisotnosti državnega namestnika Wenningerja in linškega župana, so šle kot ogenj po vsej Avstriji in so dale kristali*- čisto sliko o razmerju med heimwehrovskimi in krščanskosocialnimi somišljeniki v skupni fronti za prerojenje Avstrije. Grof Reventera je zborovanje sklical v zvezi z vedno hujšim trenjem iced heimvvehrovskimi in krščanskosocialnimi četami, ki je ponekod v Avstriji poostalo tako na^ato, da je prišlo do spopadov med obema skupinama. Na Nižjem Avst-ijskem so Heimvvehrov-ci z juričem naskočili oddelek krščanskosocialn'b napadalnih čet (Ostmarkische Sturmscharen), ga premlatili in razorožili in ni je oblasti v Avstriji, ki bi si upala Heimwehrovce poklicali na odgovornost vsled tega dejanja, ki je brutalna kršitev discipline v »skupni« domovinski fronti. Med jurišanjem je prišlo do ogabnih prizorov, ko so Heimwehrovci tolkli po nasprotnikih s psovkami »črnih gavra-nov«, »farških pobratimov« in podobno. Zborovanje grofa Revertere priča, da so vrhovni vodje Heimwehra to dejanje celo pozdravili in da jim protikrščanska pobesnelost, ki je prevzela Heim-wehr, celo ugaja. Grof Revertera je namreč v svojem govoru sirovo napadel krščansko socialno stranko, ki da je Avstrijo skorajda upropastila in ki je še sedaj iajv-čja ovira za zdrav razmah heim-wehrovske misli v Avstriji. Katolištvo je za njega čisto verski pojem, ki ga priznava, toda udejstvo-vanje katolištv-* izven verskega območja v javnem življenju je za njega klerikalizem, ki ga odklanja in ki ga bo pobijal. »Težki časi nas čakajo,« je vzkliknil prisotnim heimvvehrovskim iiihrerjem,« toda is nas je ▼ Avstriji samo ans volja, to je volja na!;ga državnega hihrerja kneza Starhem-berga.« Dogdki na Gornjem Avstrijskem so povzročili pravo razburkanost med krščansko socialnimi člsni zelo močne kmetske zveze. Na Dunaj je Erižla močna deputacija, ki je protestirala pri rščanskem kmetskem ministru Reitherju proti protikatoliški gonji Heimwehra. Tudi deželni glavar Gornje Avstrije Gleissner je prišel na Dunaj, toda knez Starhemberg se mu je izognil in odpotoval na Predarlsko. Voditelji kmetske zveze so izjavili, da sprejmejo bojno napoved Heimwehra, če mu je ljubo, da razdira skupno avstrijsko fronto. Razpoloženje je takšno, da napovedujejo v bližnji bodočnosti nevarnost resnih obračunavanj med heimwehrovsko in krščansko socialno skupino domovinske fronte. Heimwehr fe je tudi sicer že silno zasidral na oblasti ne samo pri osrednji vladi tukaj na Dunaju, marveč po podeželju, kjer je ugrabil vse važnejše postojanke. Po nekaterih deželah, kot recimo na Koroškem ln na Štajerskem ima Heim-wehr vso oblast v svojih rokah. Tudi pri osrednji zvezni vladi na Dunaju imamo vprav čudno sliko, Če preštejemo ministrstva kot taka, najdemo, da jih vodijo v večini krščansko-socialni šefi. Toda z ozirom nt* to, meus saua in corpore sano« — zdrav duh samo v zdravem telesu«. Po novi uredbi je torej padla ovira postavljena med maturo in med univerzo, matura je dobila svojo staro veljavo nazaj, da že sama brez kakšnih drugih spričeval vsjiosablja abiturijenta za višje šole, zato pa se je pojavilo v nizu srednješolskih let zelo veliko ovir, ki jih mora dijak uspešno preskočiti, predno da pride do odrešilnega zrelostnega izpita, ki mu odpira pot do visokih šolanj. Kakšne so te ovire? Oslanjajoč se na zgoraj navedeno narodnosocialistično načelo, da je treba pri dijaku razvijati v harmoničnem soglasju, njegov razum in njegovo telo, je prosvetni minister v glavnem dal sledeča navodila o »izberi« (Aus-lese), ki naj se vrši tekom srednješolskega šolanja: 1. Telesna izbera. Odslej bodo šolske oblasti imele pravico odstraniti iz šole vse, »ki kažejo trajno nasprotstvo do telesnih vaj in do telesne vzgoje«. Tudi »trajna nesposobnost za telesne vaje« je vzrok za trajen odpust Iz srednje iole. Uredba sicer nekoliko ublažuje svoj na prvi hip zelo trd predpis, ko pravi, da bo pri izberi odločevala predvsem ugotovitev »da dijak nima prave volje za trdo vzgojo telesa in da mu manjka notranje pripravljenosti, da bi svoje telo izpostavil trdotam«, da pa bo poseben uradni zdravnik odločil v primerih telesno slabotnih a umsko izredno nadarjenih dijakov, če smejo nadaljevati študije. Tako izginja iz nemških srednjih šol slabotni dijak bledega obraza in ohlapne hoje z neizbežnimi očali, ki rad deklamira pesmice, a se gova splošna sposobnost za samostojno mišljenje, Atene, 1, aprila, c. Orški ministrski predsednik Caldaris, ki je pred dvema dnevoma v parlamentu oznanil, da vlada pripravlja novo uslavo, je danes v razgovoru s časnikarji svojo inlormacljo v toliko pojasnil, da hoče vlada dati grški državi trdnejšo oporo, in sicer s pomočjo okrepitve državne izvršilne oblasti. Samo močna vlada, ki ni za vsak korak odvisna od zaupnic v parlamentu, more izvršiti odrešilno čiščenje v državi. Načrt pa je velik, saj je treba prečistiti vso vojsko, vse državno uradništvo. O novi ustavi ne more ničesar povedati, razen, da bo odpravljen senat, ki se je slabo obnesel in da bo država dobila novo uslavo, ki bo osredotočila vse najx>re grškega ljudsva na gosjx>darskem polju. Vlada bo predložila novo ustavo parlamentu, ki bo izvoljen z novimi volitvami, do tega časa pa bo vladala s pomočjo dekretov. Ministra Pezmazoglu in Sajaz sta odstopila. Mislijo, da je Iskati vzroka odstopu v vplivu nekih krogov, ki so nezadovoljni z razsodbo naglega sodišča in s stališčem vlade do te razsodbe. Včeraj so se v vsej državi vršili protestni shodi zaradi pre-blage razsodbe naglega sodišča. Nekateri vojaški krogi očito izražajo svoje nezadovoljstvo s to razsodbo. Splošni položaj je slej ko prej zelo resen in vlada je odločena izvršiti energične ukrepe za zagotovitev miru in reda. Atene, t. aprila, b. V Grčiji se je po porazu veni/.elistov pričel položaj zopett eiaošati. Zmedo, ki je nastala, hočejo sedaj izkoristiti desničarski elementi, ki nameravajo 6edanji ugodni trenutek uporabiti za uresničitev svojih ciljev, da končno zopet vzpostavijo monarhijo, ker vlada Caldarisa ne želi, da bi se razmere v Grčiji še bolj zaostrile zaradi mednarodnega položaja, ki ni niti malo rožnat. Ker želijo desničarji najprej izkoristiti Venizelosov poraz, je prišlo najprej do ostavke Metaxasa, sedaj pa je odstopil še finančni minister Pey,-naoglua. Položaj postaja vedno bolj resen in zamotan, ker se ne ve, kakšno je razmerje med silami, s katerimi razpolagajo desničarji, in pa med silo državne eksekutjve. Govori se da se bodo v eventuelnem spopadu med vlado in desničarji venizelisti zanesljivo postavili na stran vlade, ker so prepričani in dosledni republikanci. Jako bo vladi zagotovljena tudi zmaga s pomočjo onih, s katerimi se je še prod kratkim ogorčeno borila. Volitve razpisane Ministrski svet je sklenil razpustiti skupščino in senat. Volitve, v razširjeno narodno skupščino bodo 19. maja. vendar šolski zakoni tega še nikjer niso s takim poudarkom podčrtali, kot je to storila Rustova odredba, ki predpisuje, da je treba ocenjevati dijaka izključno le po njegovi splošni zrelosti, to dosledno izogiblje vsaki telesni vaji. Taki fantje bodo iz nemških srednjih šol pravočasno izobčeni in ne bodo dosegli osmega razreda, da bi naskočili maturo in z ujo visoke šole. Nemški maturanti bodo dijaki širokib ram, močnib pleč, silnih vratov, debelih mišic, takšni, kot jih rabi pasino-slovje narodnega socializma. 2. Izbera po značaju. Iz tega poglavja Rustove uredbe se lahko razvidi, da bodo odslej na nemških srednjih šolah odganjali vse dijake, ki so se »v šoli ali izven nje močno pregrešili proti dostojnosti in morali«. Poseben pravilnik bo še natančneje naštel dejanja, ki spadajo pod ta nekoliko preširokogrudni opis. V to poglavje spadajo tudi prestojiki »proti tovarištvu« in proti »duhu skupnosti«. V očigled duha, ki ga razvija narodni socializem, ni prav nič čudno, da Rustov moralni kodeks za srednješolce niti v slutnji ne omenja krščanske etike, ki naj bi bila merilo za ocenjovanje »dostojnosti in morale« nemškega srednješolca... 3. Izbera po duhovni izobrazbi. Tudi v tem pogledu uvaja nova uredba novota-rije načelne važnosti. Sicer so po vseh srednjih šolah vseh kulturnih držav skušali uveljaviti načelo, da pri ocenjevanju duhovne zrelosti dijaka ni merodajna količina njegovega znanja v posameznih predelih človeškega znanja, marveč nje-se pravi »po njegovi sposobnosti, da misli samostojno in samostojno presoja« (Denk- und Urteils-fiihigkeit). 4. Ljudsko-plemenska izbera (Vol-kisehe Auslese). Vodje srednjih šol, učiteljski zbor in uradni zdravniki (Amtsartzte) dobijo odslej tudi nalogo, da pri izberi strogo pazijo tudi na paseinsko čistost dijaka, da izločujejo vse dedno obremenjene in ki kažejo neozdravljiva nagnjenja, ki bi bila škodljiva za vzgojo zdravega prerojenega nemškega naroda in ki dajo slutiti, da Izvirajo ali iz nečistega mešanja krvi ali iz obolelih družinskih rodov, ki nosijo v sebi kali propadanja. To bi bila nekatera splošna načela za pravilno izbero med srednješolskim študijem. Poleg teh jih pa uredba navaja še mnogo, ki so posebnega značaja. Tako je predpisano, da je treba posebno strogo »izbirati« pri prehodu iz spodnje v višjo gimnazijo«. Vsak dijak, ki ni z uspehom končal nižje gimnazije, mora iz srednje šole. Nobeni naknadni ali dopolnilni izpiti niso dovoljeni. Ravno-tako tudi nobeno ponavljanje razredov ne. Kdor je padel, je padel za vedno in za vse srednje šole v Nemčiji, ako vodja gimnazije izpove, da dijaka ne smatra za sjx>sobnega, da bi prešel na višjo gimnazijo. Toda ker imajo po nekaterih nemških deželah posebno vrsto otrok, ki jih imenujejo »težko dozorevajoče otroke« (posebno na Bavarskem in v Prusiji vsled velikega uživanja alkohola), je Rustova uredba to težavo obšla na ta način, da daje dijaku, ki je bil izključen od prestopa v višjo gimnazijo, po dveh, treh letih, ko je že dozorel, še enkrat priložnost, da svoj prvotni polom popravi. Ako pade tudi takrat, je vsaka nadaljna pomoč zaman! Tudi ponavljanje razredov je na splošno silno otežkočeno in morajo učiteljski zbor ter Amtsartzte dati posebna dovoljenja v primerih, ki so za ljudslto-plemenske okolščine uvaževanja vredni. Glavni namen te uredbe je, da prepreči »enostransko intelektualizacijo« mladine, ki za udarno silo nemškega naroda nima prave vrednosti. S tem je bil narodni socializem le zvest samemu sebi, saj so v njegovem razvoju in sedaj pri njegovi vladi, ravno hrami uma bili najbolj zapostavljeni in je bila prednost dana krepostim telesa. Narodnosocialistični učitelj pa je dobil v Nemčiji sedaj nalogo, ki jo v nobeni državi sveta nima, da namreč po svoji preudarnosti in volji staršev in drugih vzgojnih činiteljev odločuje o usodi dijaštva. Nove banovinske trošarine Kava, kakao, čaj, riz, karbid - dražji Belgrad, 1. aprila, m. Uredba o banovinskih trošarinah, ki jo je izdala kraljevska vlada na predlog finančnega ministra Stojadinoviča, se glasi: Cl. 1. Banovine ne morejo za svojo potrebo naplačevati trošarine, takse ali kakršne koli druge dajalve: 1. za premog, elektično energijo ter na nafto, ki služijo kot pogonsko sredstvo odnosno kot sirovine; 2. na motorna vozila vseh vrst; 3. na sekanje drv; 4. na kalcijev karbid, ki služi v tovarnah karbida za izdelavo kemičnih preparatov, ta proiz- vodnjo toplotne energije, električne ra«8vetlj»ve, pri ribolovu. Čl. 2. Od Bkupne banovinske trošarine se bo plačevala v celi državi trošarina na oluščen rii: na 1 kg 1 Din; s a neolušče n rii: na 1 kg €0 par; n a k a v o: na 1 kg 2 Din; na kakao: na 1 kg 2 Din; n a ia j: na 1 kg 20 Din; i« kal. 'eijev karbid: na 1 kg 1.50 Din. Cl. 3. določa način potrošnje teh trošarin. Čl. 4. določa razdelitev teh trošarin po banovinah vsaka dva meseca. Čl. 5. Na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, se bodo popisale pri prodajalcih na drobno in debelo vse zaloge riža, kave, kakaoa, čaja in kalcijevega karbida ter se bo plačala trošarina odnosno razlika ▼ meri na isto. Ukinitev taks na avtomobile Belgrad, 1. aprila, m. Uredba o taksah na prevozna sredstva se glasi: Člen 1. Taksa za odobreno uporabo prevoznih sredstev točke 2 pod a), b), c) in č) tarife br. 100 takse tarifnega zakona o taksah se ukine pričenši od 1. aprila 1935. Iz iste točke, odstavki č), d), ž), i) in e), pričenši od 1. januarja 1936. Člen 2. določa nove takse za avtobuse na 10, 5 in 0% (gl 7. stran). V lokalnem mestnem prometu od vrednosti kart se plača 2%. Katere avtobusne linije se bodo uvrstile v kategorijo 1, 2 in 3 (konkurenčne, deloma konkurenčne in nekonkurenčne) bo odredilo prometno ministrstvo v sporazumu s finančnim ministrstvom. Radi plačevanja taks v kategorijah 1, 2 in 4 tega odstavka bo finančno ministr- stvo določilo pavšalni letni iznos za vsak prevožen kilometer. Podjetja bodo morala odgovarjajoče pavšalnemu iznosu plačevati mesečno vnaprej do 10. vsakega meseca. Avtobusna [x>djetja iz točk 1, Z 3 in 4 ne bodo plačevala davka za poslovni promet pričenši s 1. januarjem 1935. ; Člen 3. Znižanje državnih trošarin na plinsko olje od 100 na 20 Din. Pri količini plinskega olji : v prometu se ne bo vračala razlika vplačane trev I šari ne. Člen 4. Potrebna navodila za izvršitev te uredbe bo izdal finančni minister. Člen 5. določa, da stopi ta uredba danes v veljavo. v*';** ,<} • ,,,v, ^ + Veem sorodnikom te mucem javljamo tužno vest, da f« naš dobri o8e. start ., oče, brat, gospod IVAN ŽITNIK posestnik in gostilničar dane« ponoči, ▼ 87. let« starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 3. aprila ob devetih iz hiše žalosti Seliček na farno pokopališče Begunj*. (•liček, dna L aprila 1935. žalujoči sin Ivan ia ostali sorodniki. Šf?of Fisher in Tomaž Moore proglašena za svetnika Rim, I. aprila, c. Danes se je vršil v Vatikanu velik konzistonij, na katerem sta bila škof Fisher in Tomaž Moore proglaešna za svetnika Predsedoval je konzistoriju sveti Oče, ki je imel nato velik govor o trenotnem mednarodnem položaju. Sveti Oče je izjavil, da se sedanji mednarodni položaj razvija tako, da je ! velika nevarnost za svetovni mir. Če bi pa na-i rodi danes zopel zagrabili za orožje, bi to po-, menilo največjo katastrofo za vse človeštvo in I bi ta nova vojna pomenila razdejanje vsega sveta. Vojna bi bila straešn zločin, ki bi mogel izvirnti saino iz blaznosti. Zato sveti Oče odločno obsoja one narode, ki namenoma pripravljajo svetovuo vojno in s tem strašno nesrečo človeštvu. Zato ie sveti Oče sklenil, da se bo kmalirvTŠilo veliko mednarodno romanje v Lurd, kjer se bodo vršile velike molitve za svetovni mir. Svetega Očeta bo na teh verskih svečanostih v Lurdu zastopal državni tajnik kardinal Paceeli. Vladna kriza v Španiji Madrid, L aprila, c. Danes zjutraj je predsednik republike Alcala Zainora sprejel ! Lerouxa, ki mu je poročal o dosedanjih svo- Jih posvetovanjih glede rešitve vladne krize, •o tem sestanku je Leroux izjavil, da ima še i zmeraj mandat za sestavo vlade. Največje | težave za sestavo nove vlade delajo Kata-I lonci, ki jih vodi Cambo. Cambo hoče, da naj se Gil Robles izjavi, kaj misli o Kataloniji, šele nato bo izjavil, ali lahko z njim sodeluje y isti vladi. Izgleda, da bo do jutri položaj žc tako daleč razčiščen, da se bo videlo, ali lahko Leroux sestavi vlado pod svojim predsedstvom ali ne. Pri madjarshih „volitvah" Budimpešta, 1. aprila, c. Pri včerajšnjih volitvah v parlament je zmagala vlada. Dozdaj so znani izidi iz 163 okrajev. Od teh mandatov je dobila vlada 133 poslancev, opozicija pa trideset. Najmočnejša je dozdaj za vlado stranka malih kmetov, ki je dobila zdaj že 16 mandatov. Neznani so še izidi iz 80 okrajev. Vsi člani vlade so bili ponovuo izvoljenL Velesile grozijo Litvi London, 1. aprila. TG. Zunanji minister sir John Simon je danes popoldne odgovoril na stavljeno mu vprašanje glede položaja v Klajpedi t Litvi, sledeče: »Francoska, italijanska in angleška vlada so napravile potrebne korake v Litvi in opozorile na dejstvo, da sedanji položaj ne odgovarja načelom statuta, ki ie zajamčil avtonomijo memelskemu ozemlju. Iste vlade so zahtevale od Litve, da naj takoi napravi konec temu nelegal-iiviuu s.snjU. Koncert A. P. Z. Ljubljana, t. aprila. Nocojšnji koncert, bogat skrbno pretehtanih in izbranih skladb, ki je dal slutiti resno pojmovanje poslanstva APZ, je privabil v nni-onsko dvorano široko množico občinstva. Vsi sedeži in vsa stojišča v dvorani in vse galerije so bile nabito" polne. Razpoloženje je bilo svečano kakor pred velikimi kulturnimi dogodki. Ni čuda, saj so bili vsi listi zadnje dni polni najlepših besed in obetanj. Pričakovanje vseli, ki so se nameravali udeležiti in ki so se tudi udeležili koncerta, je bilo bogato poplačano, ko je stopil na oder naš največji interpret g. France Marolt in nas z eno samo krepko gesto po-vedel v svet lepote in miline slovenske narodne pesmi. Občinstvo ni varčevalo z aplavzom in odobravanjem. To odobravanje ni bilo umetno, razviharjeno, ampak je bilo spontano in je prihajalo iz srca kot redkokdaj. Slovenska narodna pesem si je nocoj osvojila srca vseh. Med zbranim občinstvom smo opazili mnoge odlične osebnost inašega javnega in kulturnega življenja- Nj. Vel. kraljico Marijo je zastopala dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva. Navzočen ji bil tudi novi ljubljanski župan dr. Ravnihar. Polnoštevilno pa so bili zastopani slovenski glasbeniki. Tarifne olajšave Belgrad, 1. apr. AA. Za tujskoprometne tarifne olajšave na državnih železnicah, ki sto-pijo v veljavo t. maja t. L, je predviden popust 50% za vse izletnike na jadransko obalo, * zdravilišča, kopališča, višinska in zračna zdravilišča in jezerske kraje. Pogoj je ta, da ostane dotični v teh krajih najmanj sedem dni. Vštet je tudi dan odhoda ter čas potovanja po morju. Izletnik si mora pri odhodu kupiti cel vozni listek in zahtevati od blagajne takozvano potrdilo o bivanju. Potrdilo bo veljalo kakor da je bilo izdano na dan odhoda in bo velja',0 samo za eno osebo ali za člane dotične rodbine, ki potujejo skupaj. Cas v enem ali več krajev bodo potrjevale na hrbtu tega lista občinske oblasti ali kopališke uprave, če niso drug0 ustanove predvidene. Osebne vesti Belgrad, t. apr. m. Za veterinarskega svetnika banske uprave savske banovine v V. P01-skup. je postavljen Fran Buš, veter, svetnik "a veterinarski postaji v Kotoribi. Za višjega agrarnega pristava pri oikr. načelstvu v V®-j raždinu je postavljen v VI. pol- skup. . , , ,! Brnčič, višji agrarni pristav pri okr. načelstvi v Ljubljani. Premeščen je Feliks Vehovec. pevci,enik fin. kontrole na donavskem glavnem oodelkii v Belgradu v isti dolžnosti za šefa verjenika fin. kontrole pri glavnem oddelkn Mariboru. __- Dunajska vremenska napoved: Oblačno-Padavine. Nekoliko topleje. Temperatui I nL-r.i; in »topin i "*d ničlo. Zaoadm vetrovi. Romunski častniki pri knezu Pavlu Nj. kralj. Vis. knez-namestnik Pavle je preteklo nedeljo sprejel v avdijenci skupino častnikov romunskega poika kralja Aleksandra, ki potujejo na Oplenac, da se poklonijo na grobu viteškega kralja Aleksandra Planine zahtevale novo žrtev že mrtev. Iz Kamniške Bistrice je bila takoj organizirana reševalna ekspedicija pod vodstvom g. Koželja, iz Celja pa pod vodstvom g. Kopinška. V nedeljo se obema ekspedicijama ni posrečilo najti ponesrečenca, pač pa je to uspelo celjski ekspediciji davi okoli petih. Truplo je ekspedicija prenesla najprej na Pasje sedlo, od tam v Logarsko dolino in dalje v Solčavo. Sorodniki so sporočili, da bo truplo prepeljano v Ljubljano in je mestni mrtvaški avto odšel ob 14 ponj. Pokojni Mirko Mulej je bil rojen 4. januarja 1009 v Potokih, občina Koroška Bela. Bil je sin imovitega posestnika, ki je bil tudi župan na Koroški Beli. Doma je bilo šest sinov in pet hčera, od katerih je morala večina seveda po svetu in tako tudi Mirko. Izučil se je trgovine v Tržiču, potem pa je vstopil pri tvrdki Prelog, kjer je služboval polnih sedem let. V službi je bil vesten ter ga je imel njegov šef prav rad. Imel je prav za prav samo eno strast: planine, na katere je hodil, kadar je le mogel. Po značaju je bil veder, dasi tudi resen mladenič. Stanoval je v Delavskem domu. — Užaloščenim sorodnikom naše sožalje! Pokojniku naj sveti večna luči Kranj Pokopali smo pretekli petek okrajnega prosvetnega referenta g. Vilka Rusa. Veličasten pogreb je pokazal, kako priljubljen in spoštovan je bil rajni. Pogreba se je udeležilo številno občinstvo in posebno učiteljstvo iz celega okraja, pa tudi od drugod. Pokojni je bil izvrsten učitelj, kot okrajmi šolski nadzornik je bil zelo priljubljen pri uči-teljstvu. Posebno je ljubil lepo petje. Kot dijak je pel na koru pri oo. frančiškanih. Sodeloval je s pokojnim dr. Lampetom pri novih mašah, v Kranju je pel na korn pod vodstvom pokojnega organista in nadučitelja Pezdiča vsa leta skupaj s svojo g. soprogo, ki je sodelovala pri cerkvenem pevskem zboru 15 let. Naj sveti blagemu rajniku večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Ljubljana, 1. aprila. Današnji »Ponedeliski Slovenec« je poročal o novi nesreči v Kamniških planinah, ki je zahtevala življenje mladega, 26 letnega Mirka Muleja, trgovskega pomočnika pri ljubljanski tvrdki Prelog v Gosposki ulici Trije turisti, to je Mirko Mulej, zasebni uradnik I. M. in neki ljubljanski inženjeT so se slučajno v nedeljo zjutraj sešli v Kamniški Bistrici, dasi se poprej niso poznali. Vsi trije so bili namenjeni na Brano. Na Kamniškem sedlu je dobil I. M. krče v noge ter ni mogel nadaljevati poti na Brano, pač pa sta jo Mulej in inženjer. Na Brani sta ob 9.30 prečkala široko snežišče, na katerem pa je Mulej z derezami nerodno hodil in mu je spodrsnilo ter ie odletel v prepad. Vse se je zgodilo v trenotku, tako, da mu spremljevalec ni mogel pomagati. Mulej je padel kakšnih 50 do 60 metrov globoko v brezdno pod Okrešljem ter je bil takoj mrtev. Spremljevalec, ki je bil brez cepina, ni mot*el do njega, pač pa je odhitel proti Kamniški Bistrici, da obvesti reševalno ekspedicijo. Spotoma je srečal g. Franja Podborška iz Ljubljane, ki se je kljub nevarnosti spustil do Muleja ter ugotovil, da je ta Krmelj V ljubljanski splošni bolnišnici je umrla za posledicami težke operacije Zeleznikova mama, stara šele 54 let. Pokopali so jo na pokopališču pri Sv. Križu. Rajnka je bila dobra krščanska žena, vsaki petek v mesecu je pristopila k obhajilni mizi. Bila je skrbna mati in zanjo plakajo trije nepreskrbljeni otroci. Skozi 25 let je redno vsak dan prebirala »Slovenca«. — Naj ji bo Bog bogat plačnik! V spomin f dr. Fr. Pernetu »Slovenec« je že kratko sporočil, da je bil pogrebni sprevod pok. konzist. svetnika dr. Perneta zelo časten, saj je v frančiškanski cerkvi, kjer je pokojnik dvajset let ma-ševal, sam prevzvišeni škof dr. Gr. Rozman opravil sveti obred; vendar naj bo dovoljena enemu izmed hvaležnih učencev, ki smo se pogreba udeležili, skromna pripomba. Bivši učenci, pa tudi mnogi iz občinstva, smo pričakovali, da bo kdo ob grobu izpregovoril zaslužnemu rajnemu svetniku v slovo. Kar čakali smo in se nismo mogli molče posloviti od dragega nam profesorja. Toda govora ni bilo. Da nam je bivšim učencem kdo le namignil in željo izrazil, bi bil inarsi-kteri izmed nas prav rad storil to zadnjo ljubezen svojemu dobrotniku. Zakaj nam ni nihče rekel t Res, z rajnikovo skromnostjo se to ne bi bilo skladalo, ali navzočni si»ošto-v a tej j i in prijatelji so bili željni par besed tolažbe in slovesa. Naj tu zapišem, kaj bi bil jaz dejal, da sem se o pravem času opogumil in stopil k grobu: Tako skromni ste bili, dobri naš gospod profesor, v svojem življenju; nikdar niste iskali najmanjše časti. In danesf Kakšno častno spremstvo ste imeli k zadnjemu počitku! Kot vpokojenec ste šaljivo časih rekli: »Pensionist, nichfcs bist!« Da .dostikrat je tako, ali pri Vas je bila izjema; vil se je dolg sprevod za Vašo krsto, ko da Vas je smrt ugrabila v najbolj aktivni službi. Bili ste nam v gimnaziji veroucitelj. Ta beseda pove vse, označuje Vas popolnoma. Bili ste mož vere, najgloblje vere, vere ču-dotvorne. Znano mi je to-le: Nekemu profesorju, Vašemu kolegi, je bila umrla soproga. Mož je bil neutolažljiv. Tolažili so ga prijatelji, ali njih besede so bile plehke, slabotne. Pa ste prišli tudi Vi in rekli besede vere \ vstajenje. In v žalostno srce se je vselil mir. Govorila je iz Vas moč Zveličar-jeva — vera, ki zapoveduje viharjem. Otrokov želodček večkrat mleka ne prenese. Zato mu da|te za zajtrk skodel co kakava. - Mirim kakao, ki se odlikuje po svoji naravni aromi, po izredni redilnosti in lahki prebavljivosti, je iz-borna prehrana za vsakega otroka. Zavoi Mirim kakava za 4 osete velja .samo Din 1.—. Morda se Vam je v tridesetletnem delovanju kterikrat zdelo, da je Vaš trud brezploden, ker smo bili časih v svoji deški in mladeniški dobi nepazljivi, raztreseni med poukom. Toda, da ste nas danes, zdaj opazovali, ko smo v dolgem sprevodu, lajiki in duhovniki, stopali za Vašo krsto, zamišljeni smo korakali, nobeden ni izpregovoril s tovarišem be-sedice; besede Vaše smo premišljevali, ki ste nam jih govorili v šoli. Na evharLstični kongres se mi, ki živimo, pripravljamo. Kako lepo ste nam govorili o prosveti Evharistiji! Radi sto nam v šoli pokazali in razlagali Rafaelovo »Disputo«, veličastno sliko, v čije središču je mom štranea. Zdaj — o tem smo trdno uverjeni — gledate Boga ne več v podobi, ampak od obličja do obličja. Za Vašim zgledom hočemo romati tudi mi. Z Bogom!« Iz domače politike Volitve in emigracija Na Krku ne kandidira več dr. Ivan Marija Čok, predsednik Zveze emigrantskih organizacij iz Julijske Krajine. Mesto njega je bil izbran zdaj za kandidata dr. Grga Andjelinovič, senator. Kakor poroča »Obzorc, je bilo posvetovanje dela JNS glede kandidature dr. Andjelinoviča precej burno. Andjelinovič je namreč doslej kandidiral vselej v Dalmaciji in ni posebno znan na otoku samem. — Z druge strani smo zvedeli,, da nameravajo ponuditi kandidaturo dr. Čoku v Negotinu na Var-darju, kjer obstoji tudi majhna kolonija primorskih priseljencev. Na kongresu emigrantskih organizacij v Ljubljani je bil sprejet sklep, da se organizacija primorskih emigrantov ne vtika v notranje razmere Jugoslavije, pač pa prepuščajo posameznim članom na izbero, da se kot zasebniki udejstvujejo po svojem prepričanju tudi notranjepolitično. Kandidature v Ljubljani. Ljubljansko okrajno sodišče je včeraj popoldne potrdilo sledeče kandidate za Ljubljano na listi predsednika vlade gosp. Jevtiča: Kavčič Josip, trgovec (namestnik Rajko Turk, prevoznik) in dr. Riko Fux, magistratni nad-svetnik (namestnik Drago Kosem, strojni stavec). Kandidature v Mariboru in okolici. Okrajno sodišče v Mariboru je doslej potrdilo naslednje kandidature: V okraju Maribor levi breg na listi predsednika vlade Jevtiča: Ogrinc Rudolf, železničar v Stražgojncih 87 (namestnik Mikec Franc, železničar, Maribor), Fras Karel, tekstil, delavec, Košaki (namestnik Pregelj Leopold, sploš. stavbenik, Tezno), Janžekovič Ivan, posestnik, Košaki (namestnik lllade Jožef), dr. Jančič Ivan, upok. drž. pravdnik (namestnik Bureš Franjo). — Lista dr. Hodžere: dr. Irgolič Franc, odvetnik v Mariboru (namestnik Božnik Ferdo, šofer v Mariboru), ter Žnuderl Konrad, posestnik v Mariboru (namestnik Veingerl Anton, posestnik v Zg. Jakob-skem dolu). — V okraju Maribor desni breg: Lista B. Jevtiča: Krejči Anton, Ruše (namestnik Kle-menčič Jože, šol. upravitelj na Pobrežju), in Vinko Gornjak, ekonom iz Slov. Bistrice (namestnik dr. Vauhnik Miloš, odvetnik v Mariboru). Nainen majskih volitev. Na shodu v Skoplju je minister pravde dr. Kojič dejal, da pri volitvah 5. maja ne pojde za zmago te ali druge stranke, tega ali onega kandidata, ampak za končno zmago nečesa drugega, kar je nad strankami in političnimi interesi poedinih oseb. Gre za zmago one linije državne in nacionalne politike, ki jo je pokazal naš veliki kralj s svojo plemenito krvjo. — Na drugem mestu je dejal: »Nočemo političnih pogajanj in barantanja, ko gre za državno edinstvo in unitaristično ureditev naše državne zajednice. Dimitrije Ljotič je imel v Sarajevu volivni se stanek, katerega se je udeležilo 100—150 oseb. Ljotič se je zavzemal za integralno jugoslovanstvo, za narodno edinstvo in stanovsko zbornico. Na Sušaku je okrajno sodišče potrdilo kandidaturo Kazimira Vidasa, urednika »Novega lista«. Poleg njega kandidira na Jevtičevi listi tudi Milan Banič, bivši tiskovni ataše v Parizu, ki je bil izključen iz jugoslovanske akcije. V Topalovičevih vrstah. Ker se je g. Kariero-vič umaknil z opozicijskega mesta proti Živku Topaloviču, Btopi menda na njegovo mesto Pavle Pavlovič, novinar v Belgradu. Darovi za evh. kongres Posamezniki: L. Stefnn, Loka pri ZiiAmu, T>in 30; Konvent UHiniljenjh hratov v Vrbju pri Žalcu, Din 100; E. MecilfiAek, 1'afl-ačLu, Din 15«; ini. L. Majce, Ljubljana, Dlu Kili; neimenovan Din 10(1; neimenovan Din 50; N. N. pri Sv. Treh Kraljih na Vrhu, Din 100; dr. Gregor Pečjak, Ljubljana, Din 100; Žafran Terezija, Trebnje, Din 50; Zavelš'e sv. Jožefa v Ljubljani, Din 1000; dr. D. Zvokelj, Kamnik, IHn 100; A. Lona.-v.-i, Kamnik, Din Cfl; Ivan Cascrman, Kamnik Din 30; Jože Marke?, Jesenice, Din 100; Jože Krniva, St. Ilupert, Dlu 3001); neimenovan. Bloke, Din 10. — Mohor jani: Sv. Kuni-Kunda Din 27, Bevjie Din 150, stolnica v Ljubljani Din 17G, Trebnje Dim 184. — Mladina: Sv. Trije Kralji na Vrhu Din 41, Velike LuAf-e Dim 100. — Družine: Sv. Trije Kralji na Vrhu Din 141.50, Kamnik Din 2543. — Razni: Ztipui urad Sirnjii vrh Din 50; cerkvena z.birka pri Sv. Kunigundl Din 73; župni urad Gor. PMi-ovci Din 50; pripravljaJni odbor v Predosljah Din 1000; župni urad v Bosnici Din 150; župni urad na Krki Din 310; cerkveno darovanje v- Skalah pri Velenju Din 200; odrasli pri Sv. Treh Kraljih na Vrhu Din 142.50; dokliSka Marijina družba pri fratH-iSkanih v LJubljani Din 200; žtrpjj&ni r Sost.rem Din 1378; župijani v Tomiilju I>in 370: župni urad Kolovrat Din 100; Kamnik 7.a škofov pod Din 650; duhovnija Sp. Brniik Din 13«; Grosuplje Din 193.50; župni urad Sv. Lenart nad Skofjo Loko Din 52; III. red v Velikih LaAfah Din 100; Velike LaSče 7-a Škofov (rod Din 180: župni urad Snilhel pri Žužemberku Din 135 50; duhovnija v Hra-slju pri Kranju Din 40. — V6em povrni ovharist i črn i Kralj 1 Prof. Silvo Breskvar: Planet Mars Ko zavlada noč, se priikažeta na vzhodu ilie svetli zvezdi precej blizu ena drugi. Tista, fi stoji više in je svetlejša ter se odlikuje po izrazito rdeči barvi, je preaničnica Mars; druga, »labejša in rumenkasta, je Klas, glavna zvezda r Devici. Po videzu ni med zvezdama velike fazlike, v resnici sta si pa različni kot le kaj. Mars je ud naše sončne družine, droben prašek, ki kroži podobno kakor njegova sestra Zemlja okoli mogočnega Sonca. Klas je pa tuja zvezda, nepopisno veliko sonce, postavljeno tako daleč v globine svetovnega prostora, da nas doseže le slaboten žarek toga silnega svetlobnega vira. Ta žarek je slabejši od odseva sončne luči na neznatnem Martu. Dne 6. aprila se ponovi opozicija Marta in obenem doba, ko je razdajja med njim in Zemljo najmanjša. Opozicija premičnice je podobna legi Lune ob ščipu. Zvezdi sta tedaj ravno pa nasprotni strani neba kakor Sonce. Vzhajata takrat, ko izgine Soaice za obzorje, dosežeta ob polnoči najvišjo lego na nebu ter zahajata, ko se na vzhodu zablišče prvi sončni žarki. Čas okoli opozicije je najprikladnejši *a onazovanje premičnice, saj je tedaj njena "avidezna velikost največja. Šest dni po opo-*jciji, dne 12. aprila je Mars Zemlji najbliže. Njegova oddaljenost znaša tedaj kakih 93 milijonov km in njegov navidezni premer 15 kotnih sekund. Od vseh zvezd je ta premienica vzbudila "ajvečjo pozornost in o njei sc je največ pisalo, govorilo in prerekalo. Leta 1928 je zopet ušla knjiga o Martu, ki jo je napisal znameniti francoski zvezdoslovec E. M. Antoniadi. Obravnava vse, kar vemo o tein svetu. Izredno zanimanje za to zvezdo je sprožila na>|>ačna raz-'»Ra pojavov na njej, pri kateri jc kumovala ne samo čista znanost, temveč tudi domišljija. sele v drugi vrsti je Mars vzbudil pozornost fadi svojih fizikalnih prilik, ki so precej podobne zeiaeijskisn. Mars je povprečno za polovico bolj oddaljen od Sonca kakor Zemlja. V primeri z njo prejema dvakrat manj toplote in svetlobe. Njegovo leto traja dve zemeljski leti. Premer mu je za polovico manjši od premera Zemlje. Vrti se okoli osi, zato imajo njegove pokrajine redno menjavo dneva in noči. Na njem je dan dolg 24 ur in 37 minut. Ker stoji vrtilna os poševno na ravnini tira, vladajo na premičnici podobni letni čas kakor na Zemlji, le da so skoraj še enkrat daljši. Mimo naše Lune in deloma tudi Merkurja je Mars edina zvezda, ki nam kaže svoje pravo površje. Ta trditev se opira na dejstvo, da so na njem lise trajnega z.načaja. Jasno je. da morajo biti le izraz oblikovanosti in kakovosti njegovih tal. V drugi polovici prejšujaga stoletja je italijanski zvezdoslovec Sciraparelli vztrajno motril našo premičn.ico in zelo obogatil znanje o njej. Pri tem je zapazil, da so temnejše lise zvezane med seboj z ravnimi, temnimi črtami. Imenoval jih je prekope ali kanale, čeprav ni mislil s to besedo označiti naravo črt. Imela pa je tako moč na domišljijo, da so premnogi videli v teh črtah resnične prekope, velikanske namakalne naprave umnih bitij, s katerimi je njihova domišljija la svet obljudila. Mars so namreč smatrali — in ga deloma še — za starejšega od Zemlje, na katerem se je voda že skoraj posušila. i'adavine na njem so redke ali jih pa sploh ni — so dejali — zato je narava prisilila Martovce, di so izgradili silno mrežo prekopov, ki odvajajo vodo iz maloštevilnih in plitvih morij v izsušene kraje. Danes imamo dokaze, da teh pre kopov ni, in da so temne črte lc optična prevara. Za podkrepitev domneve o oibljudenosti našega soseda v vesolju so navajali zanimive spremembe, ki se z lahkoto zapazijo na njegovih tečajih. Podobno kakor zemeljska, imata tudi martova tečaja pol leta dan in poletje, drugo poletje pa noč in zimo. Preko zime zorjem in seveda tudi pod njim. Nebo v aprilu. Nad zahodom vidimo Bika s Gostosevci. Nizko nad obzorjem sta Orion in Veliki pes s Sirijcm. Nad Sirijem je Prokijon, še više pa Kastor in Poluks. Levo od Dvojčkov zapazimo nežno meglico, ki jo sestavlja veliko število silno oddaljenih sonc. To so znamenite »jasli« v ozvezdju Raka. Takoj pod njim se razteza globoko proti jugu dolgo ozvezdje Vodne kače. Visoko nad jugom se razprostira Ve-liki lev s Kraljičem. Levo pod njim je Devica s Klasom. Kakor smo že omenili, je sedaj v tem ozvezdju Mars, ki ga izdaja njegova rdeča barva. Nad vzhodom plava Volar s svetlim Ark-turom, iznad severnega obzorja pa vzhaja bela Vega v Liri. Od tega ozvezdja pa vse do Velikega voza, ki bo kmalu dosegel najvišjo lego na nobu, so posejane zvezxle Zmaja. Proti zahodnemu delu severnega obzorja se nagibajo ozvezdja Rimske ceste: Kasiopeja, Andromcdn, Perzej in Voznik. Premičnica Merkur je nevidna, ker se giblje onkraj Sonca. Venera nam kot Večernica krasi zahodno stran neba. O Martu srno že govorili. Kmalu za njim se pokaže Jupiter v ozvezdju Tehtnice. Saturcn je v žarkih zore, zato ga ne vidimo. Dne 5. aprila sreča Luna Večernico, zvečer 6. aprila pokrije del Gostosevcev, 17. obišče Marta in 20. aprila še Jupitra. Pn polnoči 22. aprila pokrije i vet lega A u ta resa v Škarpuoaiu. Ljubljanske veslu Zbor rezervnih častnikov Ljubljana, 1. aprila. Včeraj dopoldne je zborovalo v prostorih restavracije »Zvezda« Združenje rezerv, častnikov, pododbor Ljubljana. Udeležba je bila precejšnja. Zborovanje je vodil poslevodeči podpredsednik Alfonz Lorger, ki se je spominjal predvsem kralja Aleksandra, kateremu so vsi vzkliknili »Slava«, nato pa je obljubil v imenu vseh rezervnih častnikov zvestobo najvišjemu poveljniku kralju Petru IL, kar so sprejeli navzoči s klici »Živel«. Pozdravil je zastopnika diviz. poveljnika, podpolkovnika Eri-ča ter sporočil, da se je ban dr. Puc opravičil. Predlagal je udanostno brzojavko kralju Petru II. in pozdravne brzojavke vojnemu mini-tru ter osrednji upravi rezervnih častnikov v Belgradu, kar je bilo sprejeto. Spominjal se je tudi tekom leta umrlega člana Jakoba Borčiča, katerega spomin so navzočni počastili. Podpredsednik je nato sporočil, da je ban dr. Puc, ki je že štiri leta vodil /druženje, zaradi novega službenega položaja odstopil s predsedniškega mesta. Občni zbor jc izrekel banu dr. Pucu zahvalo za njegovo delo. Pod-preidsednik je dalje poročal o sporu med pododborom in bivšo osrednjo upravo, ki se je za pododbor ugodno likvidiral ter je pododbor okušal odstraniti še zadnje neprijetnosti. Spomeniki lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki FRANJO KUNOVAR Sv. Križ — Lfubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 Tajniško poročilo je podal Edvard Prinfič, ki je med drugim naglašal, da bi bilo potrebno, da bi se vsi rezervni častniki organizirali pri pododboru. Blagajniško poročilo jo podal Veko-slav Turel, ki je kot osrednji delegat poročal tudi o občnem zboru v Belgradu. Prečital je tudi poročilo odsotnega dir. Milana Perka o verifikaciji delegatov pododborov. Poverjenik za sokcije Ludvik Primožič je poročal o gibanju rezervnih častnikov na deželi. V imenu nad- zorstvenega odbora ie dr. Avramovič predlagal razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Nato so bil i soglasno sprejeti razni pred- soglasno sprejeta. logi okrajnih organizacij, ki se nanašajo na notranje organizacijsko življenje in pa na vozne olajšave. Izvoljen je bil nato naslednji odbor: predsednik Lorger, podpredsednik Pogačnik, tajnik Prinčič, blagajnik Turel, poverjenik za sekcije Primožič, gospodar Flere in odbornik ing. Robi; namestniki so: Žitnik, ing. Per k o in Pavlin; nadzorni odbor dr. Avramovič, ing. Dimnik in Bibor. Nato je zustopnik divizijskegu poveljnika, podpolkovnik Erič toplo pozdravil zborujoče članstvo. Pri slučajnostih je g. Lapajne sprožil predlog ,na.j bi se pododbor trudil za čim večje ola jšave pri nabavi uniform. © Evharistični kongres. Brez drugih vabil se opozarjajo vsi člani Mladinskega odseka in pod-odseka na sejo v sredo, dne 3. aprila ob šestih zvečer v navadnem prostoru. Q Krše. šola za stolno župnijo ima drevi v zvezi z moško in mladeniško kongregacijo evhar. predavanje v družbeni dvorani v Križankah. Začetek točno ob osmih. Člani in njih prijatelji vljudno vabljenil 0 Za brezposelne trgovske pomočnike je daroval" Pomočniškemu zboru združenja trgovcev v Ljubljani g. Rihard Torry znesek 100 Din namesto venca na krsto gospe Marije Kos. Pomočniški zbor se darovalcu najlepše zahvaljuje. O Davčna uprava i a mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu 61. 148 zak. o neposred davkih v II. četrtletju 1935 v plačilo: a) dne 1. aprila 1935 II. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine. rent-nine, družb, davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnico; b) dne 15. avgusta 1935 I. polletni obrok zemljarine. — Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega načelstva v Ljubljani. 0 Kino Kodeljevo predvaja drevi Tarzana, gospodarja pragozda in tri lepe kratke filme. — Cene znižane. 0 Velik naval v bolnišnico. V prvem četrtletju je ljubljanska bolnišnica sprejela 6215 bolnikov, okoli 500 več kakor lansko prvo četrtletje. Naval v bolnišnico je nevzdržen in ne pomagajo nobena svarila, naj se ljudje brez potrebe ne podajajo v Ljubljano ter naj raje ostanejo v bližnjih bolnišnicah. To velja zlasti za Dolenjce in Štajerce. Morda bo pova bolnišnica, ki jo nameravajo zgTaditi Gorenjci v Kranju. temu zlu kaj odpomogla! 0 Nočni pretep. V neki šišenski gostilni, v kateri je že večkrat prišlo do pretepov, so se v nedeljo opolnoči zopet stepli njeni gostje. Glavno besedo je imel seveda nož. Pri pretepu je dobil hud vbodljaj v roko 20 letni delavec Anton Rifelj iz Polakove ulice 16, brezposelni delavec Ervin Malovrh, star 35 let in doma iz Dravelj. pa vbodljaj v glavo. Oba je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Smohve m zganich uho zopet dospele Dobite jih v vsaki množini najceneje pri tvrdki ML SKll & I.PIEL1CK trgovina s sadjem Ltubljona, PogaCariev (ra knezoškofijska palača 0 Sirov napad na starčka. 70 letni mestni ubožec Mihael Cugelj se je v nedeljo zvečer vračal s svojo ženo proti svojemu domu v baraki pri klavnici. Na Poljanski cesti pa je naenkrat skočil v Cug-lja neki jx>tepuh in ga brez vzroka sunil tako krepko v nogo, da je Cugelj padel in si zlomil desno nogo. Ponesrečenca je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. 0 Bluze, žemperje, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice, vam nudi v najnovejši modi tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. 0 Floberlovka je nevarna igrača. Med mladino je še vedno razširjenih mnogo flobertov, to je majhnih pištol, ki pa so včasih nevarno orožje. Včeraj je bolnišnica sprejela 15 letnega dijaka Dragotina Cir-mana iz Hrenove ulice 11. Cirmana je njegov tovariš po nesreči obstrelil s flobertovko. Zadel ga je v obe očesi. Uboga ljubljanska mladina Brc z [mi sel ne aLi brezdelne sinove in hčerke premožnih staršev so začeli imenovati Francozi za časa velike revolucije »zlato (pozlačeno) mladino« (jeunesse doree«). Ta pridevek se je ohranil za dane« in prevzeli so ga menda vsi narodi, ker je tudi »zlate mladine« povsod nekaj, tn več, tam manj; to je odvisno od polnih ali manj polnih žepov gospodov starsev. Nekaj take »zlate« mladine imamo tudi v Ljubljani; ker je pa pozlačena bolj z mačjim kakor s pravim zlatom, zato ji pravijo v Ljubljani rajši — po primeru Belgrada — »fičfiriči«. Mlajše Ljubljančanke imenujejo svoje oboževalce iz teh vrst »pobce«. starejši Ljubljančani jih pa odpravljajo s »smrkov-ci« ali pa s »frkovci«. Ta »zlata« mladina torej je igrala takoj po vojni po vsem svetu veliko družabno vlogo: v Ameriki je postavljala svetovne rekorde v najrazličnejših bedarijah (kdo sedi ua drevesni veji najdalje itd.), drugod so prihajali v gledališče in na promenade v oblekah, ki bi se jih sramoval pri nas tudi najslabši konjski hlapec, zabavali pa so se samo še po zamorsko: jazz — tango — trott. Tudi v Ljubljani je bilo tako. Sedaj pa prihaja »zlata« mladina v resno nevarnost. V ameriške šole n. pr. so začeli uvajati kot obvezen učni predmet nauk o dobrem okusu, ker so tistih bedastih rekordov postali ljudje siti. V Londonu je sklical neki lord zborovanje, kjer je med burnim odobravanjem občinstva zahteval, naj prihajajo .jezdeci v veliki londonski park (Hy-re-park«) oblečeni kot gospodje in ne kot potepuhi. Na Dunaju in v Berlinu so pa tisto slavuo zamuršeino kar na kratko izgnali... Kaj bo počela sedaj nadebudna »zlata« mladina v Ljubljani? Rekordi v bedariji so fuč, uniforme konjskih hlapcev ua pronie: uadi so fuč — denar je bil že sploh od nekdaj fuč — kaj torej sedaj? To je važno vprašanje, s katerim se bo moral pečati tudi mestni magistrat in sploh vse naše javne in zasebne ustanove: če gre za blagor mladine, četudi samo »zlate«, bo treba žrtvovati vse, da ji rešimo vsaj njen častni naslov. Kaj pa naj bo Ljubljana brez »fio-firičev?« Francoski krožek v Mariboru Živahno delo za širjenje francoskega jezika in kulture Muribor, t. aprila. Te dni je imel Francoski krožek v Mariboru svoj 13. redni občni zbor v prostorih drž. realne gimnazije. Vodila ga je predsednica gospa M. Maistrova. Na njen poziv so navzoči pred pričetkom zborovanja počastili spomin hla-gopokojnega kralja Aleksandra I. in velikega našega prijatelja francoskega ministra L. Bar-thoua s trikratnim »Slava«. Nato je izročil francoski konzularni agent v Mariboru dr. Vinko Bapotec gospe D'Acaro in gospe Vrečkovi dekrete reaa »palmes akademiques«, ki jima ga je podelil francoski minister za narodno vzgojo za njuno zaslužno delovanje v krožku. Društvo je imelo v minulem letu kljub raznim tež-kočam lepe uspehe. Število članov se je pomnožilo na 193; predavanja in čajanke, ki jih □ Jubilej dela slavi te dni priznana narodna tvrdka v Mariboru, v Gosposki ulici, Anton Macun. Pred 10 leti je prišel g. Macun iz Ptuja, kjer je 5 let preje otvoril svojo trgovino. S solidnostjo, veliko izbiro blaga in nizkimi ce^ nami si je zbiral g. Macun svoje odjemalce, ki tvorijo vsak dan večji krog. Začel je g. Macun z malo trgovino z mešanim blagom pri Sv. Marjeti na Drav. polju leta 1913, leta 1920 je prevzel Schramkejevo trgovino v Ptuju, 1. aprila leta 1925 pa se jc preselil v Maribor, kjer si je sezidal polagoma moderen trgovski dom. G. Ma-cuna pa ne dičijo samo velike trgovske sposobnosti, odlikuje se tudi po svoji veliki ljubezni, ki jo posveča svojim staršem. Zvestemu našemu naročniku in stalnemu inserentu čestitamo k jubileju dela in mu prav iskreno želimo še velikega uspeha. □ Iz sodne službe. Odvetniški pripravnik dr. Milan Šijane*: je vstopil s 1. aprilom v sodno prakso pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Dr. Ivan Humar, sin tukajšnjega višjega pris. oficiiala, je vstopil v brezplačno prakso kot odv. pripravnik pri sreskem in okrožnem sodišču. □ Gostilničarji v škripcih. Poostrila se Je kontrola nad točenjem alkoholnih pijač po gostilnah. Posledica se vidi v izrednem številu prijav proti mariborskim gostili ."•arjem, na jjodlagi katerih je 6edaj obrtna oblast uvedla postopanje. □ Na pragu svojega doma umrl. V mariborski bolnišnici je bil posestnik Cvetko iz Bu-čečevcev na Murskem polju. Skušali so mu z operacijo rešiti življenje, pa je bolezen že preveč napredovala. Cvetko je sam začutil, da ne bo več dolgo živel, pa je izrazil željo, da bi rad doma umrl. Domači so mu res željo iz-fKilnili in v nedeljo popoldne so ga mariborski reševalci peljali s svojim avtomobilom v Bu-čečovce. Ro so ga prenašali iz avtomobila v hišo. je pa bolnik na pragu svoje domačije izdihnil. □ Požar uničuje. Na Cvenu je zgorelo s slamo krito ostrešje na hiši i,n na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Kolbla, poleg tega pa še svinjaki. Goreti je začelo pri dimniku, škode je okrog 16.000 Din. C Živo dete vrženo v greznico. V nedeljo smo poročali, da so našli v greznici gostilne Ob brodu št. 2 mrtvo moško dete. Obdukcija, ki se jc izvršila, je ugotovila, da je bilo dete rojeno živo, da je že dihalo ter da se je zadušilo v odpadkih greznice. Nečloveška mati ga je živega vrgla v stranišče. Policija preiskuje slučaj z vso vnemo. □ Brezobzirnost šoferja V nedeljo zvečer okoli 20. ure je povozil neki avtomobilist na ovinku Vollerjevega posestva v Košakih 32 letnega čevljarja Franca Preglja z Meljskega hri- Ptuj Za kmetijsko in obrtno razstavo, ki bo od 28. septembra do 6. oktobra t. 1. v Ptuju, je dovoljena polovična vožnja po železnici. Nasaditev sadnih dreves. Na državni cesti Ptuj—Ormož je državna cestna uprava nasadila ob cesti 300 sadnih dreves. Občinstvo se naproša, da te nasade čuva in eventuelne prestopke javi oblasti. Smrtna kosu. V območju župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju so te dni umrli: Katarina Golob, užitkarica v Rogoznici, stara 83 let; Jera Hamer-šak, zasebnica v Kicarju, stara 82 let in Anton Kokol, delavec iz Spuliljn, star 57 let. V bolnišnici pa je pograbila smrt 58 let staro šolsko upra-viteljico Marijo Luknar iz Ptuja. Pogreb bo 2. t. m. ob 16. — Blag jim spomini Uradni dnevi pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju. Za uradovanje v mesecu aprilu, maju in juniju 1935 pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju so določeni naslednji dnevi: aprila, dne 19., 20, 23., 24. in 25., maja, dne 18., 20., 21., 22. in 23., junija, dne 21., 22., 24. in 25. je društvo prirejalo z namenom, zbližati članstvo med seboj in pridobiti si novih prijateljev, so zelo uspele. V 12 oddelkih se je učilo 155 oseb — otrok in odraslih — Francoščine. Društvena knjižnica ima 1558 francoskih knjig, društvena čitalnica pa ima naročenih večje število francoskih časopisov in revjj. Čitalnica ima svoje prostore v Gregorčičevi ulici 4. V juniju so počastili krožek s svojimi obiski novi francoski konzul v Ljubljani g. G. Remerand s soprogo in francoski konzul v Zagrebu g. Car-reau. Prisostvovali so zaključni prireditvi francoskih otroških kurzov, o katerih so se zelo pohvalno izrazili. — Tako si je krožek v minulem letu uspešno prizadeval, da čimbolj širi znanje francoskega jezika in francoske kulture in krepi prijateljstvo med obema narodoma. ba .Avto je pridrvel z veliko naglico ter jo zadal povoženemu hude pošikzarja.mo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutna ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika. Naročnina za dnevnih „Slovenec" Mesečno......Din 25.— četrtletno......Din 75.— polletno ......Din 150.— letno........Din 300.— Za inozemstvo mesečno Din 35.— Nedeljski Mesečno . , polletno . , letno . . , ,Slovenec" stane .....Din 8.— ..... Din 48.— . ' . . . . Din %.— „Ponedeljski Slovenec" Tednik »Ponedeljski Slovenec« je dopolnilo dnevnika »Slovenec«, ki ob ponedeljkih ue izhaja. »Ponedeljski Slovenec« prinaša čita-teljem v zanimivi obliki nedeljske novice v. domovine in iz inozemstva. Posebno pazljivo zasleduje življenje naših bratov za mejami. Izčrpno poroča o vseh panogah domačega iu tujega športa. Za onega, ki hoče biti o V6eli dogodkih točno poučen, je nujno potrebno, da si poleg dnevnega »Slovenca« .naroči tudi »Poue-deljskega Slovenca«, ker dnevni .■»Slovenec« m pcnavlja novic, ki jih je objavil »Ponedeljski Slovenec«. „Ponedeljski Slovenec" stane Mesečno.......Din 5.— polletno.......Diu 26.— letno........Din 50.— Kulturni obzornik Herwig: Velikonočna igra Ljudske igre, 11. zvezek Hervvig, dober nemški katoliški pisatelj, je znan Slovencem po svojem Boštjanu iz predmestja, ki ga je svoj čas izdala Krekova knjižnica in "a je v dra-matski obliki prirejenega izdala prav založba Ljudskih iger v prejšnjem zvezku. Hervvigova Velikonočna igra je neke vrste pasijon v smislu in načinu srednjeveških misterijev. Ne zajame Kristusovega trpljenja na realističen način kot Gregorin, ampak v smislu simbola, z alegorijami kot Hofmansthal. Hervvig postavi dva sveta v nasprotje: materialistič nega in religioznega — vmes pa omahuje Duša človekova. Alegorične postave, ki predstavljajo svet zla, so: Bogataš, Oblastnik in Žena. Njihovo orodje pri izdaji Kristusa je Juda. Kristus z Marijo in apostoli pa so nasprolni svet. Ker ni igra kompotii-rana realistično je razdeljena v posamezne slike. Prva predstavlja odločitev Jude, da izda Kristusa. Druga: Judovo izdajstvo v Getsemani. Tretja: Sodba in nastop križevega pota. Četrta: Jezusova smrt. Peta slika: Jezusova zmaga. Duša je litešena. — .Mi-sterij je dramatsko dobro komponiran. Nikjer ne nastopi Kristusova oseba, samo njegov glas Pač pa najveličastnejše dogodke spremlja glasba in recitacija svetopisemskih besed. Glasbene vložke je zložil Matija Tome in se kupijo posebej. — Hervvt-gova Velikonočna igra je tako nekako melodrama, zanimiv poizkus idealistično-religioznega pasijona v naslonitvi na srednjeveške alegorične misteriie. Prevod j Vovka pa ne poje, kot bi pričakoval, in je mestoma okoren. td. Drama: Beneški trgovec Zdi se, da najtehtnejša letošnja prireditev Shakespearov »Beneški trgovec«, ob katerem naj bi se slavila tudi petindvajsetletnica g. M. Skrbin-ška, nima sreče. Bolezen prav nič ne prizanaša našim igralcem. Tako so Skrbittšloov jubilej odložili na jesen, »Beneški trgovec« pa po dvakratni odpovedi tudi v soboto, 30. marca ni pokazal tistega uspeha, ki smo ga pričakovali. Predstava se zdi nekam pretegnjena, prinaveličana, kakor da je odjenjala. šc preden je mogla prav prijeti, ali sploh še prav dozorela ni. Številno občinstvo, ki je pričakovalo novega dogodka, z uspehom ni moglo biti zadovoljno, odobravanje je veljalo dobri volji in požrtvovalnemu prizadevanju Vse igrt se še drži bolezen, utrujenost, onemoglost. G Ciril Debevec, ki je igro pripravil, pojmuje »Beneškega trgovca« vsebinsko tehtno, kakor resnobno balado o spremenljivosti človeškega življenja, skoraj prav nič kot igro ali celo kot komedijo. Zato leži nad delom precejšnja teža, celo ljubezenska ro inantika v Belmontu govori bolj o resnobi tveganja kakor o veselju do življenja. Predstava jc zanimala zlasti zaradi Skrbin&kovega Shyloka, ki je žal uhajal preko mere, in zaradi Levarjevega Antonija, ki je obtičal globoko v melanholiji. Ker smo prepričani, da naslednje predstave pokažejo mnogo boljši uspeh in da se tudi zdravje naše Drame vendarle popravi, bomo podrobno poročilo odložilf. F. K. I. simfonični koncert Ljublfanslte Filharmonije Nn prvem mostu je treba podčrtati izreden glasbeni kulturni pomen, ki ga krije I v sobi postnvek samostojnega slovenskega j simfoničnega orkestra — Obstoječ«1 dojstvo. t da se med nami tako pretežno goji vokalna i glasba, ki se je v zadnjem času vzpela že do velike popolnosti (Akademski zbor), ter da je simfonična glasba vzporedno še vedno na tako borni začetniški stopnji, se ob zakladu celokupne glasbene umetnosti izkazuje kot močno pomanjkljivo. Zato je za našo glasbeno kulturo, ki naj bi se že enkrat povzpela do povprečne glasbeno umetniške gladine ostalih evropskih narodov, tako bistveno potrebno, da sc tudi simfonično glasbeno življenje pozivi iu vzpne obenem s komorno umetnostjo do tiste višine, kjer je dano dojemati in uživati tudi velike simfonične mojstrovine v njih pristni in popolni vrednosti. Upanje za dosego te slednje opisane nujnosti pa nam daje sedaj prav Ljubljanska Filharmonija s svojimi cilji, ki so postavljeni taru ob visoko umetniških reproduktivnili vzorih. Tomu. kar je danes rojeno, je nedvomno zapisana še trda razvojna pot, preden se približa k zastavljenim vzorom. Toda tako ugodno rojstvo da.je nade v zdrav in uspešen razvoj. In če bo intenziteta, ki je odsevala iz prvega te dni podanega koncerta Ljubljanske Filharmonije, vzdržala z nepopustljivo silo, smemo upati, da so s tem raztrgane tesno povezane spone našemu simfoničnemu življenju in da nam seve nn podlagi velikega Idealizma, ki je pri nas nujno zvezan s takim početjem, tudi na simfoničnem polju razživi bogato in umetniško visoko zastavljeno delo. Vrednost tega prvega koncerta je tesno povezana z gostovanjem velikega francoskega dirigenta Rhenč-Batonn. No svojem umetniškem potovanju se je ustavil pri nas in t provzel 7/0 nekaj dni v roko oblikovanje ko-! mni sestnvI.ieneRa simfoničnega ansambln I ter z njim izdelal obraz umetninam, ki jih je zajel koncert. Spored je imel francosko smer in ^e prikazal umetniško snov od nekako polovice preteklega do pričetka sedanjega stoletja. Berliozova ouvertura »Beuvenuto Cellini« je predstavila razgibanega snovn-telja novih umetniških poti, ki je v svojem romantičnem zanosu razmaknil trdno klasično ogrodje, stopnjujoč idejni, vsebinski svet, čigar probojnemu izrazu je uklonil i" podredil čisto glasbeno zakonitost. »Simfo; nI j a« Cesar Francka je bila obraz tvorca, ki ga je tudi polnilo romantično občutje, !';' vendar ni popustil od principa formalne kri-stalnosti. Kljub temu pa se njegovo živo snovanje ni odvrnilo od novih nazorov in J° v podani simfoniji možno spoznati spojite.v klasične osnove z novoromantičnim principom tematske enotnosti in moriulatorič.n<; barvitosti. Hemri Kaband je v svoji »Nočm procesiji« pokazal sicer nekoliko eklekticizmfi. a pri tem tudi močno osebno silo, ki se kaj-0 v toplem občutju, aristokratski jasnosti t" fini instrumentacijl. »Črnošolec« Panla D"; kasja pa že jnsno kaže pripadnost k noveJ?1 smeri, oprti na debussyjevski impresionistični izrazni svet. Izredno posrečena simfotuJ-ska pesnitev, polna pristne scheraozmosti h> burleskne nagajivo«ti, je oprta programa1 sko na Goethejevo bnlado in doseza preprice-valne učinke s svojevrstno tematsko najdljivostjo in presenočujoče zvočno barvitostjo. — V vsem tem pristnem in enotneni francoskem mIHeuju pa se je nekam ^ tuje počutilR Bravničarjeva »Slovenska plesna burleska«. Skladba ima naše domače mow-vlčno ozadje, ki arhitektonsko in prav trdn" povezano v celoto, pn ima svojo učinkovito^ 1 predstavljeno s pristne burleskne i zmaja m: ' v ost i na zvočno in ritmično razgibanost čokolada kakao Sž^ bonboni Zberimo svojo kri! Skupna organizacija za vse Jugoslovane v inozemstvu V nedeljo je bil v Zagrebu v dvorani hotela »Esplanade« sestanek predstavnikov vseh združenj v Jugoslaviji, ki se brigajo za naš narod za mejami, kakor tudi društev, ki skrbijo za blagor priseljencev v Jugoslaviji. Zastopane so bile naslednje organizacije: banovins-ki odbor Jugoslovanske matice v Zagrebu in Splitu, zveza organizacij izseljencev v Zagrebu, zveza emigrantskih organizacij iz Julijske Krajine v Belgradu, osrednji odbor društva Bruni-bor v Ljubljani, družba sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, družiba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, klub koroških Slovencev v Ljubljani, Manjšinski institut v Ljubljani. Namen tega (»svetovanja je bil, da prouči možuost skupnega dela za vsestransko in sistematično akcijo, da se povežejo narodne veje, ki so odrezane od Jugoslavije, z domovino. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da živi izven meja kraljevine Jugoslavije še 2 in pol milijona Slovencev, Hrvatov in Srbov in da spada Jugoslavija med tiste države v Evropi, ki imajo največji odstotek svojega naroda izven državnega ozemlja. Med Jugoslavijo in temi narodnimi drobci v Evropi, Severni Ln Južni Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Afriki žalibojjj ni potrebne kulturne in narodne povezanosti. Zato je bilo na .tem sestanku sklenjeno, da se ustanovi »Delavno združenje za Svetovno zajednico Jugoslovanov« s sedežem v Zagrebu. Zborovalci so tudi sprejeli pravila tega združenja io sklenili, da takoj ustanovijo osrednji urad. Nadalje nai organizacija poskrbi za informativne publikacije, za predavanja ter naj sproži akcijo, da se vse kulturne ustanove in vsa društva, ves tisk, gospodarstvo, organizacije in športne zveze v Jugoslaviji poučijo o nalogah združenja samega ter pristopijo k sodelovanju. Poleg tega naj se pripravi razstava o našem svetu v tujini in tako ustvari ugodna tla za ustanovitev splošne »Narodne za-jednice Jugoslovanov v svetu«. Že ob tej priložnosti je bilo tudi ustanovljeno Delovno združenje in izbran tudi odbor. Predsednik odbora je Milan Marjanovič, književnik v Zagrebu. Nadalje so v odboru dr. Živ-ko Petričie Lz Zagreba, dr. Ivan Marija Čok. dr. Lavo Čermelj, Riliard Katalinič Jeretov, Hinko Sirovatka iz Zagreba, Ante Iveša, Dra-gotin Micič, dr. Miran Kajin. vsi iz Zagreba, dr. Ante Pavelič, senator, dr. Fran Brnčič, Ivan Stari; Vinko Zorman, inž. Janko Mačkovšek, Andrej Uršič, p, Kazimir Zakrajšek, dr, Jože Dekleva. dr. Julij Felahcr, vsi iz Ljubljane. Izbranih je bilo še nekaj drugih odbornikov in tudi namestnikov. V nadzornem odboru je dr. Fran Novak, advokat iz Ljnbljane, in še dva člana. Med namesnniki nadzornikov je prof. Franc Grafenauer iz Ljubljane. Pojasnila v tem pogledu daje društvo Branibor. šelenburgova ulica 7, Ljubljana. Kaj pravite? Baznim narodom se pripisuje različen skupen znaiaj: Angležem očitajo, da so vedno in povsod kramarji, Nemcem, da so brutalni, Francozom, da hočejo biti povsod prvi in pa, da so od sile šted-Ijivi... Kaj pa velja o nas Slovencih — ie naj od velikih takoj preskočim k malim? Katera bi utegnila biti naia narodna lastnost? Ali jo poznamo'i Ali sami sebe poznamo? Zgled naj pojasni, kakini smo, zgled iz Severne Amerike. Clevelandska ^Ameriška Domovina.» z dne 4. marca t. 1. poroča tole: »Vel gorja ko vse drugo so zadnjiht deset lei povzročili hudobni jeziki med nami. — Skoraj vsak dan dobi uredništvo sporočilo, da je bil ta ali oni nai rojak — Slovenec — ki je prišel neposlavnim polom v Zedinjene države, deportiran, ker je bil ovaden od lastnih rojakov. Naše uredništvo je imelo v zadnjih desetih letih mnogo nad sto takih primerov, da je posredovalo in prosilo za take nesrečneže. Včasih smo uspeli, včasih smo celo de-portiranca nazaj dobili; seve, pod gotovimi pogoji, a največkrat je bilo zaradi strogosti izseljenške postave vse zaman.* In nato pristavlja uredništvo: >Nihče, ki naznani svojega rojaka, nima od tega niti najmanjše koristi, pač pa ovadenega rojaka vpropasti Ne vemo, ali pripadniki drugih narodov v Ameriki ludi tako delajo; med našimi ;ljudmi je tu gnusna strast, kakor vidimo, precej pogostna. Kakšno ime ima la hudobija, ki nima zase prav nič dobička ali užitka, ampak samo bližnjemu, bratu, rojaku, siromaku škoduje? To je — škodoželjnost ali zavist. — Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje Črevesa in zmanjša visok naval krvi. Koledar Torek, 2. aprila: Frančišek Pavlanski, Leopold Gaj. JVooi grobovi + V Selščku pri Begunjah je v 87. letu starosti mirno v Gospodu zaspal g. Ivan Žitnik, posestnik in gostilničar. Pokopali ga bodo v sredo ob 9 dopoldne na farnem pokopališču v Begunjah. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Ljubljani Je umrla gospa Eliza Mulig pl. Palmenberg. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 5 v družinski grobnici v Stopanji vasi. Blag ji spomin! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesti — Promocija. G. dr. Fr. F. D e r g a n e, sin šef-primarija g. dr. Fr. S. Derganca, je bil dne 22. marca v Belgradu promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo! = Poročila sta se: poročnik fregate Milan Malnarič in absolventka konservatorija Milena Trost. — Naše častitke! = Odlikovan je z zlato kolajno za vestno vršenje službe peh. narednik vodnik I. razr. Marko Lacko. = Upokojeni so: višja glasbenika I. razr. Jožef Medvešek in Vaclav Šmid; peh. narednik vodnik I. razr. Jakob Deur; peh. narednik vodnik II. razr. Gregor Hajduk ter peh. narednika I. razr. Seibal Nikolaj in Mirko Lacko. Ostale vesti — »Spomini na našega kralja Aleksandra«. Razstavni odbor prosi ponovno, da mu cenj. raz-stavljalci pravočasno dostavijo za razstavo namenjene predmete. Od 1. do 5. aprila bo odbor stalno posloval v Jakopičevem paviljonu od 15 (S) dalje. rabile neposredno zajema in kjer teže glavne vrednote tega dela. Izvedba je v splošnem pogledu nosila pečat resnega umetuištva. Pouovuo nam je bilo dano spoznati, da zmoremo tudi sami iz sebe postaviti zbor muzikqv, ki je sposoben oblikovati pravo umetnost, oe le najde pravo silo, ki mu zmore kazati pravo izrazno pot. — Pri precenjevanju reproduktivnih sposobnosti tega zbora je treba ugotoviti, da ima v zasedbi sorazmernost, ki je dosti pravilna za simfonični korpus, bodisi v širšem razmerju godal proti pihalom, bodisi v ožjem instrumentov med seboj, vsled česar je tudi zvočnost polna in homogona. Da pa pri tej skupini še ni mogoče doživeti idealne vsestranske zlitosti je razumljivo, saj je ta repro-duktivna skupnost komaj nanovo sestavljena in pri tem zbrana od vsepovsod. Nedvomno bo potrebovala še resnega dela, predno bo dosegla stopnjo, kjer se pojavi tista zaže-ljena enovitost, ki je lastna popolnim simfoničnim ansamblom. (To zaenkrat še bolj v godalih kot v pihalih, ki so že sedaj v tem smislu na lepi stopnji). Toda to je delo bodočnosti, ki se bo dopolnilo z resnim stremljenjem. A že to, kar je bilo dano ob tej priliki, je bilo na resni umetniški stopnji, ki ji je dala tla izredna oblikovalna sila dlrigen-tova. Ta je zmogel vsem izvedenim umetninam vdahniti umetniškega duha. ki je vel iz podajanja. Odseval je iz arhitektonsko popolne izoblikovanosti, iz plastične jasnosti, iz dinamične izdelanosti in b. agogične napetosti. Vse pa je bilo zajeto v meje pristnega stilno estetskega pojmovanja, kot se sklada s podanimi umetninami, in ki je izgreblo in predstavilo vso pristnost francoske miselnosti in občutja, kjer je položen glavni po-vdarek nu polno estetsko vrednoto. Pri tem seveda globine niso bi le prezrto. Tako je ta koncert vzpostavil Ljubljansko Filharmonijo Kdor želi, da pošljemo po razstavne predmete, naj to javi pismeno na naslov: Gospa Femanda Majaron, Napoleonov trg. Ker je vse transporte prevzela tvrdka J. Turk, in sicer z ozirom na plemeniti namen razstave, brezplačno, zagotavlja stro-kovnjaški prevoz umetnin in je vsaka poškodba izključena. V sredo, dne 3. aprila je zadnja važna seja vseh sodelavk, in sicer ob 15 (3) v damski sobi kavarne »Emone«. Udeležba obvezna. Interesenti in članice vljudno vabljeni. — Prvi dar za> Bonačev spomenik. Preteklo nedeljo je bilo v prijetni družbi v gostilni na La- borah pri Kranju nabranih Din 72___ kot prva zbirka za Bonačev spomenik. Posnemajte! — V akademskem domu sv. Cirila v Ljubljani ie zdaj v drugem tečaju še nekaj prostih mest. Stanarina v sobah za dva znaša 140 Din oziroma 1J50 Din; v sobah za tri pa 100 Din. Kdor bi re-flektiral na stanovanje, naj se čimprej oglasi. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz - Josef« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognila. da »Franz-Josei«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi — Naročnikom Vzajemnosti; Nekateri gospodje so poslali te dni reklamacije, da niso v št. 4. itnoli priloženo Praedieate. Pripominjamo, da smo v št. 3. izdali dvojno izdajo Praedieate, ker so tako vse postne pridige bile skupaj, zato pa je v tej št. izostala. Prosimo, da vsi -"zamejo to obvestilo kot odgovor na njihovo reklamacije. Uredništvo Vzajemnosti. — Uprava občine Mislinja s tem naznanja, da bo semenj, ki se vrši vsako leto 20 aprila, letos preložen na 24. aprila, ker pade letos 20. april na veliko soboto. — Sprememba posesti. V Slovenski Bistrici je trgovec 2. Maks Zaff kupil od gospe Ane Wutt hišo za 150.000 Din. Dobrna pri Celju je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1100 Din, 1250 Din in 1450 Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300 Din, 1500 Din, 1650 Din (trije razredi) za vse ostale. — Prospekti na zahtevo! kot zelo ugoden simfonični ansambl, ki sc bo s časom zmogel dvigniti do velike popolnosti, gosta-dirigenta Rhene-Batona pa kot velikega mojstra, ki poln resničnega umetniškega bogastva vrši svoje visoko poslanstvo. Velika Unionska dvorana, kjer se je koncert vršil, je bila polna občinstva, ki je navdušeno priznavalo ta umetniški uspeh. V. U. Novi člani francoske akademije. 30. marca so se vršile volitve novih članov v francosko Akademijo. Mesto umrlega Henrika Bremonda je zavzel potopiaec in kritiear starejših pisateljev Andre Bellessortj mesto pokojnega zunanjega ministra in književnika Louisa Barthouja — romanopisec Claude Farere, ki je zmagal nad Paulom Claudelom šelo pri drugem glasovanju; mesto Baymon-da Poincareja pa je dobil Jacques Bainville, znani zgodovinar, urednik in priznan člankar. Tako je število nesmrtnih zopet polno-štovilno. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA - Začetek ob 20 TVirok, 2. aprila: BeneiSM trgovec. Rod C. Sreda, 3. april«: Bunburjj. Proutijera. levem. Četrtek, 4. aprila: Waterloo. Red Četrtek. OPERA — Začetek ob 20 Torek, 3. aprila: Štirje grobjani. Red A. Sreda, 3. aprila: Prnnccscn da Rimlat. Red Srnin. Četrtek 4. aprila: Zdaj vam eno salgram. Rod B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torok, 2. ajirila ob 20 Hoffmanitovc pripovedke. Rod A. Kredi*, H. aprila: Hnf/mannovc pripovedke. Re«l 0. Četrtek, 4. aprila: honcert triu Hrnndlnrr. Rod R. Potok, 5. aprila: akademija Nanosa. _ ] Sobota. 6. al"riiiit: Kvadratura kmiuu. Pieiuivra. Resi A- Cel/e Naznanilo — V domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči se otvori od 1. maja do 1. julija predsezija — torej v času, ko je bivanje ob morju najprijetnejše, ko je naša obala najbolj privlačna. Vabimo vas v dom, ki je znan po svoji edinstveni legi tik obale. Penzija za stanovanje z vso prehrano — morska kopel prosta — znaša dnevno za odrasle 35 Din, za otroke, ki se sprejemajo v tem času samo v spremstvu odraslih, le 25 Din. Naš Jadran je bogastvo, za katero nas zavidajo mnogi narodi, toda mi ga ne izrabimo dovolj, niti ne cenimo docela njegove vrednote. Spoznavajmo, izkoristimo, ljubimo ta naš neprecenljivi zaklad! Ustmene informacije daje gospodarica Kola j. s. ga. F. dr. Zbašnikova vsak torek in petek točno od 3 do 4 popoldne v Ljubljani, Beethovnova ul. 9, II. nadstropje; pisma nasloviti istotja. —Od robca do zastorja! lak naslov nosijo navadno katalogi, ki nam nudijo pregled potrebnega perila v gospodinjstvu. Ravno tako obsežna je mogočnost uporabe Schichtovega Radiona, kateri je danes najidealnejše sredstvo za pranje vsakega perila. — Denarni zavod (ljubljanski), ki je dne 15. januarja letos v Slovenčevem oglasu iskal uradnika - likvidatorja, in sprejel mnogo ponudb pod šifro »Denarni zavod«, naj izvoli došle izvirne priloge takoj vrniti naslednikom ali pa jih izročiti naši upravi, da jih pošlje na svoje mesto. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo. Če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Redni letni občni zbor Bubadove hipe JP'/. bo v nedeljo, T aprilu ob 9 v Hubadovi dvorani Gtaetbenc Matico. Prijavite delegatu! OliiMi včlanjenih pevskih društev imajo u« &el«r.tiici 50 od-stoton ikipusI. Na odhodni postaji naj kupijo oelo karto Lu lstazni&i»o legitimacijo za 5 Ui n Povratak brezplačen, ako se udeleže župimga koncerta, kri lx> 7. aprila ob 15 v veliki dvorani Uniona. Na koncertu bo oprava Hubn.tove iape potirdiil« udeležbo na konc«rtu na omenjeni iolaiHiiSki legitimaciji, Liubljana 1 Druiabni sestanek ljubljanskih jegllicvcer I m dravi ob 20 v dvorani pri MiLklicu. Vubiuvo vso, ki no kdaj S,udirati v /.uvodu v Si. Viilu, da »o zanesljivo Udaležu lc.gii družilbuuga seuiun,l,u. t Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 iTarz&u, gospodar pragoMta- U) Ae trije lepi kratki Mlini. Cene znižana. 1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, iviSrvu oesta 41; uit. Trakoczjr ded., Mostni trg i, ui aw. i star, Seieuburgovu tulca 7. t Pevski zt>or Glasbene Matice. Drevi (taljena vaja ob 18.15 /a ženski, ob JO za nioAki -zbor. — Odbor. t Oposar jamo na komorni koncert znamenitega Brandl-tria, ki bo Jutri, v sredo, 3. aprila ob 20 v Hubudovd pevski uvorani. Koncert spada v kroj; in. Umnih koncertov (rlasbone Matice. Sodtt&i po 10. f>Uiji-80a ix> 3 Din »o v prcilprodaji v Mali6ui knJUsorui. t Prosvetni otlsck katoliške akcije za frančiškansko iupmjo v Ljubljani Ima drevi ob S svoj rodni sosiamik. Predava g. V. Zor o teuli: Svetovni livluuistiOmi kongresi. Člani in prijatelji vtjmluo vabljeni. i Kolo jahaeev in vozočttv t* Ljubljana Lina redibi lotni občni zbor 10. aprila ob pol 1» v dvorana Kmetijske družbe /.a Slovenijo, Novi txg, I. na-lntropje, h sle. deiSkn dnevnim rodom: L Poročilo izvrftilnetca odbora. 2. i>oroiHlo blagajnika, 3. volitve odbornikov, A. slučajnosti Cel ie e Predavanje o verskem in pravnem Hvljenjn muslimanov v LinSi ilrtavi bo v Kredo, S. aprila ob 30 ▼ prostorih *So6o« v Narodnem domu. Predaval bo g. Adoll Reja. •©" »Oljka« bo zapela na koncertu dne 7. aprila, ki ga priredi v proslavo 15-letnice svojega obstoja, dr. Schvvabovo »Slanica«. Doslej so peli zbori to pesem po napevu iz 1. 1900. Na tem koncertu bomo slišali to pesem harmonizirauo od istega skladatelja toda po novem napevu. Del čistega dobička je namenjen skladu za postavitev sj>omenika Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Da se zbor in ostalo občinstvo pokloni spominu velikega vladarja, bo odpel zbor pred pričetkom ostalega sporeda mogočno Foersterjevo pesem: Umrl je mož! -©" Predavanje o evharlstlčnem bogoslužju v dobi mučencev je bilo v nedeljo popoldne v dvorani Ljudske posojilnice. Predavatelj, vseuč. prof. g. dr. Lukmau iz Ljubljane je ob spremljevanju lepili skioptienili slik v krasni besedi opisal navzočemu občinstvu, skrivnosti 6v. daritve v prvih stoletjih krščanstva. Za lepa izvajanja smo g. predavatelju prav hvaležni. J0" Umrljivost meseca marca. Meseca marca je nmrlo v Celju 27 oseb, 22 v bol-nišnici in 5 v mestu; v okoliški občini je v istem času umrlo 16 oseb. Dvesto manj brezposelnih. Zadnji izkaz celjske ekspoziture Borze dela zaznamuje velik padec brezposelnosti. Dočim je bilo dne 20. marca prijavljenih še 8.52 brezposelnih, jih izkazuje zadnji seznam 652. er Gostovanje ljubljanske drame. Ljubljanska drama bo zopot gostovala v celjskem mestnem gledališču v torek, dne 9. aprila ob 8. uri zvečer s komedijo »Bumburv«. ^Izpuščen na svobodo. Poročali smo, da .ie bil v zvezi z roparskim napadom nn Ljubljanski cesti aretiran tudi brezposelni delavec Filip T. Imenovani je bil že v petek zvečer izpuščen lz zapora, ker jc že med pre-* s k a. v o dokaza! svoio nedolTjinst- Maribor ni Driavnc mojo »n narodne manjšine. oredom (Mendele-solin. Bralni«, Cajkov-»kki). v soboto, 6. aprila, pa bo premiera izvirne ruske veseloigre »Kvadratura kroga«. m Krščanski žennka ere?« inta v nedeljo. 7. aprila, ob 6 v stolni n mestni župni c-erkvi svojo velikonočno polK»&noat 8 stkupnim sv. obhajilom. Ob 17 sv. blagoslov 7. darovanjem. Vljudno vabimo vse članice in Mane, da sc velikonočne pobožnosti v prav ohiiuem številu udeleže. — Odbor. Radio Programi Radio Ljubljanai Torek, 2. aprila: 11.00 Šolska ura, < Kralj Ur kolin*, lutkovna ima (izvaja Sokol uu Taboru) 12.00 Hrvatsko prolo (revija plošč) 12 50 Poročilu 13.110 Čas 13.15 Slovanski virtuozi nn ploš':nh 18.00 Otroški kotiček (Cirila Medvedova) 18.20 Propaganda za žensko doma/o obrt (Milka Ma,rteiančevn) 18.10 NemšVma (dr. Kolarlč) t!l 10 Zanimivosti sture Ljubljano (dr. R Andrejka) lil 30 Nacionalna nra: Ivo Frnnič, Etnografski muzej v Zagrebu (i« Zagreba) 20.00 (an. jedilni li.st. program za sredo 20.10 Volivno in politično [»oročilo 21125 Ljubljanski šra-mol-kvartet, vmes iK>je Mirko Pretnlč 21.30 Poročila, čas 21.50 Radijski orkester 22.10 Angleške plošče. Drugi programi i TOREK 2. aprila. Belgrad: 20 00 PloSče 20 lu Orkestralni in vokalni konceri — Zagreb: 20.30 Petje 2100 Recitacija 21.30 Vokalni koncert. 22.15 Havajska glasba — Dunaj: 17.:«) Postni in arije 19.30 Veselo potovanje 20.45 Italijanske z.borovska glasba 21 5<1 Simfonični koncert na ploščah 23.30 .1»".'. — Budimpešta: 19.15 Igra 30.45 Italijanski zlmri ic. 16. stoletja 2155 Ciganska glas bil 23.10 Salonska glasba — Milan-Trst: 17.05 Lahka glasila 20 15 Igra — Him-Bari: 17.30 i/nitka glasba 20.45 Italijansko zborovsko i>e.Ljo iz 16. stoletja 21.45 Harfa in petje 22.30 Lahika glasba — Praga: 19 3(1 Lahka glasba 20.00 legenda 21.35 Brandcnbnrški koncert. Bach 22.30 Sodobna komorna glasba — Bratislava: 30 15 Zbori in polopetje 21 00 Igra — l'aršava: 20.110 Lahka glasba im petje 21.00 Poljska glasba iz 17. stoletja 22.45 Lahka glasba — Nemčija: 30.15 Igra iz 17 stoletja — Berlin: 19.20 HellmUiitdove pesmi 21.00 Kabaret — Konigsberg: 19 00 Stara glasba 21.00 Plošče 21.30 Orgelski koncert. — Hamburg: 19 00 Ples instrumentov 21.00 Pesmi — 1'rati-slava: 19 00 Violinski koncert 21.00 Groteske in lutkovne igre — Lipsko: 3100 Orkestralni koncert — K&ln: 19.00 Nordijske pesmi iu plesi 21.90 Komorna glasbo — FranJc-fnrt: 19.00 Hamburg 2100 Instrumentalni kabaret — Stuttgart- 18..'tO Lepo je vojaško življenje 21.00 Radijski orkester — Monaltono: 19.20 Koncertna ura 21.00 Radijski otrkeater — Ziirich: 20.15 Schubertov koucert — Sah Šahovski monstre-brzoturnir v Ljubljani V nedeljo, 7. aprila bo v Ljubljani velika šahovska prireditev, ki bo [HI Številu udeležoucev jvrosegla vse dosedanje v državi. Pripravljalni odbor za ustanovitev šahovske zveze za dravsko banovino se Je v svrho propagande šaha odločil za prireditev trrzolurnlrja s sto udeleženci. I)a bo turnir končan v enem dnevu, bodo udeleženci rav-deljeni v skupine po dosot igralcev. Vsaka skupina bo odigrala brzotnrnlT zase. To Je prvi del prireditve, ki bo končan že doi>oldne. Popoldne bodo skupine predrugaftene, im sicer bodo uvrščeni igralci v posamozue skupine po plncemenitu, ki ga bodo dosegli doiMildne. Tako bodo pri&lii v svoje skupine prvoplnsi-rani drugo-, tretje- itd. Tisti, ki bodo popoldne dosegli v svojih skupinah prva mesta, bodo nagrajeni i lepimi nagradami, katerih bo okrog trideset. Prvak bo dobil poleg nagrade še diplomo, ki mu Jo bo poklonil pripravljalni odbor za ustanovitev šahovske zveze. Vodja hreoturnirja bo znani šahovski propagalor in organizator prof. dr. Bajec, sodelovanje pa Je obljubil tudi jugoslovanski šahovski prvak uiiiv. prof. dr. Vidmar. Začomk turnirja Je določen na 9.30, tod« igrala! naj po možnosti pridejo že prej, da se bo turnir začel kolikor mogočo točno. Udeležiti se morejo turnirja v«; šahisti t-z dravske banovine, imsebno šnhisti iizven LJubljane so zaželjeui. V primeru prevelikega števila prijav bodo -imeli ti prednost. Turnir »e bo vršil v spisi nji dvorani hotel« Miklli. Ker je zanimanje za ta gigantski šahovski boj ž« zdarj »redno veliko, naj posebno močnejši igralci Lzveti Ljubljane (Sim,i>r<\j zasigurajo svojo udeležbo » tem, da sc prijavijo na naslov: Ciril Vidmar, Ljubljana, Beethovnova 15. Prijavnimi znaša 10 Din in jo Je plača« do začetka turnirja. Prijave so bodo »prejemale do 5. aprila. Vabljeni so tudi vsi oni šahisti, ki se nc upajo spuittlti v ta boj, naj se udeleže prireditve kot gHe«Ulci. Pripravljalni odbor * Šahovski klub 'Sentpetert vabi svoje člane, da prtdajo drevi v«rf v društveni lokal. Odigrali borno obl fajni hrzotnrn.lT, ki pa ho hkralti iioskus za voiiiloi mani. festacijski brzoturnlir, ki ga bo priredil« .Dravska šahovska zveza« v nedeljo, 7. april« v dvorani hotela »Me-tropolt. Blagajnik bo tudi sprejemal prijave za to prireditev. Prijavntna rniaša 10 Din, vstopnina za gledalce 5 Dliii z« dijake pa 3 Dtn. Pridite prav gotovo vsi. da «e o fl»dr®i>ooetiih ie pogovorimo. — Odbor. iz zgodovine smrtonosne vode Dolina groze Strašna „Rumena reka'4 požrla 50.000 Kitajcev Pel držav zasiplje pesek V peščenih viharjih Velika katastrofa v Severni Ameriki - Cele dežele uničene Poročali smo že o peščenih viharjih in silni suši, ki je prezadela velik del Združenih držav Severne Amerike. Peščeni viharji, ki že tam delj časa divjajo, so več severno-ameriških držav skoraj docela opustošili. Nad državami 0 k 1 a h o m a , Kolorado in Texas peščeni viharji še naprej divjajo. V južno-vzhodnem delu države Kolorado je droban pesek na debelo zasul 500.000 ha polja. Ponekod leži pesek, katerega je nanosi! vihar, več kot en meter na debelo. Živina, katero je že poletna suša silno razredčila, poginja v masah. V posebnih vlakih so iz ogroženih krajev prepeljali 50.000 glav goveje živine v mirnejše kraje. V Oklahomi je peščeni vihar zadušil tudi več ljudi. Enako sta državi Kanzas in Dakota silno prizadeti. V teh krajih je uničen skoraj ves letošnji pšenični pridelek. Toda smrtonosni peščeni in prašni oblaki se še naprej vale nad deželo in se bodo valili, dokler bo trajalo suho in toplo vreme. Ta silna nadloga Združenih držav Severne Amerike se vsako lelo ponavlja in je vsako leto večja. Zaradi tega so prebivalci v vedno večjih skrbeh. Izkazalo se je, da je vzrok teh nesreč v tem, ker so gozdove preveč sekali ter so na paš- posevke, tako, da ostane tam, kjer je bila popre) rodovitna njiva, le gola in nerodovitna zemlja, katero bo treba več let dobro gnojiti, preden bo postala plodna. Pesek in prah, katera dviga vihar v enem kraju, padeta več sto kilometrov daleč na druga rodovitna polja ter pokrijeta mlado setev na debelo. Ko se bližajo peščeni viharji, pobegne vse, kar more bežati. Da se viharji bližajo, to je mogoče že nekaj ur poprej napovedati. Zaradi tega ti peščeni viharji doslej niso zahtevali še toliko smrtnih žrtev. Ko pride napoved, da se peščeni vihar bliža, se umaknejo s cesta avtomobili, železnice ustavijo promet, vlaki obstanejo na postajah, letala beže v hangarje, hiše zapro in okna zadelajo. Toda fini pesek vendarle vdre skozi najmanjšo odprtino in špranjo, leze skozi dimnike ter potem v hišah otežuje dihanje. Ljudem povzroča vnetje oči, kašelj itd. Preden pridivja peščeni vihar, začne v zraku Čudno šumeti, nebo se stemni ter postane nazadnje kar črno. Ko je pred kratkim majhen del peščenega oblaka zadel tudi mesto Chicago, so morali mestne ulice potem dva dni čistiti. Letala, katera so krožila nad mestom, so poročala, da mesta Chicage prav nič niso videla pod seboj. Vse mesto Strašni peščeni viharji divjajo nad Ameriko. Naša City med divjanjem peščenega viharja. Bilo je tako zatemnil mesto, da so nikih, na katerih se pase na tisoče glav goveje živine, popasli preveč trave, tako da je ostala le prst, ki pa je peščena. To sedaj v času suše viharji raznašajo po celih deželah. Proti temu zlu so ameriške oblasti započele velik boj. Posebno veliko si obetajo od pogozdovanja. Po vsem srednjem delu zahodne Amerike bodo nasadili velike površine gozda, o čemer smo pred nekaj časa že poročali. To bo ogromno delo, katero bo ameriška vlada izvršila s pomočjo brezposelnih in pa prostovoljcev. Toda preteklo bo več ko 10 let, preden se bodo uspehi tega dela pokazali. Medtem pa se peščeni viharji razširjajo še na druge države, katere doslej še niso bile ogrožene. Kako peščeni viharji nastajajo, je enostavno. Vihar s svojimi vrtinci dvigne v zrak izsušeno prst in jo žene s seboj. S prstjo vred vzame tudi je bilo zavito v gosto meglo, zato se letela dolgo časa niso mogla spustiti na zemljo. Nazadnje so se morala v drznem padcu na slepo srečo spustiti slika nam kaže cesto v ameriškem mestu Kansas-ravno opoldne, ko je prigrmel peščeni vihar in tramvaji morali prižgati luči na tla skozi več sto metrov debelo plast prahu. K sreči so gladko pristala, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Tudi letos peščeni viharji ne divjajo le nad suho zemljo, ampak nosijo pesek tudi daleč ven na morje, kjer se peščeni oblaki z rodovitno prstjo iz bogatih pšeničnih njiv spustile na morje. Zaradi silnih opustošenj pričakujejo slabe pšenične letine, zaradi česar se je pšenica zelo podražila. Združene države Severne Amerike bodo tc nadlogo morale vsekakor nekako ukrotiti, sicer bo konec ameriške pšenice in število propadlih ameriških kmetovalcev bo zrastlo v stotisoče. ★ Mlada gospodinja: »Ženski, ki je prosila, sem najprvo dala dva krožnika juhe, potem pa še štiri dinarje«. Mož: »Prav si storila, saj je tiste dinarje pošteno zaslužila.« Ob strašni Rumeni reki v provinci Hupej Po zadnjih poročilih iz. Šanghaja je strašna Rumena reka v kitajskih provincah Ilonan in Hupej povzročila strašno škodo ter je v njej utonilo 20.000 ljudi. Stotisoči nesrečnežev pa so izgubili vse svoje premoženje in si rešili le golo življenje. Že zadnjikrat smo prinesli pretresljivo poročilo kitajskega misijonarja, ki deluje v teh nesrečnih krajih. Ne bo odveč, če danes k naši sliki povemo tudi nekaj zgodovine itz strašnega pustošenja Rumene reke. Na svojih valovih nosi Rumena reka plodnost obširnih dežela. Toda človeku je menda zaprisegla večno sovraštvo. Rumena je reka in okrog nje Kitajci spletajo čudovite pripovedke in pravljice. Rumena so tla, po katerih že od nekdanjih časov teče. Rumen je pesek, katerega v te kraje prinaša veter iz bližnjih puščav. Rumena barva te pokrajine je postala Kitajcem simbol. Zato je rumena barva bila tudi slavnostna barva kitajske cesarske rodo-vine. In kitajski cesar je med drugimi naslovi imel tudi naslov: Gospodar rumene zemlje. Rumena reka se izliva v Rumeno morje, ter tam odlaga silne množine zemlje, katero je prinesla s seboj. Na ta način počasi zasiplje Rumeno morje. Že danes je pred njenim izlivom 150 km dolg in 40 km širok obljuden otok, o katerem pred petsto leti še ni bilo sledu. Iz visokih gora na zahodu pridivja Rumena reka v ravnino, po kateri teče 4000 km daleč, preden se v zalivu Čili združi z morskimi vodami. Ko si je v neštevilnih vijugah y globokih soteskah izgrizla pot skozi sicer neprehodna gorovja, se zadere v mehko in ravno kitajsko ravnino. Spočetka se obrne naravnost na sever, potem pa se obrne proti jugu ter v vzhodnem delu odprte ravnine odlaga, kar je prinesla s seboj. Tako nastajajo ob reki velike naplavine. Ker so te naplavine tako ogromne, zato je to reko tako težko uravnati. Reka namreč je tako gosta in polna blaga, katero se počasi vseda na dno, da se prvotna struga kmalu do roba napolni z blatom, vsled česar si mora potem voda poiskati pot drugje. Zato tudi ni čudno, da morajo nasipi ob Rumeni reki biti do 15 metrov visoikl Vkljub temu, da Kitajci ie izza mnogih stoletij znajo dobro uravnavati reke, se vendar še danes ni posrečilo, da bi bili mogli Rumeno reko tako uravnati, da ne bi več s smrtno nevarnostjo ogrožala milijonov in milijonov pridnih ljudi, kateri prebivajo v njenem porečju. Samo v teku prejšnjega stoletja je sila Rumene reke kar petkrat predrla visoke nasipe, katere je trajno popravljalo in Tadirževalo skoro 65.000 delavcev. Rumena reka predira nasipe skoro samo v pokrajinah Honon na severu in Hupej na jugu, torej v tisti ravnini, ki tvori mogočen trikot med gorovjem in morjem. Iz tega trikota se dviga Šantung kakor kak otok. Šantung je Kitajcem svet. Tukaj je bil doma Konfucij. Tu-iinajo tudi trdno rešilno zemljo, kadar drugam priliruime strašne vode Rumene reke, katere uničujejo življenje. Od 6. stoletja po Kr. je Rumena reka že devetkrat spremenila svojo strugo. Včasih si je poiskala svoj izliv severno od Šantunga, včasih pa južno. Do 1. 602 pr. Kr. rojstvom je Rumena reka tekla precej bolj proti severovzhodu ter se je izlivala v morje med Pegin-kon in Tiencinom blizu ustja današnje Lvangho. Potem se je pa vedno bolj obračala pioti vzhodu, dokler leta 1280 ni zapustila severnovz,hodnega rokava ter je južnovzhodno ob šantungu dosegla morje. Skoro 600 let kasneje pa se je leta 1852 zopet vrnila na severovzhod, a se je že L 1868. in 1887. skušala vrniti nazaj proti jugu. Dolga stoletja Kitajci vzdržujejo ob tej nevarni roki velike nasipe. Ti nasipi imajo dvojen sistem. So narejeni po dolgem in tudi počez. Če so povprečno po 15 m visoki, so ponekod visoki tudi do 22 m. Danes se tehnika bori s silami narave. Mnogo bistrega je izumil človeški razum. Toda vode Rumene reke se ne vdajo gospodstvu človeka, ampak se rogajo vsemu njegovemu prizadevanju. Rumena reka razbija človeške nasipe, kateri naj bi jo ve-zaLi. Tudi sedaj pri tej nesreči je reka zmagala nad človekovim deloin in njegovo tehniko ter je v svojih rumenih in penečih se valovih odnesla 50.000 človeških trupel v Vzhodno morje. Reklama ii leta 2000: »Le noter, gospoda! Videli boste žensko z dolgimi lasmi!« (Le Rire). Roman za mlade in stare 38 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. K5stner, poslovenil M. Kunčič. >Vi ste mi pa res fantje od fare!« Na to pohvalo so ponosno izbočili prsi in si privoščili še vsak po eno torto. Potem sta Tomažek in profesor vstopila v avtobus. Emil je obljubil, da bo popoldne poklical malega Torka in se odpeljal z gospodom Kastnerjem v uredništvo. Uredniško poslopje je bilo velikansko. Skorajda tolikšno kot poslopje mestne uprave na Aleksandrovem trgu. Po hodnikih pa je bila takšna gneča in takšno prerivanje kakor na tekmi z zaprekami. Stopila sta v sobo, v kateri je sedela lepa, svetlolasa gospodična. Gospod KSstner je tekal po sobi sem in tja in narekoval gospodični za pisalnim strojem vse, kar mu je Emil povedal. Nekajkrat je obstal in vprašal Emila: >Je prav tako?« Ce je Emil pokimal, je gospod Kastner narekoval dalje. Tedaj je še enkrat poklical kriminalnega komisarja. >Kaj pravite?« je zaklical gospod Kastner. >To je pa sijajno... Kaaaj?... Ne smem mu povedati?... Takooo, in še to navrh?... To me pa silno veseli... Prav lepo se vam zahvaljujem! To bo izredna senzacija.. X Odložil je slušalko in začel motriti Emila, kakor da ga sploh še nikoli ni videl, ter dejal: »Emil, pojdi hitro z menoj! Fotografirali te bomo.« >Eja?< se je začudil Emil. A prav nič se ni upiral. Odšel je z gospodom Kastnerjem tri nadstropja više v svetlo dvorano z neštetimi okni. Najprej se je skrbno počesal, potem pa so ga fotografirali. Nato je gospod Kastner odšel z njim v stavnico — tam je bil trušč, kakor da ropota tisoč pisalnih strojev! — in izročil nekemu možu strani, katere je natipkala lepa, svetlolasa gospodična. Dejal je možu, da se takoj spet vrne, ker ima nekaj zelo važnega in mora dečka poslati najprej njegovi stari mami. Spustila sta se z dvigalom spet navzdol in stopila na hodnik. Gospod Kastner je pomigal bližnjemu avtomobilu, posadil vanj Emila, izročil šoferju denar, čeprav se je deček upiral, in dejal: »Odpeljite mojega mladega prijatelja v Suma-novo ulico 15.« Prisrčno sta si stisnila roke. Gospod Kastner je še pristavil: »Pozdravi svojo mamo, kadar se vrneš domov. Zelo ljubezniva žena mora biti.« >Pa še kako!« je pritrdil Emil. >In še nekaj,« je vzkliknil gospod Kastner, ko je avto že krenil dalje, »beri popoldne časopis! To se boš čudil, dečko moj!« Emil se je obrnil in pomahal z roko. Gospod K&stner je pomahal nazaj. Avto jc tzgitiil z3 oglom. Šestnajsto poglavje. Kriminalni komisar pošilja pozdrave. Avtomobil je bil že Pod lipami. Emil je trikrat potrkal na steklo. Avto se je ustavil. Deček je vprašal: »Gotovo smo že blizu, gospod šofer?« »Da,« je prikimal šofer. »Zal mi je, da vam delam neprijetnosti,« je dejal Emil. »Toda na vsak način moram najprej na Cesarski drevored. V kavarno «Evropa». Shranil sem tam šopek za staro mamo. In kovčeg. Prosim, bodite tako prijazni.« »Kaj se to pravi: prijazni! Ali imaš dovolj denarja, če to, kar sem dobil od gospoda Kastnerja, ne bi zadostovalo?« »Imam, gospod šofer. Rože moram imeti.« »No, dobro,« je zabrundal mož in zavil na levo. Avtomobil je oddrdral skozi Brandenburgova vrata in skozi senčnati živalski vrt na Deželni trg. Emilu se je zdelo, da je zdaj, ko je vse hudo šlo mimo njega, tudi ta trg videti mnogo prijaznejši in svetlejši. Iz previdnosti pa je vendarle še enkrat segel v žep. Denar je bil še tam. Potem sta se peljala po Mocevi ulici navzgor do drugega konca, krenila na desno in se ustavila pted kavarno »Evropa«. Emil je skočil iz avtomobila, stopil k bifetu in prosil gospodično, naj mu izroči kovčeg in rože. Ko je dobil svoje reči, se je zahvalil, splezal nazaj v avtomobil in dejal: »Tako, gospod šofer, zdaj pa k stari mamil« MNOGI NE VEDO, da v Indiji umre 25.000 ljudi na leto zaradi kačjega pika: da je na svetu baje približno ravno toliko podgan, kolikor je ljudi; da je v bližini Washingtona drevo, v katerega deblo je trdo priraščena puška. Nihče ne ve, kako je ta puška zašla na drevo, menijo pa, da je bila položena tja kot znamenje sprave m miru med Indijanci in be limi plemeni. ŽIDOVSKA Poljski žid hoče skočiti v vagon prvega razreda. Sprevodnik ga potegne nazaj in mu pojasni: »Prijatelj, ta voz je določen za angleškega princa!« »No, kdo vam je pa rekel, da nisem jaz ta angleški princ?« j« dejal žid in se pognal v voz. DOBER NASVET »Zakaj se pa tako kislo držiš?« »Izgubil sem pri dirkanju ves svoj denar.« »Prav ti je, zakajj pa dirkaš! Hodi počasi kakor jaz, pa se ti ne bo moglo kaj takega pripetiti!« NACIONALIST Sodnik: »Obtoženec, kaj nam morete povedati v zagovor?« Obtoženec: »Da sem zaveden nacionalist. Zmerom sem kradel samo domač eblagol« Reforma banovinskih financ V nedeljo, dne 31. t. m. je sprejel finančni minister dr. Milan Stojadinovič časnikarje in jim razložil svoje reforme banovinskih financ in druge nove goijpodareke ukrepe vlad«. Znižanje doklad Najprej je finančno ministrstvo v svojem delokrogu, držeč se načela, da se dokjade nikakor ne smejo povišati, odredilo v 6 banovinah znižanje doklaid in sicer v dravski (skupna doklada je znašala 1934—1935 70%), v vardarski (doslej je znašala 35%), vrbaski (doslej 2596), v drinjski (doslej 25%), zetski (doslej 25%), in primorski banovini (doslej 25%). Razen v dravski banovini znaša povsod znižanje 20% in bodo znašale banovinske doklade razen v dravski banovini, kjer še stopnja ni znana, in vardarski banovini, kjer bo znašala 15%, samo 5%. Neizpremenjena pa ostane doklada v savski banovini (35%,) donavsii (10%) in v moravski banovini (20%). Znižanje in odprava nekaterih taks V onih banovinah, kjer so bile uvedene takse na račune kot doklada državnim taksam, jih je finančni minister ukinil (to sta bili savska in drin-ska banovina). Povsod razen v dravski in savski banovini je bila znižana taksa na prenos nepremičnin na 1% (teh taks ni poznala edino moravska banovina), poleg tega pa je vzdrževanje teh taks v dravski in savski banovini samo provizorično in velja eno leto dni. Nadalje je ukinjena banovinska taksa na sečnjo gozdov, katere donos je bil v prejšnjem banovinskem proračunu določen na 200.000 Din, potem vse šolske takse, katere je imela v proračunu savska banovina. Med ostalimi navaja finančni minister, da je izpremenil takso na živinske potne liste v tem smislu, da se plača le v primeru prenosa na drugo osebo, takso samo za izdajanje potnih listov pa je v vseh banovinah popolnoma ukinil. V naši banovini torej ta taksa od- pade, njen donos je bil 1934—1935 proračunu na 700,000 Din. Nova ureditev banov. trošarin Med trošarinšktavi predmeti je finančno ministrstvo ukinilo banovinske trošarine na premog, nafto in električno energijo. Tu prideta v naši banovini v poštev trošarina na premog z dosedanjim donosom 1.7 milj. in na električno energijo z donosom 2.0 milj. Din. Skupno j« s tem naša banovina izgubila 3.7 milj. Din dohodkov, z ukinjenimi taksami pa 4.6 milj. Din, za katere bo treba najti ekvivalent. Ta ekvivalent naj bodo trošarine na kavo, čaj, kakao, riž in kalcijev karbid (slednji le delno, kajti na njega se ne bo pobirala nobena banovinska trošarina, če služi v tvornicah karbida za izdelavo preparatov). Tu je uvedena tudi novost, da se bo pobirala ta trošarina obenem pri uvozu v državo, torej pri carinarnicah ter odvajala v Državno hi-potekarno banko, odkoder bodo trošarino dobivale nazaj banovine po številu prebivalstva. Na to nakano, ki je izvedena, smo opozorili naše čitatelje te dne 25. marca. To pomeni, da bo donos za našo banovino slab, saj znaša ■ njej poraba teh predmetov povprečno več kot v drugih banovinah z ozirom na število prebivalstva. Vpoštevati je namreč treba, da je kulturni standard pri nas znatno večji kot drugod in s tem tudi konzum teh predmetov-Tu bo treba najti vsekakor drug način, ki bo pravičneje delil donos te trošarine z ozirom na taktični konzum v posameznih pokrajinah države, ker bo sedanji sistem zopet povzročil neenakosti po posameznih banovinah. Ukinitev drž. in banov, takse na avtomobile Zaradi propadanja avtomobilizma je ministrski svet sklenil radikalno sredstvo, ki naj pomaga na- l Speti temu avtomobilizmu na noge. S 1. aprilom te ukine popolnoma državna avtomobilska taksa, z njo pa tudi banovinska taksa, katere donos je bil v dravski banovini preračunan za 1934—35 na 1.2 milj. Din. Ostanejo samo še občinske takse za registriranje, te pa niso znatne. Poleg takse na avtomobile sc ukinja tudi taksa na bicikle, izvoščke in pol-izvoščke. Olajšave za avtobusni promet V zvezi z znižanjem prevoznih cen na železnicah je postalo vedno bolj aktuelno tudi vprašanje znižanje cen v avtobusnem prometu. Lani na 15% (od avtobusnih vozovnic) zvišana državna taksa je preveč obremenila avtobusni promet, ki je važen tudii radi tega, ker še nimamo povsod zadostnega železniškega omrežja. Zaradi tega je sedaj na predlog finančnega ministra razdeljen ves avtobusni promet na tri skupine prog. Prvo skupino tvorijo one avtobusne proge, ki teko vzdolž železniških prog m konkurirajo železnicam, drugo one proge, ki samo delno konkurirajo železnici, tretjo skupino tvorijo one proge, ki ne tvorijo konkurence železnicam. Taksa v prvi skupini se zmanjša od 15 na 10, v drugi od 15 na 10, v tretji skupini pa sploh odpade (doslej 15%). Poleg tega se avtobusna podjetja oproščajo davka na poslovni promet. Končno se ureja drug način plačevanja ter se uvede povšaliranje za to takso (to velja za banovinsko in državno) na podlagi števila prevoženih kilometrov. Odprav a trošarin na plinsko olje Lani je bila kot znano uvedena državna trošarina na plinsko olje, ker pa je ta ovirala zelo produkcijo, jo je sedaj finančni minister znižal od 100 na 20 Din za 100 kg. Končno je bila izpremenjena tudi uredba o odkupnih cenah sladkorne pese, katere cena se bo odslej ravnala po vsebini sladkorja. Proračun dravske banovine Ker finančno ministrstvo novega proračunskega predloga za enkrat še ni v celoti odobrilo, velja za enkrat še nadalje dosedanji banovinski proračun za 1034—1935, ki bi drugače prenehal veljati dne 1. aprila. Iz izvajanj finančnega ministra je razvidno, da je odpravil mnogo banovin- j skih trošarin in taks, uvedel — saj za našo ba- i novino — le nekaj novih, tako da je ves sistem banovinskih financ postavljen na drugo podlago. Po drugih informacijah, ki smo jih dobili, je bil doslej banovinski proračun znatno skrčen v finančnem ministrstvu in marsikatere predlagane nove obremenitve niso bile odobrene. Detajli še niso znani, vsekakor jih pa pričakujemo z velikim zanimanjem. Hranilne vloge v januarju Po podatkih Narodne banke so znašale dne 1. febr. hranilne vloge v naši državi 10.035 milj. Din. To pomeni, da so se v primeri s t. januarjem 1935 vloge povečale za 90 milij. Din, kar je pojav, ki smo ga imeli tudi priliko opazovati tudi v januarju lani, ko so ta mesec vloee narasle za 72 milij. Din. To je torej sezijski pojav na našem denarnem- trg-fl, ki smo ga imeli priliko opazovati tudi v časih pred veliko bančno krizo, j>a tudi še v prvih treh mesecih leta 1932, dokler ni prišel kmečki moratorij. Letos je bil prirastek v januarju znatnejši kot prejšnja leta, ker so bili tudi drugi psihološki razlogi za izboljšanje položaja na denarnem trgu. Ti razlogi pa niso bili več tako močni v februarju in marcu in je narastek popustil. Slično opažamo tudi v drugih gospodarskih panogah, kjer je vzletu v januarju sledilo nazadovanje v februarju im marcu. Vzemimo za primer državne papirje, nadalje je znano dejstvo, da so radi optimistične presoje položaja večja tudi naročila pri industriji, kar vse pa je v februarju in marcu ponehalo. Veliki dvig vlog od 9.780 milj. dne t. dec. 1934 na 9.945 milj. Din dne 1. jan. 1935, torej za 165 milij. pa je pripisovati skoro izključno obrestim. Posebno smo zabeležili od t. decembra 1933 na t. januarja 1934 dvig za 177 milij. Din, od t. decembra 1932 na t. januar 1933 pa oadec za 42 milij. Din. Sadni trgovci proti monopolizaciji sadne trgovine Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev dravske banovine v Mariboru nas je naprosilo za objavo: »Na zborovanju kmetovalcev, ki se je vršilo v nedeljo dne 24. marca v dvorani »Uniona« v Mariboru, je bilo v resoluciji sprejeto med drugim tudi, naj se doseže, da dobi Kmetijska družba v Ljubljani monopol za sadno trgovino in eksport v dravski banovini. Podpisano Združenje najodločneje protestira proti takim namenom, ker bi bil s tem ogrožen obstanek cele sadne trgovske stroke tn velikega števila podeželskih trgovcev. S tem bi pa bila prizadeta tudi cela vrsta producentov sadja, katerim dajejo zaradi današnjih težkih gospodarskih razmer trgovci skozi celo leto potrebščine na račun bodoče sadne trgatve; na jesen plačajo z izkupičkom za sadje trgovcu dobavljeno blago. Združenje bo v interesu celokupnega članstva podvzelo na merodajnih mestih vse potrebno proti tej nameri.« — Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru. Italijanska banka. V dobi od 10. do 20. marca se je njen zlati zaklad povečal od 5.824.2 na 5.824.9 milj... devizni pa od 50.4 na 51.1 milij. lir. Istočasno je obtok bankovcev padel na 12.588.0 na 12.459.9 milij. lir. Borzo Dne 1. aprila 1936. Denar Kakor na drugih svetovnih borzah tako je tudi pri nas izostala notacija belge. Sklep belgijske vlade o devalvaciji je znan ter se približuje meja znesku, katerega so napovedovali, belga bo devalvirana za 28%. Danes so narasli le tečaji Prage v neznatni meri, neizpremenjeni so ostali Amsterdam, Curih, Newyork in Pariz, dočim so drugi tečaji popustili. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski in zagrebški borzi narastel na 8.80 do 8.90, na belgrajski pa na 8.775—8.875. Grški boni so notirali v Belgradu 29.15—29.85. Angleški funt je na zagrebški borzi popustil na 229.63—231.23, v Belgradu pa na 229.95- 231.55. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.45 blago, v Belgradu pa 5.35—5.45. Budimpešta je notirala v Belgradu 8.60 blago. Ljubljana. Amsterdam 2965.02—2979.61, Berlin 1756.08—1769.95, Curih 1421.01— 1428.08, London 210.36-212.42, Newyork 4358.98—4395.30, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.35—184.46, Trst 362.78-365.80. Promet na zagrebški borzi 228.260 Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 14.8325, Milan 25.55, Madrid 42.15, Amsterdam 208.65, Berlin 124, Dunaj 56.80, Stockholm 76.50, Oslo 74.55, Kopenhaeen 66.25, Praga 12.91, Varšava 58.275. Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.06, Helsingfors 6.55, Bueno»-Aires 0.7875, Ne\v-york 309.25. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsta in so tečaji večinoma narasli, vendar je bil promet slab. Znatnejši promet izkazuje.le belgraj-sUh borza. Ljubljana. 7% inv. pos. 77.50—78.50, agrarji 45.50—46.50, vojna škoda 375—377, 6% begi. obv. 65.50—66.50, 8% Bler. pos. 79—81, 7% Bler. pos. 66.50—67.50, 7% pos. DHB 70—71. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 77 den., agrarji 40—47, vojna škoda 376—378 (377, 379), 4., 5., 6., 7. 374-377, 6% begi. obv. 65.50-66. 8% Bler. pos. 66.75—67.25 (67), 7% pos. DHB 70 den. — Delnice: Narodna banka 5150—5300 (5100), Priv. agr. banka 260 bi., Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 76.50— 78, aerarji 47.50 48.50, vojna škoda 375—375 50 (375, 374), 4. 375-376 (373), 5. 375-376 (376, 373), 6. 375 den., 6% begi. obv. 66-66.25 (6625), 7% Bler. pos. 67-67.25 (67), 7% pos. DHB 70— 72. — Delnice: Narodna banka 5240—5300, Priv. agr. banka 258.50—259.50 (259, 258). Žilni trg Novi Sad. Vse neizprem. Tendenca neizprem. Promet slab. Budimpešta. Tendenca stalna Promet slab. Pšenica ntaj 15.92—16.06, zaklj. 15.91—15.92, junij 15.93-16, zaklj. 15 92—15.93, rž maj 11.77—11.90, zaklj, 11.81—11.82, junij 11.83—11.85. zaklj. 11.82 -11.84, koruza maj 11.43-11.48, zaklj. 11.40-11.48, julij 11.53—11.57, zaklj. 11.54^-11.56. Tekme za državno prvenstvo Včeraj eo se tekme za državno prvenstvo nadaljevale v Zagrebu, kjer sta realizirala Concordta in Hajduk (1 : 1), v Sarajevu, kjer jo sarajevska Slavija premagala Gradjanskega s 6 : 1 in v Osi-joku, kjer je Itašk s o : 2 podlegel tamkajšnji osi-joški Slaviji. Naš ligaš je v nedeljo počivat, prihodnjo nedeljo pa tudi on poseže vmes. Tabela takole izgleda: Hašk 4 3 0 1 10:0 6 Concordia 4 l 2 1 5:3 4 Slavija (0) 4 2 0 2 8:10 4 Bask 2 1 1 0 6:4 3 Hajduk 3 1 1 1 6:5 3 Slavija (S) 4 112 10:9 3 BSK 1 1 0 0 4:1 3 Jugoslavija 1 0 1 0 2:2 1 (iradjanski 1 0 0 1 1:6 0 Primorje 2 0 0 2 1:7 0 * REKA : JADRAM 2:0 (0:0). V nedeljo je Jadran podlegel tteki v tekmo vanju U. razreda; zmaga lMuvi v volilu katareorujj po enega rokoborca, ki odgovarja po h v o j i Lttžii predpisom zu doliviio kategorijo. Klub, ki v eui od sedmih kalergorji nima tekmovalcu, iy.gu-bi v doUiuiti kategoriji looho, da je njegov tekmovalec premagan « tuiuiu. 1'ruciiiloU uosi etroSke za hrano in evenluelno preiiooniiio sodelujočih atletov, docim čaji tekmovalci sU-oAse za vlak nami, oziroma ujibovi klubi. Tekmovalca sc morajo javiti dve uri pred pridelkom tekmovanja, lo jo najkasneje ob 18, ua mostu tekmovanja v Zadružni banki reji toliJ-unju. TocVke se računajo. imata h tušem dve to ki; aniaga po uxka.li euo, poraz s tufteui ali po točkah 1) Ux-.k. l'rijai'uiua /,na.šu 10 Din za tokmovalca ter so pla a pri tehtanju. Tekmovanje sodi zvezni sodnik, ki ga določi JTAS v Zagrebu ua slrottke prireditelja. Tekmuje se strogo po pravilih JTAS-a. Prijave naj p« pobijejo najkasneje do a. aprila ua naslov: J. Uoieo, Maribor, Koroika custa i. — SSK Maraton. LahkoaUetshi miting SK Sloge SK Sloga v Ljubljani priredi v nedeljo i. maja dopoldne »b i) propagandni lahko-utletalci meeliug kot nieotinR po doIiitosU. Prireditev se vrii na igriftču ASK Frltuorja T vrneva cest«. ki ima tekaličče tl9.:i0 m dolgo z dvomi nedvigujetiiini zavoji. Takoliš.e je pokrito z lefioni. Pravico ua-stopa imajo vsi verificirani ln ue verificirani, kakor tudi pod /.ubrano zaradi prehodu ua. hajajoGl se atleti, člani klubov ia dravske hunovlno. Prijave je poslati ua naslov: Sunč.ar Lado, NaUavljalua zadruga dri. žel, LjuMjana Vil., do i maja ob li PriJavulua /.naša i Ud.ii za to/ko in osebo, 16 Din 7* moštvo, in jo je položiti prijavi. Naknadne prijavo, kakor tudi prijave bre/ prijavuine « ue bodo sprejele. Nagrade: Pri ve« kakor pobih tekmovalcih v poedinl disciplini po tri priKiianico, do pet tekmovalcev v poe-dini disciplini ]Ki dve pri/.nanicl v vsaki disciplini. Tekmovanje se vrSi po pravilih in pravilnikih JTA.S-a * TtTTtNI SMPCAUSKT TEČAJ ENO. JANSK OD 14. !)(» J2. APttlLA Sestanek je v nedeljo. H. aprila, zvečer v hot.Jn Triglav v Mojstrani. Skupod odhod »atdoilnjc J u tri Hkoai Krmo. Prve dud vcaliauje in ture v okolici Slani 6eve ko<"-e, -'.'130 m, ln Kredarici, 2550 in. Tekom tedna anlitev h kofti pri Sedmerih jer/.erLh a 1 urami na »koliAke vrhunce. 42. »pri I a povratek v Bohkij. Število tečaj alkov ie omejeno. Prijavnima 300 Din, duevua oskrha 50—00 Din. Pogoj za udelužbo Je v7,trajno«t, i7.ku6nrvo-.-t v gorah ter popolno obvladanje plnšnih lokov. Vri to-čaji, o prvih dveh stno že poročali, se izvedejo » vof učitelju. Oprema: Komplotuu smučarska, kože, voski. Dao^niki krema /41 sončenje, vetrovni jopič, dvo.inn perilo. S eoboj planirtoke logifcimaoije. NosaM se na •zahtevo preskrbe v dolinskih po«ttojan?»kah. Pristojbin* dnevno 80 Din pri maksimalni teži 20 kg. Prijave s* zaiklju.Mjo tri dni pred pri-eetikom vsakega te."aj». Na ! slov: Ing Janko Jania, t. zvezna tminčarnki oMtol.i, 1 Sv. Jnner. ob Bohinjskem jeaeru. Smučarski klub LJubljana. Seja tehnlčmega od lyvra v torek ob 20 v kavanni Emona Prosimo, da se seje udeležijo vsi nlanl tehničnega odbora. Stmikl SK Ilirija, lahkn-atletska sekcija Danes popoldne pričnejo treningi v Stadionu. Prieetak vselej oh U Kuluik za ureditev lah ko-atletskih u a prav se vrSi daljft. Seikelj«ko vodstvo poaiva vse Mane, zlactti pa tiste, kr doslej niso delati, da pridejo brev.iiogojno na dolo in se javijo tain tov. Spornu, ki bo vodil odsloj strogo evidenco o delu poedinih članov. Vsem, ki se ne bodo odzvali po/.ivn, tm sekcljsko vodstvo prndpUalo občutne d»Miarno od,kupnino s katoro se bo zaposlilo plačan'' delavce. Na dattaiSnJii trening se 0po7.ar.inJ0 predvsem cou,n.try-takmovnjcii. Važno radi Celja! Primož Trubar Potem je zaklenil listino v miznico in pregledoval druga pisma. Tedni in meseci so hiteli drug za drugim. Kacijanarjeva poslednja volja je bila že davno izvršena, o imenovanju novega ljubljanskega škofa pa je bilo še vse tiho. Slišali so o tem in onetn kandidatu, toda nihče ni vedel povedati kaj gotovega. Vsak pa je rekel, da bo moral imeti novi višji pastir zelo močne živce, ako bo hotel obvladati hudo versko zmešnjavo. Zakaj Trubar in njegovi pristaši so si osvojili veliko moč v deželi. Kar javno so že napadali določila katoliške cerkve. Oznanje-vali so, da sveta maša nič ne velja, da svetnikov ni treba častiti, norčevali so se iz litanij, procesij in iz škofa, kadar je posvečeval duhovnike. Še hujše pa so zabavljali zoper Cerkev in njene služabnika pri svojih shodih v privatnih hišah. Kljub temu je Trubar še vedno trdil, da je katoliški kristjan. Tudi glede dohodkov, združenih s škofijsko službo, ni mogel nihče čestitati bodočemu škofu. Tista malenkost pohištva, ki jo je zapustil Frančišek Kacijanar, skoraj ni prišla v poštev. Pogostni turški napadi poprejšnjih let so bili najbolj krivi, da so "se tako zelo skrčili dohodki ljubljanske škofije. Zato je pomenil v teh razmerah prevzem škofijske službe veliko žrtev. Šele jeseni leta 1544 je bilo zadoščeno ljudski radovednosti. Z Dunaja je dospela novica, da je imenovan Urban Tekstor za ljubljanskega škofa. Papež ga je potrdil 19. decembra tistega leta. Od ust do ust je šlo vprašanje: »Kakšen je naš novi nadpastir? Kakšnega rodu? Kakšnega mišljenja?« Lute-rane pa je skrbelo samo to, ali se bodo mogli tudi v prihodnje tako prosto gibati kakor do zdaj. Prvo odlično priporočilo, s katerim je prišel Urban Tekstor v deželo, je bilo to, da ni bil plemenitega rodu, temveč preprostih staršev sin. Ft vi ljubljanski vladika je bi! grof 2iga Lamberg, drugi grof Krištof Ravbar, tretji baron Frančišek Kacijanar, Urban Tekstor pa nizkega ljudskega pokoljenja. Velika večina prebivalcev Kranjske in sosednjih slovenskih dežel, se je ponašala, da ima zdaj škofa iz kmetske hiše. Plemenitaši pa 30 smatrali za nekako ponižanje, da je poglavar ljubljanske škofije vzet izmed navadnega ljudstva. Urban Tekstor se je pisal po svojih starših Tkalec. Do-vršivši višje šole je spremenil ime Tkalec v ime Tekstor. Takrat je bilo običajno, da so študirani krogi dajali slovenskim imenom latinske izraze. Rojen leta 1498 na goriškem Krasu, kot sin preprostih slovenskih staršev, je kazal Tekstor posebno veselje do učenja. Pridobil si je na takratnih vseučiliščih veliko znanje v raznih vednostih. Posvečen v mašnika se je tolikanj odlikoval v bogoslovju, da mu je podelil nadvojvoda Ferdinand službo dvornega kaplana in da ga je izbral tudi za svojega dušnega voditelja. Tekstor je videl veliko tujih krajev, spremljajoč Ferdinanda na njegovih potovanjih. Na ta način si je pridobil mnogo življenjskih skušenj, ki so mu dobro služile v njegovem višjepastirskem poklicu. Prvo leto ni hotel posegati v javne razmere v Ljubljani in na deželi. Le opazoval je in čakal, da bi imel jasno sliko o tem, kar se je godilo okoli njega. Vedno je premišljeval, kako bi očistil deželo Lutrovih naukov. Rad bi bil poravnal vsa nasprotja na lep način, toda zoperstavljale so se mu hude ovire. Ni bilo drugega izhoda, kakor odločen nastop zoper drugoverce. Videl je, da je bilo mnogo zamujenega v preteklih letih in da se mora vse popraviti, karkoli bo mogoče. Najprej je pozval k sebi Primoža Trubarja. Nagovoril ga je ljubeznivo: »Veseli me, da ste prišli, gospod kanonik!« — mu je rekel ter ponudil sedež poleg sebe. »2e iz tega spoznam, da sc bova prijateljsko pomenila o razponi, ki vlada med nami. Zelo me teži, da nismo edini, toda imam upanje, da se sporazumemo. Kako mislite vi o tem?« Tn-bar ni nič odgovoril, temveč samo zmajal z ramami »Saj vam je znano« — je nadaljeval škof — »kako je molil naš Gospod pred svojim trpljenjem za svoje učence in za vse, ki bodo verovali po njih besedi. Oči je povzdignil proti nebu in govoril: »Oče, sveti. Oče! prosim Te, varuj jih hudega, da bodo eno, kakor sva midva eno. Naj bodo vsi, katere si mi dal, kjer sem jaz, da bodo videli moje veličastvo.« Trubar je postal nekoliko nemiren, saj je upošteval posebno on sveto pismo kot glavni vir božjega razodenja. Seveda ga je razlagal po svoje brez ozira na to, kako ga raz lagajo katoliški bogoslovci. Toda besedam, ki jih je navedel škof, ni mogel ugovarjati v nobenem oziru. »Prosim vas«.— je dejal Tekstor — »da upoštevate tudi sijajen izgled, ki bi ga dali Vi vsi škofiji, če bi se odpovedali verskim zmotam. Kdo bi bil bolj vesel kakor jaz! Spomnim vas ob ti priliki vaše matere, o kateri slišim, da je pobožjia krščanska žena. Vem, da v molitvah pretaka solze, kakor jih jt pretakala Avguštinova mati sveta Monika.« Gospod Primož je povesti oči, Ko je škof imenoval tisto kateri je vsak otrok vdan z odkritosrčno ljubeznijo. Tekstor je pričakoval odgovora, toda je zaman čakal nanj. Zato je še dalje govoril: »Slišim, da mislite izdajati knjige za naše ljudstvo. Zelo hvalevredna je vaša namera, in jaz bi bil prvi, ki bi vas podpiral v tem podjetju. Saj je bi! kranjski jezik do zdaj popolno pozabljen v slovstvu. Veliko dobroto bi izkazal svojemu narodu tisti, ki bi skrbel za njegov kulturni napredek. Zato pravim še enkrat, da sem pripravljen skrbeti za sredstva, da se vaša želja uresniči. Vi, ki imate lepe zmožnosti, boste pisali jaz bom pa plačnik v tiskarni.« Šele zdaj se je molčečemu Trubarju nekoliko razjasnil obraz. Rekel je škofu: »Da, Prevzvišeni, naš narod ni omejenega uma, toda nikogar ni imel do zdaj, ki bi bil njegov um spop°'nieva'- Ni kogar ni bilo, ki bi bil ljudstvo vzdignil iz teme, iz nevednosti ter ga podpiral v izobrazbi « POMARANČE Španske (specfjelna znamka Zlati jelen) )a(la (najfinejše, sladke) Italijanske (rudeče in navadne) le pri špecijalni uvozni trgovini Največja Izbiral PlSTEimPIElICK trgovina s sadjem na debelo LIMONI Ljubljana Kvalitetno blago! Najnlžfe cene! ▼ največji izberi ln vedno sveže kakor tudi razno drugo južno sadje ln zelenjava PogaCarle? trn knezoškofijska palača Zahtevajte ponudbe! MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din i*— j ienltovanjskl ogleal Din 2 —. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10*—. MeII oglasi se plačujejo lakoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonsko S mm •feoka petftna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prilollfl znamko. Službe iičejo IIE5BEB23I Prodajalka • 6000 Din kavcije, gre kot blagajničarka ali prodajalka v špecerijsko trgovino ▼ Ljubljani za majhno plačo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Starejša moč« št. 3399._(a) Iščem službo ca pospravljanje pisarn, • dobrimi priporočili. Naslov pove uprava »Slo-ireoca« pod št 3657. (a) ilužbodobe Prodajalka mešane stroke — dobro verzirana v manufakturi, zmožna vsaj malo nem-ikega jezika, se sprejme s 1. majem. Ponudbe z navedbo referenc upravi »Slovenca« pod it. 3504. Pomočnico n boljša danvska dela — •prejme Gorenc L-, krojač, Šiška 217. (b) Starejše krneč, dekle ki zna tudi nekaj kuhati, s« sprejme za vsa dela. M. Lorbek, vrtnar, Hau-•ampaher, p. Hoče. (b) Modistinjo desno roko šefinje iščem ca takojšen nastop. Naslov y upravi »Slovenca« pod št. 3646. (b) Koniekcijonarji! Krojači g šivalnimi stroji dobijo stalno nameščenje, Hašek, krojna dvorana, Primorska 2, Karlovec. b Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Knjižico Kmetske hranilnice ljubljanske z manjšo vsoto prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3660. (d) Tovorni auto snamke Chevrolet, 4 cilindri, 36.000 km prevožen, nosilnost 2000 kg, generalno prenovljen — ugodno naprodaj. — Jos. Senica, Domžale. (f) ODDAJO: Konjski hlev in druge večje prostore, ki so pripravni skoraj za vsako podjetje, nasproti kolodvora, dam za nizko najemnino v najem. Pojasnila daje Adolf Bern-hard, Maribor, Aleksandrova 51. (n) Dve skladiSči oddam. St. Petra cesta št 83. (n) ODDAJOs Stanovanje »e odda pod izredno ugodnimi pogoji pri kolodvoru Videm-Krško. — Prednost imajo upokojenci. Naslov in pojasnila v upravi »Slovenca« pod št. 3404. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam a 1. majem. Celovška cesta 90/1._(č) Komfortno stanovanje •ddamo. Zeljarska ul. 11 Dvosobno stanovanje t vsemi pritiklinami, ▼ I. nadstropju, oddam takoj ali pozneje v Rožni dolini. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 3630. Skladišče oddam v najem. Sv. Petra cesta 39. (n) Posestva Posestvo in razne parcele naprodaj. Vzamejo se vložne knjižice Kmetske, Ljudske posojilnice, Mestne hranilnice ljubljanske in posojilnice v Ribnici. Poizve se pri: I. Oraiem, Moste. (p) Novi hiši ob Dunajski cesti, zraven Ljubljane — prodam za vsako ceno. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »40.000 Din gotovine« št 2915. |p) V Št Vida nad Ljubljano hiša z delavnico okrog nje vrt in njiva, na lepem prometnem prostoru, ugodno naprodaj. Pojasnila daje Ivan Pire, trgovec, Dravlje štev. 99, ob državni cesti. (p) Moško narodno nošo gorenjsko, kupim ali zamenjam s fotoaparatom (optika 3.8). — Naslov v upravi »Slovenca« pod št 3674. (k) Vsakovrstna zlato kupuje po naivišjib cenab CERNE, luvelir, L|ubl;ana Wolfova ulica št. 3. Perutnino za zakolj, vsako množino — kupuje priznana in upeljana tvrd-ka. Le resni nakupovalci naj stavijo ponudbe pod šifro »Perutnina 3151« oglasnemu oddelku »Slovenca«. (k) Predrto se odločite W popravilo Vašega pisalnega stroja zahtevane ponudbo od speclialnetja mehanika B. Žitnik, Bjubljana Kolodvorska ul. 26 Tel. šleo. 34-23 Za vsako popravilo jamčim pismeno/ ■■■■■■■BBOBH Berite Slovenca* in oglašujte v njem! MFF1'7nl R. Warblnek najstarejša ivorniea klavirjev Unbljano Gregorčičeva ul. 5 I. Prodaja inozemskih in lastnih izdelkov Strokovnjaška popravila in uglaševanje Najcenejša izposojevalnica Obročna odplačevanja I UTiTi HTTTII HHHUHMnEBBRBMSI Prodam pod lastno ceno otroške in dekliške pomladanske obleke in plašče. Stritarjeva ulica llll\. (1) Gozdne-sadike za pomladansko pogozdovanje 4 in 5 letne presajene smrekove ter 2 in 3 letne mecesnove, prvovrstne, močne in zdrave, kakor tudi Cipresne-sadike za vrtne ograje in parke v različnih višinah do 1'20 m ima poceni naprodaj Franc Dolenc Preddvor nad Kranjem. Telefon 3059 /n premog KAKBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šj. 5. grahoro, domačo črno deteljo, banaško lucerno, travna in druga semena za polje dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK d, z o. z. v Ljubljani, Javna skladišča (Balkan) Tyrševa (Dunajska) c. 33 Rabljeni otroški vozički, damska in moška kolesa, šivalni stroji in še več drugih predmetov ugodno naprodaj pri »PROMET« nasproti križevniške cerkve. Damske torbice, potoval, potrebščine, denarnice itd., dobite poceni pri J. K ari o, Maribor, Trg Svobode 6. Naročila in popravila izvršujem točno in solidno. ZAHVALA. Ko nas je zadel težek udarec, ste bili prijatelji, znanci in še mnogi drugi "naša tolažba ob mrtvaškem odru ljubljenega nam sina Ajsterja Tonija Zahvaljujemo se brez izjeme vsem, ki ste rajnega prišli pokropit ter ste molili za njegov dušni blagor. Zahvaljujemo pa se prav tako vsem posameznikom, društvom in zastopnikom, ki ste se udeležili pogreba. Prav posebna zahvala bodi izrečena številnim prijateljem naše hiše in našega rajnega sina Tonija, ki ste kakorkoli pripomogli, da mu je bila izkazana zadnja čast. Krška vas, 30. marca 1935. Drniina Ajster Jože. Zahvala Ob težki izgubi naše nad vse dobre, nepozabne soproge, mame itd., gospe Ane Karoline Sodin veleposestnice smo prejeli toliko dokazov sožalja, cvetja in vencev, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč za tolažila v težki bolezni in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. dr. Herzmanu, dr. Hočevarju, domačemu g. župniku Vesenjaku za duhovno tolažbo, g. Konradu Golograncu, načelniku celjske gas. župe, gasilskim četam in njih poveljnikom Gaberje, Teharje in Trnovlje z društveno godbo za častno spremstvo. Bukovžlak pri Celju, 31. marca 1935. Žalujoči ostali. + Globoko potrti naznanjamo, da je po kratki mučni bolezni umrla 1. aprila t. 1. gospa Julka Adamič roj. Prijatelj gostilničarka previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 49 let. Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 3. aprila 1935 ob 10 iz hiše žalosti na pokopališče pri farni cerkvi na Vidmu. Prosi s« tihega sožalja in molitve. Videm-Dobrepoije, dne 1. aprila 1935. Anton, soprog, Mirko, Julči, Tončka, otroci, sestre ter ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste nam ob bolezni ln smrti naše prerano umrle mame, sestre in tete, gospe Božič Franje vdove po žel. zvan. stali ob strani in nam lajšali veliko bol, bodi izrečena prisrčna zahvala. Posebno zahvalo izrekamo čč. sestram v ženski bolnišnici v Ljubljani za izredno skrb in nego, dalje gg. pevcem za krasne žalostinke in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili v zadnje domovanje. Vsem iskrena hvalal Moste pri Ljubljani, 1. aprila 1935. Žalujoči otroci in sorodniki. Do Velike noči bomo odprodati ca. 2000 parov damskih, moških in otroških čevljev po 20 — 30% znižanih cenah Edinstvena prilika za nabavo lepih, trpežnih in tako cenenih „Jara** čevljev. Velika zaloga! Velika izbiral Prodajalne „JARA" Ljubljana, Sv. Petra c. 20 Maribor, Gosposka ulica iS pri firmi Martine Zagreb, Ilica 60 Sotnčne pege, rujave madeže na obrazu in telesu odstrani hitro in zanesljivo svetovno znana in specijalna krema »PIGMAT«. Lonček 50 Din. Bradavice izginejo brez sledu v par dneh s pomočjo preparata »INGOLD«. Brez rezanja! Garnitura 60 Din. Raztirjene z n o j n i c e in maščobo obraza odstrani bademovo mleko »ASLAMI«. Izdatna steklenica 50 Din. Odlično mleko tudi za čiščenje, odstranitev šminke in osveženje. Kot hranilo koii — samo pasta R E GIS I Ze dolgo poznana kot zares nenadkriljiva proti malim gubam in za uspešno pomlajenje kože. Tube po 40 in 18 Din. Zahtevajte izrecno originale Schroder-Scbenke v vseh parfumerijah in drogerijahl Kjer jih še ni, jih pošlje direktno »Omni a« | oddelek J/l, Zagreb, Gunduličeva 8. Zahtevajte brezplačno reliki ilustrovani ceniki + GLOBOKO UŽALOŠČENI NAZNANJAMO, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NASA SRČNO LJUBLJENA, BLAGA TETA, STARA TETA, GOSPA ELIZA MULIG PL. PALMENBERG PO DOLGEM TRPLJENJU, PREVIDENA S TOLAŽILI SVETE VERE — K VEČNEMU POČITKU JO BOMO SPREMILI V TOREK, DNE 2. APRILA OB 5 IZ HIŠE ŽALOSTI KOMENSKEGA ULICA 13, V DRUŽINSKO GROBNICO V ŠTEPANJI VASI ŽALUJOČI SORODNIKI Naša nepozabna hčerka oziroma sestra, gospodična Vitka Nepuztanova učiteljica nas je danes, dne 1. aprila t L ob tričetrt na tri popoldne, po kratki, mukepolni bolezni, v cvetu mladosti 25 let, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila. Pogreb bo v sredo, dne 3. aprila 1935 ob pol dveh popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja, Ljubljana, dne 1. aprila 1935. Globoko žalujoči: Ivan in Antonija, oče in mati. Rik« in Drago, sestra in bratec ter vse ostalo sorodstvo, Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj; Ivan Rakovo« Uredniki Viktor Cenčič.