ŠTORSKI OBČAN

BLIŽA SE NAM VELIKA NOČ
Velikonočni prazniki, ki jih leto za letom obhajamo, niso samo verski prazniki.
So prazniki čudovitih in starodavnih narodnih običajev, so prazniki veselja za vse. Praznovanje
velike noči se prične s cvetno nedeljo. K blagoslovu prinesemo butare, les, ki ga uporabimo za
blagoslov hiš, polj, vinogradov, vrtov in gospodarskih poslopij.
Ponekod oljčno vejico zataknejo v kotu za križ, blagoslovljeni les narežejo na palčke in jih v obliki
križa zataknejo na polja, ob hudi uri pa zakurijo kakšno vejico iz butare.
Veliki četrtek in petek nas spominjata na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliki četrtek zvečer
zvonovi utihnejo in se oglasijo šele na veliko soboto zvečer. Včasih so namesto zvonov te dneve
uporabljali raglje - so še vedno v naših zvonikih. Vse žaluje in sočustvuje. V cerkvah naredimo
božji grob. Kako čudovito je naš slikar Gaspari pod neko razglednico, ki prikazuje božji grob,
zapisal: »Bogec so umrli«.
Verni ljudje se skozi celotno veliko soboto radi ustavljajo ob božjem grobu in molijo.
Velika sobota se prične z blagoslovom ognja. Mladi fantje prinesejo iz cerkve v domove novi
ogenj - blagoslovljen ogenj.
Gospodinje s tem ognjem zakurijo in na njem pripravijo velikonočna jedila. Čez dan je ob kapelicah in v cerkvah blagoslov velikonočnih jedi. Po stari navadi v košaro zložimo kruh, pirhe, hren,
meso in potico. Na veliko soboto zvečer se prične starodavno bogoslužje velike sobote - vigilija
pred praznikom velike noči. Največji in središčni praznik je velika noč. Prične se zjutraj, ko se
dani, z velikonočno procesijo. Velika sobota in velika noč sta od zdavnaj zaznamovani s streljanjem. Skalovje groba se odpira… Po vstajenju, po procesiji, se družina zbere k žegnu.
Po starodavnem običaju se je z rokami - ne s priborom. Velika noč je zato tudi družinski praznik.
Velikonočni ponedeljek je dan, ko obiščemo sorodnike in nesemo pisanko… Ob veliki noči je še
vedno običaj, da si verni kristjani pišejo voščilnice z velikonočnimi motivi.

Odbor za izdajo časopisa

1

Marec 2006

ŠTORSKI OBČAN

Štorski občan
KAZALO
OBVESTILA O...
O DELU DRUŠTEV
SREBRNE NITI
NOGOMETNI KLUB KOVINAR
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE
ZGODILO SE JE
AKTUALNI DOGODKI
UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA

3
8
11
13
15
16
17
23

Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana
pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.
l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje
20% davek na dodano vrednost.

Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in
krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami
za naslednjo številko Štorskega občana pošljite po pošti, na disketi
ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si.

OBČINA ŠTORE
Cesta XIV. divizije 15
3220 ŠTORE
e-mail: tajnistvo@store.si
Tel:
(03) 780 38 40
Fax:
(03) 780 38 50
http://www.store.si

Prispevki niso lektorirani.

Uradne ure: ponedeljek:
sreda:
petek:

8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00
8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00
8.00 do 13.00

Marec 2006

Odgovorna urednica: Ivanka Tofant
Uredniški odbor:
Ivanka Tofant, Jožica Krajnc,
Vlasta Prevolšek, Mojca Korošec
Dušan Volavšek
Oblikovanje, priprava in tisk:
Unigrafika®
Cesta na Pečovje 5 3220 Štore
Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00)
se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost.

2

ŠTORSKI OBČAN

Komisija Občine Štore za odlikovanja
razpisuje
RAZPIS

NATEČAJ

za KRESOVANJE
na Lipi

za izbiro predlogov za podelitev priznanj
ob občinskem prazniku Občine Štore

Vsi zainteresirani za organizacijo prireditve naj oddajo vloge
do ponedeljka, 10.04.2006, na sedež Občine Štore.
Občina Štore nudi organizatorju največ 320.000,00 SIT za
pokritje stroškov.
V primeru, da se na razpis nihče ne prijavi, Občina kresovanja
ne bo prirejala.

OBČINA ŠTORE

PREDLOGI MORAJO VSEBOVATI:
- ime in priimek predlagatelja,
- vse osebne podatke predlaganca,
- vsebinski opis aktivnost, zaradi katerih je občan ali
institucija predlagan-a za priznanje,
- predlog z navedbo vrste odlikovanja.
Podeljeno bo omenjeno število priznanj v skladu s sklepom
Občinskega sveta Občine Štore. Predlogi morajo biti
poslani najkasneje do 20.04.2006 Komisiji za priznanja in
odlikovanja pri Občinskemu svetu Občine Štore.
Kasnejših vlog ne bomo upoštevali.
Predloge lahko podajo organizacije, društva, delovni
kolektivi, stranke, občani in župan.

Občina Štore na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. l.
RS, št. 12/03 in 77/03) objavlja

OBVESTILA O...

JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1. Prodajalec: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, tel: 03/780-38-40.
2. Predmet javne ponudbe so naslednje nepremičnine:
- zemljišča parc. št. 1406/23, 1406/22, 1406/20, 1406/12, 1406/19, 1406/18, 1406/17, 1406/16, 1406/15,
1387/4, 1406/26 in 1387/5, vse k.o. Teharje, ki se prodajajo po izklicni ceni 2 EUR/m2+20% DDV;
- zemljišče parc. št. 1386/1, k.o. Teharje po izklicni ceni 12 EUR/m2 + 20% DDV.
3. V odprodaji so zemljišča v lasti Občine Štore in v uporabi posameznikov že več let. Po
interesu posameznikov je bila izdelana parcelacija. V kolikor se uporabniki zemljišč ne
bodo prijavili na razpis za odkup bodo uporabnikom ponujene še najemne pogodbe. V
primeru neodkupa ali podpisa najemne pogodbe bodo na zemljiščih izvršena dela, ki bodo
omogočila javno parkiranje.
4. Rok za zbiranje ponudb je do 30.04.2006.
5. Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je cena, v kolikor bosta prispeli dve ali več
enakih ponudb si prodajalec pridržuje pravico do samostojne izbire tistega ponudnika s
katerim bo sklenil pogodbo.
6. Pogoji ponudbe:
- sodelujejo lahko pravne ali fizične osebe, ki morajo predložiti izpis iz sodnega registra oziroma potrdilo o državljanstvu,
- ponudniki morajo v ponudbi, ki jo pošljejo na naslov prodajalca v pisni obliki navesti svoje točne podatke (ime, priimek
ali naziv, točen naslov, davčno številko, matično številko) ter parcelno številko za katero se prijavljajo.
7. Prodajalec si pridržuje pravico, da kljub prejetim ponudbam z nobenim od ponudnikov ne
sklene kupoprodajne pogodbe ali, da ustavi začeti postopek do sklenitve pravnega posla.
8. Nepremičnina se prodaja po načelu videno-kupljeno.
9. Podrobnejši podatki in informacije glede predmeta javne ponudbe so na voljo na sedežu
prodajalca oziroma na tel. št. 03/780-38-40.

3

Marec 2006

JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje prevozov mleka iz oddaljenih krajev ( predvsem hribovitih predelov)
1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Štore za sofinanciranje prevoza mleka z območja
Svetine.

ŠTORSKI OBČAN

Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini
Štore (Ur.l. RS, št. 49/04) Občina Štore objavlja

2. Skupna višina razpisanih sredstev za leto 2006 je 966.000,00 SIT.
3. Sredstva lahko pridobijo kmetje z območij, ki so opredeljena kot območja s težjimi pridelovalnimi pogoji ( območje
Svetina).
4. Upravičenci pridobijo sredstva na podlagi izstavljenega računa Kmetijske zadruge Celje.
5.
-

Upravičenci sredstva pridobijo s prijavo na javni razpis, kateri morajo priložiti:
osnovne podatke o prosilcu (ime, priimek in naslov), davčno številko, številko transakcijskega računa,
način in stroškovnik izvedbe storitve,
izjavo o odgovornosti za točnost podatkov.

6. Prispele vloge bo obravnaval Odbor za kmetijstvo Občine Štore.
7. Vloge vlagatelji posredujte po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV.divizije 15, 3220 Štore v zaprtih
kuvertah s pripisom “ JAVNI RAZPIS - kmetijstvo”.
8. Upravičenci se lahko prijavijo na razpis v roku 15 dni od dneva objave.

Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/02) in 5. člena Pravilnika o
sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) Občina Štore
objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2006
1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti
v Občini Štore.
2. Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2006 znaša
2.993.000 SIT.
3. Na razpis se lahko prijavijo:
- kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na področju kulture,
- druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost.
4.
-

Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da imajo sedež v Občini Štore,
da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture,
da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti,
da redno izvajajo svojo dejavnost,
da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih.

5.
a)
-

Izvajalci kulturnih programov morajo vlogi priložiti:
letno poročilo za leto 2005, iz katerega mora biti razvidno:
število vseh članov,
število članov iz Občine Štore,
Marec 2006

4

OBVESTILA O...

9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore, oziroma na tel. št. 780-3840.

ŠTORSKI OBČAN

-

število aktivnih članov (glede na plačano članarino),
finančno poročilo, iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije
in drugi prihodki) in odhodki,
- opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno izobraževalno delo,
izpeljani projekti...),
b) program dela za leto 2006,
c) dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti.
6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno z merili, določenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04).
7. Vloge s predpisano dokumentacijo pošljejo društva po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15,
3220 Štore v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 03.05.2006.
8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi komisije.
9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore, oziroma na tel. št. 780-3840.
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Štore (Ur.
l. RS, št. 62/04) objavlja Občina Štore
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov športa v Občini Štore za leto 2006

OBVESTILA O...

1. Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Občini Štore za leto 2006 iz sredstev
proračuna Občine Štore za leto 2006.
2. Za sofinanciranje programov športa iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov:
- športna društva,
- zveza športnih društev, ki jo ustanovijo športna društva s sedežem na območju Občine Štore,
- zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,
- zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za
opravljanje dejavnosti na področju športa.
Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov
športa v občini.
3. Financirajo se naslednja področja dejavnosti:
- športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega
programa,
- športna rekreacija,
- kakovostni in vrhunski šport,
- šport invalidov,
- izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu,
- velike mednarodne, državne, občinske in medobčinske športne prireditve,
- delovanje društev na lokalni ravni.
4. Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje dejavnosti iz prejšnje točke znaša 4.988.000 SIT.
5. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da imajo sedež v Občini Štore,
- da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti, oziroma imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi športno
dejavnost,
- da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih
aktivnosti,
- da redno izvajajo svojo dejavnost.
6.
a)
5

Društva morajo predložiti:
letno poročilo za leto 2005, iz katerega mora biti razvidno:
skupno število članov,
število članov iz Občine Štore,
Marec 2006

število aktivnih članov (glede na plačano članarino),
finančno poročilo (iz katerega morajo biti razvidni prihodki (plačane članarine, dotacije in
drugi prihodki) in odhodki),
- opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno izobraževalno delo,
izpeljani projekti...),
b) program dela za leto 2006,
c) dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti športa.

ŠTORSKI OBČAN

-

7. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Štore (Ur. l. RS, št.
62/04), upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva.
8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi.
9. Vloge s predpisano dokumentacijo pošljejo izvajalci po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15,
3220 Štore v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 03.05.2006.

Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v Občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) objavlja
Občina Štore
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov ostalih društev v Občini Štore za leto 2006
1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev
(tistih društev, ki niso registrirana kot športna oziroma kulturna).
2. Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2006 znaša 1.496.000 SIT.
3. Na razpis se lahko prijavijo:
- društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na ostalih področjih (ne na področju kulture in športa).
Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da imajo sedež v Občini Štore,
da so registrirani,
da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti,
da redno izvajajo svojo dejavnost,
da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih.

OBVESTILA O...

4.
5.
d)
-

Izvajalci programov morajo vlogi priložiti:
letno poročilo za leto 2005, iz katerega mora biti razvidno:
število vseh članov,
število članov iz Občine Štore,
število aktivnih članov (glede na plačano članarino),
finančno poročilo, iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije
in drugi prihodki) in odhodki,
- opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno izobraževalno delo, izpeljani projekti...),
e) program dela za leto 2006,
c) dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti.
6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju programov ostalih društev v Občini Štore (Ur. l.
RS, št. 61/04).
7. Vloge s predpisano dokumentacijo pošljejo društva po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15,
3220 Štore v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 03.05.2006.
8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi.
9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore, oziroma na tel. št. 780-3840.

Marec 2006

6

ŠTORSKI OBČAN

AVIARNA INFLUENCA – PTIČJA GRIPA
Viktor ŠTOKOJNIK, dr.vet.med.
Veterinarski center d.o.o. Celje
Pravzaprav je o tej bolezni zelo težko napisati kaj novega, ker
o njej tako in tako že vse veste. Vendarle pa naj poskusim
poudariti samo nekaj dejstev.
Aviarna influenca je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko
prizadene vse vrste ptic. Bolezen se kaže v različnih stopnjah;
kot nizko patogena, ki povzroča le blaga obolenja, do visoko
patogene oblike, ki povzroča visoko stopnjo obolelosti
in visoko smrtnost ( do 100% ) perutnine. V posameznih
primerih se virus nizko patogene influence spremeni ( mutira
) v virus visoko patogene aviarne influence in tako povzroči
visoko obolelost in smrtnost.

OBVESTILA O...

Domača perutnina je zelo dovzetna za bolezen, kar se kaže
z močno izraženimi znaki bolezni. Divje ptice, še posebej
vodne, veljajo za najpogostejše nosilce in prenašalce virusov.
V nasprotju s hudimi posledicami, ki jih imajo okužbe pri
perutnini, pa je vse do nedavnega veljalo, da okužbe divjih
ptic potekajo brez posebnih bolezenskih znakov. Sedaj pa
je bil virus H5N1 izoliran tudi iz njih.
Virusi aviarne influence povzročajo obolenja tudi pri različnih
vrstah sesalcev. Pri morskih sesalcih – tjulnih in kitih so
bili izolirani različni podtipi virusa aviarne influence. Skrb
zbujajoča pa so dejstva, da je bil sedaj v Evropi ugotovljen
virus H5N1 tudi pri mačkah. Zaenkrat le pri mačkah, ki so
bile v zavetišču in na otoku v neposrednem stiku z obolelimi
pticami. Mačke v večini primerov okužbo prebolijo. Virus je
patogen tudi za miši in podgane.
Prenos virusov iz ptic na ljudi na srečo ni prav pogost. Do
maja 1997 so pri ljudeh ugotavljali razne manj patogene
podtipe virusa. Takrat so v Hong Kongu prvič potrdili pri 18
ljudeh virus H5N1; od teh je 6 oseb tudi umrlo. Kasneje
je bolezen terjala še približno 160 žrtev, od teh v Evropi le
eno. Na srečo se po dosedanjih podatkih virus prenaša le s
perutnine na človeka in se med ljudmi ne širi.

pticah, do treh tednov pri celi jati. V času pred pojavom
znakov bolezni živali že izločajo virus z izločki ( iztrebki in
izcedek iz oči).
Prenos in širjenje bolezni je najbolj pogosto z divjimi pticami,
predvsem z vodno perutnino. Največkrat pride do okužbe
domače perutnine preko iztrebkov divjih ptic. V jato jih lahko
zanesemo tudi posredno ( s čevlji, prevoznimi sredstvi…).
Površinske vode ( potoki, mlake ) predstavljajo možen vir
okužbe.
Bolezen se prenaša z obolelimi živalmi, iztrebki, surovim
mesom in jajci, okuženo vodo in krmo.
Po odkritju virusa H5N1 tudi v Sloveniji je poleg okuženih
območij ( 3 km od žarišča ) in ogroženih območij ( 10 km
okrog žarišča ) cela država proglašena za območje z večjim
tveganjem. To pomeni, da mora biti vsa perutnina zaprta,
oz. ji mora biti onemogočen kontakt z divjimi pticami.
Ločevati moramo domače race in gosi od druge perutnine.
Preprečevati moramo napajanje živali iz odprtih vodnih virov
( potoki, mlake ).
V Sloveniji doslej ni bil odkrit še noben izbruh bolezni pri
domači perutnini. Ker je virus zelo občutljiv na temperaturo
nad 70°C , ne predstavlja uživanje normalno pečenih oz.
kuhanih perutninskih proizvodov ( ob normalni higienski
pripravi ) nobenega tveganja za prenos bolezni.
Pri občanih zbujajo strah in skrb predvsem mrtve divje ptice.
Povečano tveganje predstavlja poginula vodna perjad oz.
poginule ptice ob mlakah, jezerih in potokih. Vsako leto
že zaradi normalnih življenjskih ciklusov ( starost in drugi
vzroki ) pogine vsaj 20% ptičev. Zato vsaka poginula ptica
ne predstavlja nevarnosti. Seveda se jih ne bomo dotikali
brez najosnovnejše zaščite ( rokavice, ipd.), preprečili bomo
dostop do njih psom in mačkam. V primeru nejasnosti bomo
poklicali brezplačno telefonsko štev. VURS-a 0805052,
v ostalih primerih pokličemo štev. 112, ki bo naš poziv
posredovala ustreznim službam. V primeru obolelosti
domače perjadi obvestite območno izpostavo VURS Celje
– 03/ 425-27-70 ali svoje veterinarje ( Veterinarski center
d.o.o. Celje – tel.: 03/ 491-33-10 ).

Še nekaj o povzročitelju. Ptičjo gripo povzročajo virusi
influence tipa A, le-ta pa ima glede na virusni beljakovini 16
podtipov H in 9 podtipov N, ki se pojavljajo v kombinacijah.
Virusi influence tipa A lahko povzročajo obolenja tudi pri
prašičih, konjih, govedu, morskih sesalcih, kožuharjih in
ljudeh.
Do danes je ugotovljeno, da samo podtipi virusov H5 in H7
povzročajo zelo patogeno aviarno influenco. Od domače
perutnine so najbolj občutljivi purani, kokoši in noji.
Znaki bolezni pri perutnini so: depresivnost, pomanjkanje
apetita, padec nesnosti, živčne motnje, oteklina in motna
obarvanost rože, podbradkov in kože nog, izcedek iz oči,
kašljanje, kihanje, driska in povečan pogin. Pojavi se lahko
tudi nenaden pogin, brez predhodnih znakov bolezni.
Inkubacijska doba ( čas od okužbe do pojava prvih znakov
bolezni ) je lahko od nekaj ur do treh dni pri posameznih
7

VAŠA AMBULANTA
Veterinarski center d.o.o. Celje
Trnoveljska cesta 1
3000 Celje
Ambulanta za hišne živali in izdajo zdravil z nasvetom je
odprta:
od ponedeljka do petka od 8. - 12. ure in od 16. – 18. ure
ob sobotah od 8. – 10. ure
Telefonska štev: 03/ 491-33-10
Za nujne primere neprekinjeno dežurstvo 041/ 66-77-35
Marec 2006

Vse več je društev in organizacij v naši mladi občini in meni
se to zdi razveseljivo, kajti le-tako je občanom omogočeno
zapolniti si prosti čas z njim primerno dejavnostjo, naj
bo to kultura, športna rekreacija ali kakršnokoli drugo
“razgibavanje” telesa in duhá. Naš župan je izračunal, da
se v vse štorske društvene aktivnostih vključuje preko 7000
prebivalcev in, če vemo, da nas je skupaj 4200, pomeni to,
da je v povprečju vsak občan vključen v več kot eno in pol
društvo ali organizacijo.
No, nekatera društva so v prostoru že popolnoma uveljavljena
s svojo tradicijo ali pa hitro kvalitetno afirmacijo, ko gre za
mlajša društva. Razvoj drugih je počasnejši, vendar opazen
zaradi dobrega sodelovanja z matično občino. Zdaj seveda
ne gre več po domače, kot nekoč, vsako društvo mora
biti registrirano, denar se deli na podlagi natečajev ( kot
je objavljen v tej številki Občana), iz programov mora biti
razvidna dejavnost za tekoče leto, realizacijo programa
ugotavljajo vsakoletni občni zbori članstva in POROČILO
o tem se zaželeno dostavi merodajnemu telesu v občinski
upravi, ki društvom pomaga z denarjem. Ves ta postopek je
ukazala država z zakonom. Ostane le, da ga upoštevamo.
Od meseca novembra naprej pa tja do marca naslednjega
leta običajno potekajo letne skupščine društev in organizacij
in letos pri nas v Štorah ni bilo nič drugače.
Na Občino je prišlo 20 vabil društev z zaprosilom za udeležbo
na občnem zboru. Z županom sva se udeležila vseh ( župan
sam, jaz sam ali oba skupaj) razen skupščine KOVINAR-ja
Štore, ki je imel svoj zbor na isti dan in isto uro, ko je potekala
17. seja Sveta občine in je seveda bila najina prisotnost na
občnem zboru izključena.
Tri društva, registrirana in tudi deležna občinskih denarcev,
niso poslala niti poročil za prejšnjo številko Občana ( kot je
bilo zaprošeno), niti nas niso obvestila o svojih občnih zborih,
če so jih sploh imeli. Ugotavljam zgolj dejstva, ravnanja ne
komentiram v smeri odstopanja od že uveljavljenih načel.
V zadnji in predzadnji številki Občana so bila objavljena
poročila naslednjih društev, klubov in organizacij:
- KD LIPA ŠTORE
- TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE
- KOVINAR ŠTORE ( Balinarski klub, Tenis klub, Nogomet )
- KARATE KLUB ŠTORE
- KUD “ STARI PRIJATELJI”
- KUD FOLKLORNE SKUPINE KOMPOLE
- GODBA “ŠTORSKI ŽELEZARJI”
- GODBA SVETINA
- PLANINSKO DRUŠTVO “ŽELEZAR” ŠTORE
- KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE
- VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO “POLIČ” ŠTORE
- ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLE
Marec 2006

ŠTORSKI OBČAN

Jože KRAGELJ -JOK

- ŠPORTNO - KULTURNO DRUŠTVO “RUDAR” PEČOVJE
- ŠPORTNO DRUŠTVO LAŠKA VAS 78
- LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR “ BOJANSKO” ŠTORE
- DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE
- VETERANSKA IN BORČEVSKA ORGANIZACIJA ŠTORE
- ŠKŠ - ŠTUDENTSKI KLUB ŠTORE
- OBČINSKA LIGA MALEGA NOGAMETA
- AKTIV ŽENA KOMPOLE
- LOVSKA DRUŽINA “BOJANSKO” ŠTORE
- GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE
- GASILSKO DRUŠTVO PROŽINSKA VAS
- GASILSKO DRUŠTVO SVETINA
Medtem ko je za gasilstvo zadolžen koordinator svetnik
Marjan Tržan “poservisiral” vsa tri gasilska društva, sva
se z županom udeležila vseh ostalih občnih zborov zgoraj
omenjenih društev. Kot že povedano, je bila vsebina njihovih
dejavnosti že izčrpno predstavljena, ostane le še komentar
občnih zborov, pač tistega, kar je treba omeniti in ni bilo
napisano.
TURISTIČNO DRUŠTVO je imelo programsko volilno
konferenco na Alminem domu. Zamenjali so odbor, novi
predsednik je postal Emil Kačičnik. Tisto, kar jih najbolj tare,
je lastni društveni prostor.
KOVINAR ŠTORE je vse bolj rastoče in zelo dobro
organizirano društvo. Posebej izstopa še nogomet in
interes zanj. Z veliko angažiranostjo Matjaža Štancarja in
mnogih drugih nogomet v Štorah pridobiva na kvaliteti in
množičnosti, kot je vse to nekoč v Štorah že bilo. Potreba
za veliko več denarja, kot ga je bilo doslej, je torej logična.
Na občnem zboru KOVINARJA se je zgodila še ta novost,
da so za predsednika NOGOMETNE sekcije izvolili Mirana
Jurkoška, aktualnega in vsestranskega predsednika RUDARja Pečovje.
Moj p.s. : Miran bo tudi županski kandidat SDS na letošnjih
lokalnih volitvah.
KARATE KLUB ŠTORE je na novo registrirano društvo s
53 mladimi člani. Karate je šport za celo življenje, je lep in
koristen. V našem primeru z navdušenjem in vzgojo odteguje
ulici 53 mladih občanov. Pomagajmo mu!
V ŠPORTNEM DRUŠTVU KOMPOLE kot tudi v ŠPORTNEM
DRUŠTVU LAŠKA VAS 78 je zavel nov veter. Društvi vodita
predsednika Matic Vrhovšek in Uroš Godec , dva mlada s
svojimi odbori. Rezultate bo pokazal čas. Obe društvi sta
imeli občne zbore dve soboti zapored v marcu v gostilni
Špulcer in v Žlajfi, kjer sta obravnavali aktivnosti v letu 2005
in program za letošnje leto.
Prijetno je bilo doživljati občni zbor PLANINSKEGA DRUŠTVA
ŽELEZAR med samimi zrelimi in za humor dovzetnimi občani,
ki pa jih v njihovi zdravi dejavnosti tare kar nekaj problemov,
predvsem denarne narave. Ta rekreacijski šport, ki je med
Slovenci prednjačil stoletja, ekološko koristen, postaja zelo
8

O DELU DRUŠTEV

NAŠA DRUŠTVA IN NJIHOVA DEJAVNOST

ŠTORSKI OBČAN

drag za posameznega državljana. V večji meri svojo veliko
dejavnost člani financirajo sami, v manjši meri društvu
pomaga občina z lastnim prostorom in apanažo. Denarja pa
itak nikoli ni dovolj.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV je imelo, kot v navadi, letos
občne zbore po območjih: v Prožinski vasi v Štorah, Svetini
in Kompolah. To društvo je še posebej dejavno, dobro
organizirano in vodijo ga navdušenci Srečko, gospa Mohorič
, Mirko, Jože in še kdo.
Visoko oceno organiziranosti in aktivnosti vsekakor zaslužijo
tudi ŠKD RUDAR PEČOVJE, KONJENIŠKO DRUŠTVO,
VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO, Ljubiteljski zbor BOJANSKO,
LOVSKO DRUŠTVO BOJANSKO, vsa tri GASILSKA
DRUŠTVA. Vzpenja se VETERANSKA ORGANIZACIJA v
občini, v kulturi sta obe godbi na pihala fenomen s tradicijo.
Prikaz dejavnosti štorske kulture je bil dobro viden 17. t.m na
proslavi dneva žena - materinskega dne v Osnovni šoli Štore
in v Miranovi organizaciji.

O DELU DRUŠTEV

Na vseh občnih zborih sva z županom spregovorila tudi o
aktualnem problemu drog v Štorah in prosila za pomoč pri
odpravljanju te strašne moderne razvade. Izkoristila sva tudi
navzočnost na zborih, da sva se od ljudi poslovila - letos
bodo nove volitve.
Končujem moj zapis po občnih zborih društev s staro latinsko
modrostjo: SOL OMNIBUS LUCET (sonce sije vsem).

Probleme imamo z vodniki, ki nam počasi odhajajo v pokoj,
mlajši pa se težko odločijo za prevzem odgovornosti. Letos
se nam obeta pomladitev tako vodniških vrst kot članstva.
Pridružila se nam je manjša skupina osnovnošolcev, upamo
pa, da jim bodo sledili še drugi.
Podobno kot prejšnja leta smo sestavili program pohodov.
Stremimo, da bi bili zanimivi, zato iščemo manj znane kraje
in še neprehojene gore. Vsem je težko ustreči, a se trudimo,
da je na vsakem izletu tudi kaj novega.
O DELU DRUŠTVA
Društvo upokojencev Štore
Jožica KRAJNC
V mesecu marcu so po naših območjih potekali območni
občni zbori. V našem društvu delujejo štirje: 1. Prožinska
vas. Ogorevc, Vrbno. 2. Kompole, Šentjanž, Draga. 3.
Štore, Laška vas, Vrhe.4. Svetina z okolico. Obravnavali smo
tekočo problematiko in sestavljali načrte za bodoče delo.
Letos nas najbolj skrbi, kako bomo obeležili jubilej društva,
saj nam viri izpričujejo, da je preteklo 30 let od ustanovnega
sestanka, ko se je društvo ločilo od teharskega in se
osamosvojilo. Skušali bomo zbrati najstarejše člane in se
jim primerno zahvaliti za zvestobo. Slovesnost pripravljamo
ob vsakoletnem srečanju, ki ga tudi letos načrtujemo v
Kompolah.

DELO NAŠEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
Planinsko društvo Železar Štore
Jožica KRAJNC
Člani Planinskega društva Železar Štore smo pravili pregled
lanskoletnih aktivnosti v soboto, 11. marca 2006.
Ugotavljamo, da se število članov iz leta v leto manjša. Zaradi
visoke članarine je to kar razumljivo, saj močno ohromi
družinski proračun, če je v družini več članov društva.
Poleg tega člani nimajo ne vem kakšnih ugodnosti razen
popustov pri prenočevanju v planinskih kočah in tu in tam
kakšen procent popusta pri nakupu planinske opreme.
Prenočujemo pa le izjemoma, saj opravimo večinoma
enodnevne ture.
Kljub vsemu smo opravili kar lepo število pohodov v zanimive
kraje. Od 38 planiranih pohodov smo jih izvedli 30, udeležili
pa smo se tudi 4 železarskih pohodov. Skupno je bilo na
naših pohodih 511 pohodnikov, na železarskih 175. Številka
686 ni zanemarljiva za tako majhno društvo, kot je naše.
Običajno se nas zbere 18 do 20, da napolnimo manjši
avtobus. Včasih se peljemo tudi z dvema ali tremi osebnimi
avtomobili. Železarski pohodi so bolj množični. Udeležujejo
se jih predvsem mlajši pohodniki, delavci železarne, ki jih
privlačijo predvsem mamljive majice in zaključki s plesom,
kar pa je za starejše že napor po dogi poti.
9

Druga naša skrb je usmerjena k stavbi bivšega doma učencev,
katerega namerava novi lastnik preurediti v stanovanja za
starejše. Ker je govora o varovanih stanovanjih v okviru doma
za starejše, nas je strah, da bo najpotrebnejšim bivanje v
njih onemogočeno, ker bo cena za poprečno pokojnino
nedosegljiva. Potrebe po bivanju v domovih za starejše so
zelo pereče tudi v naši občini, saj imajo povsod prednost pri
sprejemu domačini. Čakalne dobe so povsod precejšnje,
zato se je potrebno za bivanje v domovih pravočasno
prijaviti.
Potolažila nas je županova novica, da je poleg varovanih
stanovanj v načrtu tudi gradnja prizidka, v katerem bo
potekala domska oskrba ter dnevno varstvo. To nas nekoliko
pomirja. Upamo, da bo gradnja potekala po načrtih in bomo
lahko še mi deležni teh dobrin.
JEZDILI PO POTEH 14. DIVIZIJE
Ivanka TOFANT
Meseca februarja vsako leto oživi spomin na znamenito
partizansko divizijo, ki je v začetku februarja prispela na
Štajersko.
Že tretje leto zapored Franc Dolničar iz Šaleške konjenice
organizira pohod po poti 14. divizije. Letos so se združili
Marec 2006

Prvi dan so jezdili; Sedlarjevo – Virštanj – Planina – Dobje
– Šentrupert – Svetli Dol – Kompole – Prožinska vas. Ta
dan so naredili 58 km in se zvečer rahlo utrujeni ustavili pri
Buserjevnih, saj je bil Slavko vodja pohoda. Prenočili so pri
Bučarjevih.

PRVO KOLO ŠOLSKE KARATE LIGE V ŠTORAH
Emil KAČIČNIK
Priložnost za začetnike v karateju! Letošnjo sezono
tekmovanj v šolski karate ligi so pod okriljem Karate
zveze Slovenije, in v organizaciji Karate kluba Štore
karateisti iz slovenskih karate klubov začeli v OŠ Štore.

ŠTORSKI OBČAN

Šaleška, Štorska, Šmarska in Virštanjska konjenica ter
v štirih dneh prejezdili pot od Sedlarjevega do Belih Vod.
Pot jih je vodila čez drn in strn po grapah, dolinah in hribih.
Vreme jim letos ni bilo naklonjeno, pa se je kljub temu 16.
februarja v Sedlarjevem zbralo 26 konjenikov.

18.02.2006 je bilo v
Štorah prvo kolo šolske
karate lige. Nastopilo
je 137 tekmovalk in
tekmovalcev iz slovenskih
karate klubov.
Med
tekmovalci
so
priložnost za svoj prvi
nastop dobili tudi najmlajši
(dopolnil je že štiri leta).

Drugi dan se je druščina zmanjšala in na pot sta krenili
Šaleška in Štorska konjenica. Iz Prožinske vasi so odšli v
Dramlje nato v Črešnjice in na Frankolovo, kjer so prenočili
pri Dolničarjevih.

Sodelovalo je 11 klubov, in sicer KK Petrovče, KK Partizan
Ljutomer, KK Shotokan Oplotnica, KK Kozjansko, KK Žalec,
KK Shito-ryu Celje-Gaberje, KK Ichi-ban Laško, KK Rogaška
Slatina, KK Polzela, ŠD Dinamik Celje in KK Štore.

Tretji dan so preko Paškega kozjaka prijezdili v Socko, kjer
so prenočili pri Šeškovih.

Tekmovalci so se pomerili
v 35. kategorijah,
kjer je štorska ekipa
pod okriljem trenerja
ČRETNIK Staneta
ponovno posegla po
najvišjih rezultatih. V
kategoriji KIHON je prvo
mesto zasedel KRAGELJ
Aleksander, na drugem
mestu se mu je pridružil
RESNIK Jan, tretje pa
si je LIPIČNIK Žiga delil
z DOLENC Mihom (KK
Rog. Slat.). V KATAH je KRAGELJ Aleksander
zasedel drugo mesto za PIRŠ Marcelom (KK Kozjansko)
in pred klubskim kolegom RESNIK Janom, ki pa je svoje
tretje mesto delil s HUDOURNIK Matejem (KK Polzela).
V najtežavnejšem delu tekmovanja, v BORBAH so bile
najvišje stopničke prav tako namenjene štorski ekipi. Zlato
v svojih kategorijah sta odnesla RESNIK Jan in GUZELJ
Aleš, srebro si je priboril LORGER Samo, STARČEK
Denis in KRAŠOVEC Uroš pa sta se jim pridružila še z
bronastim odličjem.

Četrti dan so jezdili preko Graške gore do Belih Vod, kjer so
z manjšo komomeracijo pri spomeniku zaključili štiridnevno
jezdenje po poti 14.divizije.
Slavko Buser (ki je najstarejši samo po rojstnem datumu
), pove, da je vsako leto to ponovno posebno doživetje.
Spletejo se prijateljstva, izmenjajo izkušnje, skratka, štiri dni
v naravi s konjem, ki je vedno pomenil najplemenitejšo žival,
je resnično nekaj izrednega. Po starodavnem šamanskem
verovanju povezovanje z energijo konja prinaša moč,
svobodo in potovanja.
Verjetno bo to že držalo, saj so pogovori že stekli, kako bo
naslednje leto.

Marec 2006

10

O DELU DRUŠTEV

Drugi dan pred odhodom izpred Busarjeve domačije

S ponosom in že v
tekmovalnem duhu so
prikazali
svoje
prve
stvaritve. Kot enotna grupacija so publiki, sodnikom in svojim
klubskim kolegom demonstrativno prikazali prve korake na
svoji športni poti.

ŠTORSKI OBČAN

DOBERŠKOVA STA SE PONOVNO POROČILA
Ivanka TOFANT

Sedaj uživata sadove ustvarjalnega življenja. Ivan je bolj
doma, Milka pa rada gre na pevske vaje v župnišče in na
srečanja aktiva žena. Zelo rada poje, saj jo pesem spremlja
že iz otroštva. Hčerka Nada si je ustvarila družino v Štorah,
sin Janko pa je ostal doma. Prepustila sta mu del kmetije,
tako da imata z izvoljenko večje veselje do dela. Milka se
pohvali, da pričakujejo vnuka, ki je že na poti.

Pri Sv. Urbanu v Gorici pri Slivnici je živela kmečka družina
Virant. Od šestih otrok je bila četrta po vrsti Milka, ki je
zagledala luč sveta 3.avgusta 1936. leta. Otroštvo je
preživljala tako kot večina vaških otrok. Do šole je imela
dobro uro peš hoje. Delala je na kmetiji, dokler je ni poštar
Ivan Doberšek iz sosednje vasi Tratna ob Voglajni zaprosil
za roko.
SREBRNE NITI

vsak dinar. Zaradi gradnje Slivniškega jezera za potrebe
Železarne Štore sta se z družino morala preseliti. Pot ju
je privedla v Kompole, kjer sta kupila domačijo z dvema
hektaroma zemlje.

Ivan se je rodil 27.junija 1927. leta in imel 15 let starejšega
polbrata, ki pa je padel v nemški vojski. Kot 17-letnik je tudi
Ivan 1944. leta odšel v partizane, kjer je bil, vse dokler ga
niso zajeli Nemci. Do osvoboditve je bil v zaporu v Mariboru,
kjer je težko zbolel. Pri 19-letih se je zaposlil pri Pošti v
Šentjurju. V tistih časih je pošto raznašal kar peš po okoliških
vaseh, saj takrat še dobre poti ni bilo do nekaterih hiš, kaj
šele ceste. Vsak dan je prehodil po 25 km in več in včasih
kakšno pismo prinesel tudi Virantovi Milki. Rad jo je videl in
všeč mu je bila, zato mu ni bilo po volji, da si je dopisovala
z drugimi. Nekega dne se je okorajžil in ji kar naravnost
povedal, da je vse tisto, kar piše v pismih, lahko tudi on pove
in Milka se je strinjala.
Tudi Virantovim je bil Ivan všeč in niso nasprotovali
njuni ljubezni. Starši so za Milko morali podpisati, da je
pri devetnajstih lahko dahnila svoj da. Poročila sta se
24.decembra 1955. leta na sveti dan v cerkvici sv. Urbana
in na občini v Slivnici.
Milka je odšla za ta mlado v Tratno k Doberškovim, kjer sta
se iz ljubezni rodila hči Nada in sin Janko. Zaradi bolezni se
je Ivan invalidsko upokojil in Milka je morala prevzeti vajeti.
Iskala je priložnostne zaposlitve in presneto dobro obrnila
11

Da se po 50 letih ponovno poročita, je bila Ivanova odločitev,
saj se mu je zdelo, da prva poroka ni več veljavna. Pove, da
sta priči, matičar in duhovnik, ki so pred 50 leti opravili obred,
že pokojni. Ponovno sta torej potrdila skupno življenjsko pot
ob prisotnosti sorodnikov in prijateljev pred matičarko in
našim županom.

Zlatoporočenca med članicami Aktiva žena
Pravita, da je 50 skupaj preživetih let dolgih, ampak minila
so hitro, saj se z razumevanjem in ljubeznijo premagajo še
tako velike težave.
Ob tej priliki se želita zahvaliti županu Francu Jazbecu za
obred in vzpodbudne besede ter aktivu žena za srečanje, ki
je bilo namenjeno zlatoporočencema.
S HARMONIKO IN CITRAMI V OSEMDESETA LETA
Jožica VEŠLIGAJ
Članice Aktiva žena Kompole smo pred kratkim v svojo
sredino povabile gospo Pepco Ulaga, ki je 25.02.2006
praznovala svoj častitljivi 80. rojstni dan.
Marec 2006

Slavljenka je bila presrečna, ker je ob sebi imela tudi vse
tiste pevke, s katerimi je v preteklosti skupaj nastopala na
raznih prireditvah.
Petje se je razlegalo do poznih nočnih ur.
Še enkrat se ji zahvaljujemo, da nas je počastila s svojim
obiskom.

Nekaterim poleg bolezni, ki pride z leti, povzroča težave še
domače okolje. Pridejo dnevi, ko se nam zdi, da težavam
ne vidimo konca, pa iznenada v naše življenje posije žarek
sonca in življenje se nam spet zdi lepše.
Ne dovolimo, da bi drugi pobirali sadove, ki smo jih vsa leta
sadili in negovali. Starejši se težko odločimo, da poiščemo
pomoč, večina raje živi s svojo bolečino in trpi, pa to ni
prav. Poglejmo drug drugega, in če vidimo koga v stiski, mu
pomagajmo.
Zazrimo se vase in mislimo dobro, saj se dobrota hitro
pomnoži in ne razmišljajmo o neprijetnih rečeh, zamerah
in podobnem. Ne zapirajmo se vase, saj samota ubija,
zaupajmo drug drugemu, pa nam bo lažje. Se sploh
zavedamo, da če naredimo nekaj dobrega, naredimo to
predvsem zaradi sebe? Iz izkušenj lahko povem, da smo z
razdajanjem dobrote notranje bogatejši in srečnejši. To pa je
tudi smisel življenja.

ŠTORSKI OBČAN

Na naše veliko presenečenje je s seboj prinesla harmoniko
in citre in nas s svojim lepim glasom vse prijetno očarala.

Smo prostovoljci, ki se trudimo, da pomagamo, samo
poiščite nas in zaupajte nam. Zlasti če si sam tudi starejši,
s prostovoljnim delom premaguješ svojo osamljenost,
prostovoljstvo pa ti polepša dan.

Želimo ji še veliko zdravja in trdne volje.

Ivanka TOFANT
V mesecu marcu so območni odbori Društva upokojencev
imeli občne zbore. Na dnevnem redu so bila med drugim tudi
poročila predsednikov komisij, iz katerih je bilo razvidno, da
so bile najbolj delovne; socialna komisija, komisija za šport
in rekreacijo in komisija za informiranje.
Upokojenci imamo v Štorah najštevilnejše društvo in upamo
si trditi, da tudi najbolj aktivno.
Vabimo vse, ki še niso člani, da se nam pridružijo.
Velik poudarek je bil dan tudi projektu Starejši za višjo
kakovost življenja doma.

SREBRNE NITI

STAREJŠI STAREJŠIM

Cilji projekta so:
- poiskati osamljene, onemogle, osiromašene
vrstnike, jim polepšati starost, olajšati stiske,
- odpreti vrata društev upokojencev vsem osamljenim
in pomoči potrebnim, jih povabiti v naše aktivnosti,
- prenesti informacije o starejših, ki potrebujejo
in želijo pomoč, odgovornim v javnih zavodih,
vplivati na izboljšanje storitev,
- pomagati drugim humanitarnim organizacijam,
da najdejo tiste, ki so najbolj pomoči potrebni,
- povečati vpliv civilne družbe na odločitev o starejših
in njihovih potrebah.
Mogoče še zanimiv podatek, da je v lanskem letu k temu
projektu pristopilo 38 društev, letos pa se je število že
povečalo na 82 društev v Sloveniji.
Tisti, ki želite kakor koli pomagati in narediti nekaj za svojo
dušo, pridružite se nam.
Skupaj bomo zmogli!

Za vse starejše nad 69 let, pa tudi če niso člani društva
upokojencev, kratek povzetek iz razprave.
Vsi gremo po isti poti, ki vodi v jesen življenja, ta pa prinaša
marsikaj. Nobeden izmed nas se ne more pohvaliti, da gre
vedno vse tako, kot bi radi, saj že sama leta prinašajo težave.
Marec 2006

12

ŠTORSKI OBČAN
NOGOMETNI KLUB KOVINAR

TRENINGI
Stiki z javnostjo Aleš KOROŠEC
Minili so trije meseci,
odkar so naši nogometaši
postavili kopačke v kot in
si privoščili malo zimskega
odmora.
No,
čisto
dobesedno ne... Treninge
so prekinili samo za 14
dni, nadaljujejo pa se v
telovadnici srednje šole. Prav tako kot člani redno trenirajo
tudi vse ostale selekcije. Treningi potekajo v popoldanskem
in večernem času. V začetku meseca februarja so se za
člane pričeli tudi kondicijski treningi na prostem, ki pa bodo
precej odvisni od vremena. Trenutne vremenske razmere
niso najboljše, vendar fantov to preveč ne moti, kajti zavedajo
se, da je pred njimi nadaljevanje ene najuspešnejših in za
zgodovino kluba najpomemebnejših sezon. Dogovorjeni so
tudi termini prijateljskih tekem, žal zaradi znanih razlogov
zaenkrat samo v gosteh. Ob vikendih potekajo treningi v
Celju na Olimpu (Publikumovo rezervno igrišče pokrito z
umetno travo).
Morda še enkrat poglejmo, kaj vse nas čaka v naslednjih
nekaj mesecih. Že prva tekma bo pravi derbi, saj se bodo
pomerili s trenutno drugouvrščeno ekipo – Palomo. Ne bo
odveč, če omenimo, da je to ekipa, ki je premagala Muro 05
na njihovem terenu pred več kot 3000 gledalci (od tega jih
je bilo iz Sladkega Vrha kar 500 ). Vsekakor jih pričakujemo
tudi pri nas nekaj. Nenazadnje je to ekipa, ki po mnenju
strokovnjakov naše lige sodi med najboljše ekipe zadnjih let
in si zasluži napredovanje... vendar, morali bodo premagati
na domačem igrišču nepremagljivo ekipo Kovinarja. Vljudno
vabljeni, ne bo vam žal!
Razpored spomladanskega dela prvenstva 2005/2006:
15. krog - 18. 03. 2006 ob 15.00 (sobota)
Kovinar Štore – Paloma ( pod vprašanjem zaradi neugodnih
vremenskih razmer )
16. krog - 25. 03. 2006 ob 15.00 (sobota)
Črenšovci - Kovinar Štore
17. krog - 01. 04. 2006 ob 16.00 (sobota)
Kovinar Štore – Holermus Ormož
18. krog - 18. 04. 2006 ob 16.30 (sobota)
Pohorje – Kovinar Štore
19. krog - 15. 04. 2006 ob 16.30 (sobota)
Kovinar Štore - Malečnik
20. krog - 22. 04. 2006 ob 16.30 (sobota)
Beltinci - Kovinar Štore
21. krog - 29. 04. 2006 ob 17.00 (sobota)
Kovinar Štore - Zavrč

13

22. krog - 06. 05. 2006 ob 17.00 (sobota)
Tišina - Kovinar Štore
23. krog - 13. 05. 2006 ob 17.00 (sobota)
Kovinar Štore – Mura 05
24. krog - 20. 05. 2006 ob 17.30 (sobota)
Železničar - Kovinar Štore
25. krog - 27. 05. 2006 ob 17.30 (sobota)
Kovinar Štore – Šmarje pri Jelšah
26. krog - 03. 06. 2006 ob 18.00 (sobota)
Veržej - Kovinar Štore
Iz razporeda ostalih tekem si lahko izberete še kakšno
nogometno »poslastico«, vsekakor pa bo višek sezone v
sredini maja, ko prihajajo k nam gostje iz Murske Sobote.
Verjamemo, da bo ta tekma odločala o bodočem članu 2.
slovenske lige. Torej, vidimo se ob igrišču.
OBČNI ZBOR NK KOVINAR IN ŠPORTNEGA
DRUŠTVA KOVINAR ŠTORE
Stiki z javnostjo Aleš KOROŠEC
Člani Športnega društva
Kovinar Štore smo imeli v
petek, 24. februarja, volilni
občni zbor. V največjem
športnem
društvu
v
Občini
Štore
delujejo
kot organizacijske oblike
društva nogometni klub,
balinarski klub, tenis klub in namiznoteniški klub. Hkrati z
občnim zborom športnega društva smo svoje vodstvo izvolili
člani nogometnega kluba.
Na občnem zboru smo člani sprejeli poročila o delu, ki so
bila objavljena tudi v Štorskem občanu, in sicer decembra
2005 in februarja 2006, sprejeli finančno poročilo, poročilo
nadzornega odbora in program dela za letošnje leto. Dotaknili
smo se tudi potrebe po spremembi pravil in sprejeli sklep, da
čistopis spremenjenih pravil sprejmejo po sprejetju novega
zakona o društvih, ki je trenutno v postopku sprejemanja v
Državnem zboru. Potrdili smo tudi zasnovo emblema (logo)
društva, oziroma nogometnega kluba, katerega avtor je Aleš
Korošec. Potrebo po izdelavi znaka so narekovali trendi v
nogometu in nasploh v modernem športu. Opira se na
klubsko zgodovino in že obstoječe barve kluba. Napredek v
delovanju društva se odraža predvsem skozi prizmo uspehov
naših nogometašev, ki več kot dostojno zastopajo naš klub
v državni ligi. Tudi zato smo se v nogometnem klubu lotili
izdelave spletne strani, hkrati pa se odvija tudi zbiranje in
evidentiranje podatkov iz preteklosti z namenom, da bi se
napisala zgodovina nogometa v Štorah.
Člani smo izrazili zadovoljstvo, da se v društvo in klube
vključujejo novi člani, ki so že v dosedanjem delu nudili svojo

Marec 2006

Nogometni klub Kovinar Štore je sprejel nov logotip.
BRAVO, OBČINA ŠTORE
Stiki z javnostjo Aleš KOROŠEC
In vendar se je nekaj premaknilo…
Kako bi sicer drugače imenovali novico, ki je presenetila
še največje optimiste v nogometnem klubu Kovinar Štore.
S 01. 02. 2006 so namreč na Občini Štore preko javnih
del zaposlili osebo, ki bo skrbela za organizacijo in vodenje
športa v Kovinarju. Vsekakor ni bilo presenečenje, da je to
delovno mesto zasedel gospod Matjaž Štancar. To je veliko
priznanje za njegovo dosedanje prostovoljno delo, ki ga
opravlja z mladimi v klubu, kot tudi za vse ostale, ki v klubu
delujemo. Lanskoletno bronasto priznanje g. Štancarju je
tako dobilo epilog – sedaj vidimo, da je prišlo v prave roke.
Prav tako se je preko javnih del na Občini Štore s 13. 03.
2006 zaposlena delavka za čiščenje poslovnih prostorov
Marec 2006

ZGODOVINA NOGOMETA V ŠTORAH
Stiki z javnostjo Aleš KOROŠEC
Včasih je lahko kaka ideja
videti
zelo
enostavna.
Takšna se je zdela tudi nam:
napisati zgodovino štorskega
nogometa od začetkov pa do
danes. Morda zaradi lepega
jubileja - 75 let nogometa
v Štorah, morda zaradi vse
večjega števila mladih, ki se vključujejo v naš klub, morda
zaradi moralnega dolga do vseh tistih, ki so s svojo nesebično
dejavnostjo pripeljeli klub v sedanjost... Še posebej, ker
bi se lahko opirali na kar nekaj pisanih virov iz prvih 25 let
delovanja. Seveda je stvar precej bolj zahtevna, kot je bila
videti na začetku. Tako smo sedaj začeli z zbiranjem gradiva,
ki se kakorkoli navezuje na ta šport v Štorah in njeni okolici.
Presenečeni boste, kaj vse smo in še bomo našli. Zelo bi nas
veselilo, če bi nam bili pri tem pripravljeni pomagati. Vsaka
napisana, naslikana, izrezana iz časopisa ali fotografirana
resnica o naših nogometnih (in športnih) prednikih bo zlata
vredna. Želimo napisati resnično zgodbo o nogometu v
Štorah, v kateri nastopajo generacije naših krajanov. Verjetno
vsi veste, kje se nahajamo, pa vseeno naš naslov:
Športno društvo Kovinar Štore
Udarniška 10, 3220 Štore
tel.: 03 781 00 77
tel.: 041 675 904
fax: 03 781 00 77
kovinar.store@siol.net
Vsak prispevek bomo pregledali in ga nepoškodovanega
vrnili. Hvala!
…Močno nas je vzpodbujala k aktivnosti izven šole tudi
telovadba v šoli. Čeprav brez telovadnice in sodobnega igrišča,
je tedanje učiteljstvo vendarle znalo vzbuditi v mladih ljudeh
veliko zanimanja za telovadbo. Dvakrat tedensko smo telovadili
bodisi na šolskem dvorišču, kjer so iznajdljivi učitelji sami
napravili primitivno orodje, bodisi v naravi, kjer smo se bogato
razgibali z igrami na zelenih tratah ali pa v prostranih hostah. Tod
smo se urili v plezanju, tekih, skokih in metih. Tudi v zimskem
času nismo počivali v razredih. Na programu so bili izdatni
pohodi po snegu, igre, kepanje, sankanje itd. V l. 1928 so že
starešji fantje čutili potrebo po organiziranem športnem klubu,
kjer bi se prvenstveno udejstvovali z nogometom. Kje dobiti
potrebna sredstva za igrišče, opremo, registracijo pri oblasteh
in nogometni zvezi Slovenije? Na pomoč ni bilo računati ... Želja
po organiziranem športnem kolektivu pa je bila tolikšna, da je
ni bilo več moči udušiti. Rodil se je divji klub SK Štore, ki ni bil
prijavljen niti oblastem niti višjemu nogometnemu organu…
Izvleček iz knjige »25 let športa v Štorah«
avtorja Karla JUGA l. 1955

14

ŠTORSKI OBČAN

občinske uprave in športnih objektov Športnega društva
Kovinar Štore.

NOGOMETNI KLUB KOVINAR

pomoč. Predlog kandidatnih list organov kluba in društva, ki
ga je za občni zbor pripravilo predsedstvo društva, je dobil
soglasno podporo volilnega občnega zbora.
Izvoljeno je bilo predsedstvo nogometnega kluba Kovinar
Štore v naslednji sestavi: Jurkošek Miran – predsednik,
Rožman Dušan – podpredsednik, Kaluža Primož – sekretar,
Štancar Matjaž – vodja strokovnega dela, Rumpf Franjo –
strokovno svetovanje, Korošec Aleš – stiki z javnostjo, Jager
Rosvita – blagajnik in člani Rožman Simon, Jager Zvonko,
Križan Matej, Fidler Marjan in Mlakar Branko.
Na svoji 1. seji, ki bo predvidoma v začetku marca, bo
predsedstvo imenovalo ostale organe in člane v teh organih
na strokovno organizacijskem področju. Poleg tega bodo
obravnavali tudi usklajevanje vodenja lige pred pričetkom
spomladanskega dela v 3. SNL – vzhod za sezono 2005
- 2006 (Zaradi korenitih sprememb krovne organizacije po
vstopu Slovenije v EU so se prav tako kot v vseh nogometnih
klubih v Sloveniji tudi pri nas pojavili problemi vodenja kluba.
NZS je postavila nova, precej strožja pravila sodelovanja v
državnih ligah. Glede na vse večjo pomoč s strani občine
in krajanov prevladuje v klubu mnenje, da bi se lahko z
moderno reorganizacijo našle rešitve tudi za te težave).
V predsedstvo športnega društva so bili izvoljeni: Kaluža
Ladislav – predsednik, Franulič Anton – podpredsednik,
Franulič Jure – sekretar, Jurkošek Miran – nogometni klub,
Rožman Dušan – nogometni klub, Cenc Marjan – tenis
klub, Blatnjak Goran – balinarski klub, Korošec Aleš – stiki z
javnostjo in Klinar Gojmir – koordinator ostalih aktivnosti.
V skladu s pravili športnega društva je občni zbor izvolil
še petčlanski nadzorni odbor ter tričlansko disciplinsko
komisijo.

ŠTORSKI OBČAN
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE

POVZETEK OBČNEGA ZBORA TURISTIČNEGA
DRUŠTVA ŠTORE
Betka JELEN
Člani TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠTORE smo imeli v
petek, 03.03.2006, volilni občni zbor na Alminem domu na
Svetini.
Občnega zbora so se udeležili povabljeni gostje prijateljskih
TD iz Celja, Pilštanja, Dobrine, podpredsednik Turistične
zveze Slovenije g. Jože Kandol in podžupan Občine Štore
g. Jože Kragelj.
Predsednik TD Štore Branko Lončar je pozdravil vse prisotne
in podal predloge za izvolitev delovnega predsedstva. Za
delovnega predsednika občnega zbora je bil soglasno
izvoljen g. Zvonko Jager, za člana pa ga. Metka Lesjak in g.
Stane Štefanec.
Delovni predsednik poda dnevni red občnega zbora.
Sledi poročilo predsednika TD Branka Lončarja za leto
2005.
G. Lončar poda, da smo plan dela za leto 2005
stoodstotno izpeljali. Organizirali smo prvomajsko prireditev
KRESOVANJE, ki je bila dobra obiskana.
V maju smo izpeljali tradicionalni pohod po Turistični poti
občine Štore, v juniju smo organizirali RJA FEST - glasbeno
družabno prireditev mladih, v oktobru so bili organizirani
ALMINI dnevi na Svetini, kateri so potekali dva dni. V okviru
Alminih dni smo otvorili našo etnološko - naravoslovno pot
23000 korakov, to je krožna pot okoli Svetine, na katero
smo člani TD še posebej ponosni. V mesecu decembru
smo organizirali tradicionalno BOŽIČKOVANJE in preko sto
otrokom v OŠ Štore pričarali čar božiča in jih simbolično
obdarili.
Sledila so poročila blagajnika, nadzornega sveta in
disciplinske komisije.
Podan je bil predlog za spremembo statuta TD Štore, da
se dejavnost društva razširi na izvajanje študijskih krožkov,
turistične vzgoje prebivalstva, zlasti z izvajanjem s področja
neformalne vzgoje in izobraževanja odraslih, s tečaji,
predavanji, razstavami, ekskurzijami za turistično vzgojo ter
za splošno osveščanje ter bogatenje znanja članov društva
in širše javnosti.
V preteklih letih smo v sodelovanju z društvom
“USTVARJALNICA” iz Celja zlasti z Ano Jasmino Oseban,
z Marjanom Račnikom in Darjo Kramžar spoznali metode
vseživljenjskega oz. izkustvenega učenja. Izvajali smo
študijski krožek, katerega končni rezultat je postavitev
krožne poti okoli Svetine.
Razrešili smo dosedanje organe društva in se jim zahvalili
za dosedanje delo. Posebna zahvala je bila namenjena
g. Branku Lončarju, ki je TD Štore uspešno vodil dva
mandata.
Delovni predsednik g. Zvonko Jager poda predlog za izvolitev
novih članov za naslednje štiriletno obdobje.
Predsednik : Emil Kačičnik

15

Podpredsednik : Žan Videc
Tajnik : Betka Jelen
Blagajnik : Zoran Šučur
Člani : Valter Jelen, Zvonko Jager, Branko Lončar;
Nadzorni svet : predsednica : Rosvita Jager
Člana : Srečko Križanec, Vera Skok
Disciplinska komisija : predsednica : Nuša Lončar
Člana: Stane Štefanec, Janez Kadenšek
Novi odbor je bil stoodstotno izglasovan in sprejet.
Novoizvoljeni predsednik TD se zahvali za zaupanje in poda
program dela za leto 2006.
1.Organizacija kresovanja;
2.6. maj, 10. tradicionalni pohod po Turistični poti občine Štore;
3.V mesecu juniju bomo v okviru občinskega praznika
organizirali tretji Rja Fest, glasbeno družabno prireditev;
4.6.in.7 oktober organizacija Almih dni na Svetini in srečanje
svetovnih popotnikov;
5.Božičkovanje;
6.Pridobivanje novih članov;
7.Pospešiti sodelovanje med društvi naše Občine in širše;
8.Vodenje izletov po naši občini in etnološko naravoslovni
poti, imenovani 23000 korakov;
9.Predstavljanje v medijih;
10.Organizacija družabnih srečanj in priprava izobraževalnih
ekskurzij;
G. Kandol, podpredsednik Turistične zveze Slovenije, se
nam je zahvalil za uspešno delo. Povedal je, da smo TD
tista, ki delamo za druge, za kraj in za ljudi.
Naše delo je pohvalil tudi podžupan Občine Štore g. Jože
Kragelj. Poudaril je, da so na Občini Štore zadovoljni z delom
TD in da bomo še naprej tvorno sodelovali. Razveselil nas je
tudi z veselo novico,
da bomo dobili svoje
prostore, za kar smo
se mu še posebej
zahvalili.
Po končanem
uradnem delu nas
je gostitelj pogostil z
zelo okusno večerjo,
ob prijetnih zvokih
pa smo se zavrteli in
Novi in stari, tudi na novi poti z roko v roki
veselili do jutra.
VABILO
NA 10. TRADICIONALNI POHOD PO TURISTIČNI POTI
OBČINE ŠTORE, KI BO 06.05.2006.
ZBORNO MESTO BO V SPODNJIH ŠTORAH OB 8.00,
ŠTART POHODA PA BO OB 8.30 URI.
VLJUDNO VABLJENI !!!

Marec 2006

Mirela Mustić

ŠTORSKI OBČAN

V zadnji reviji sem brala o veliki problematiki drog v naši občini. Tega problema se zavedam, vendar me močno moti, da
zato nekatere starejše generacije, nas, vso mladino, označujejo za “drogeraše”. Sama sem gimnazijka in sodelujem v
različnih projektih, zaradi česar nemalokrat nastopam in sodelujem na prireditvah. Ta prispevek sem napisala v upanju,
da ga boste objavili, s tem pa občanom in občankam dali vedeti, da znamo biti mladi tudi ustvarjalni.
S takšnimi prispevki bi rada v bodoče sodelovala v Štorskem občanu, zato me zanima, kaj na to pravite Vi.

Veseli nas, da ste se odzvali na naše članke in da ste pripravljeni z nami sodelovati. Prepričani smo, da ni
vsa mladina povezana z drogo, žal pa so dejstva, da je številka kar velika. Sprašujemo se, ali se mladi sploh
zavedate, kam to pelje in kaj bo v naši občini čez nekaj let. Vsem tistim, ki želite pomagati zasvojencem,
predlagamo, da se jim skušate približati in jih vključiti v svojo sredino.
Vsi, ki bi radi pomagali, se obrnite na koordinacijski odbor na sedež Občine Štore.
Odbor za izdajo časopisa

VEČERJA
Mirela MUSTIĆ

Na odru smo se predstavili dijaki vseh treh celjskih gimnazij, in sicer: I. gimnazija v Celju se je predstavila z glasbenim
vložkom in plesom; Gimnazija Celje – Center je odigrala priredbo po Kreftovi drami Celjski grofje; dijaki Splošne in strokovne
gimnazije Lava smo se predstavili dvakrat. Predstavniki evropskega oddelka 1.b so pod mentorstvom Metke Jagodič
Pogačar prepevali šansone Jane Kvas, medtem ko so se v ozadju vrtele risbe dijakov mentorice Darje Povše; sodelujoči pri
dramski delavnici smo uprizorili avtorski projekt, za katerega je z besedilom, režijo in dramaturgijo zaslužna Breda Marušič.
Za fotografijo in asistenco pri režiji je poskrbel Jože Petrak Zajc, za koreografijo Sava Malenšek Kučič, za scenografijo Meta
Petriček, za plakate Zrinka Kit Goričan in Tanja Barle, za kostume Nežika Sluga, koordinatorica celotnega projekta pa je bila
Anja Ramšak. Avtorski projekt z naslovom Celjanke smo uprizorili naslednji dijaki: Suzana Guček (4.c), Tina Gunzek (3.d),
Barbara Kotnik (2.b), Matija Kukec (3.b), Špela Mosbruker (2.b), Mirela Mustić (2.b), Tjaša Posedel (3.b), Metka Praprotnik
(2.c), Tadej Stepišnik Perdih (3.d) in Patricija Randl (3.b). Za nastop smo v sproščenem duhu pridno vadili z obilico smeha
in dobre volje, čeprav je to velikokrat spremenilo načrte v našem prostem času, saj so vaje potekale večinoma popoldne
po pouku in ob sobotah dopoldne. Ob tej priložnosti se vsi nastopajoči želimo zahvaliti mentorici Bredi Marušič in svetovalni
delavki Mojci Bučar Trotovšek, ki sta poskrbeli, da naši želodčki niso preveč trpeli. Zanimivo je, da pred nastopom nismo
imeli treme, ampak smo se sproščeno pogovarjali in spodbujali drug drugega. Ko smo začeli prihajati na oder, smo zagledali
polno dvorano, kar nas je še dodatno motiviralo. Po nastopu nas je množica nagradila z bučnim aplavzom, česar smo bili
vsi veseli, saj je to nekakšna nagrada za naše delo. Nato nas je koordinatorica projekta »Večerja«, gospa Marjana Turnšek,
povabila na srednjeveško večerjo, ki so jo pripravili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Vsi smo se povabilu
odzvali in ob odlično pripravljeni hrani ter prijetni strežbi poklepetali z gledalci. Vsi so nam čestitali in pohvalili naše delo,
nekateri pa smo na pobudo novinarja celjske televizije dali intervju. Kritike našega nastopa so bile zelo pozitivne, kar so
potrdila mnenja nekaterih predstavnikov medijev.
Gledalcev je bilo res veliko, s svojo prisotnostjo pa so nas prijetno presenetili številni profesorji, še posebno ravnateljica
naše gimnazije, gospa Marija Gubenšek Vezočnik, in direktor Šolskega centra Celje, gospod Igor Dosedla. Svoj nastop
bomo v prihodnosti na različnih prireditvah še ponovili, zato vas že sedaj vljudno vabimo na druženje z nami.

Marec 2006

16

ZGODILO SE JE

V petek, 17. februarja 2006, se je v veliki dvorani Narodnega doma V Celju ob 18. uri pričela prireditev projekta »Večerja«.
Letošnja tema so bili Celjski grofje.

ŠTORSKI OBČAN

DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN
Vlasta PREVOLŠEK
V mesecu marcu že nekaj časa slavimo dva praznika.
Včasih nastane rahel problem o tem, kaj je pravzaprav tisto,
kar je vredno praznovanja: ženskost kot taka, materinstvo,
lepota...? No, ne glede na to, kaj praznujete vi, se mi zdi
smiselno, da so v marcu objete vse ženske, da »draga» dobi
vrtnico, da mamica dobi poljubček, skratka, da vsaka ženska
prejme pozornost, ne glede na to, ali je žena ali mati.
Zato vam ponujam razmišljanja o obeh praznikih.

AKTUALNI DOGODKI

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujejo
vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske,
politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka
in socialistka Klara Zetkin. Za enakopravnost žensk se je
začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan,
posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni
konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga
praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem,
takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v
Trbovljah. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od
leta 1917.
Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk.
Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka,
medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto
kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas
kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški
univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s
tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica.
Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima
vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta
kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske
do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih ne le zaradi
zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi
telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali
žrtev nasilja.
Ob mednarodnemu dnevu žensk je veliko predstavnic
ženskega spola zagotovo prejelo nemalo pozornosti, pa
tudi takšnih in drugačnih daril, marsikateri pa dan ni minil
prav nič praznično. Vzrok je v široko razširjenem kršenju
človekovih pravic žensk - tako političnih kot tudi ekonomskih
in socialnih, do katerega prihaja domala v vseh delih sveta.
In v kakšnem položaju so slovenske ženske? Številne
Slovenke se soočajo z diskriminacijo in drugačno obravnavo
na podlagi spola na delovnem mestu, pri čemer delodajalce
največkrat ‘skrbi’, da bi ženska odšla na porodniški dopust,
ali pa v primeru bolezni otrok koristila dopust za njihovo
nego. Zgovoren je podatek urada za enake možnosti, da
delež žensk med brezposelnimi zadnja leta stalno narašča in
že presega 50 odstotkov. Med novo prijavljenimi osebami na
zavodih za zaposlovanje je v teh letih približno 55 odstotkov
žensk, kar daje slutiti, da je eden izmed prikritih kriterijev
17

pri določanju tehnoloških viškov tudi spol. Ženske so tudi
pogosteje na slabše plačanih delovnih mestih. Raziskave
strokovnjakov so pokazale, da so v štirih dejavnostih, v katerih
je med zaposlenimi izredno visok delež žensk (zdravstveno
in socialno varstvo, gostinstvo in turizem, izobraževanje,
znanost in kultura ter trgovina), razlike v prejemkih med
moškimi in ženskami najvišje. Naj dodam še to, da so
ženske v Sloveniji bolje izobražene od moških; diplomira jih
več kot moških, vse več jih tudi magistrira in doktorira, kljub
temu pa njihove zmožnosti ostajajo neizkoriščene. Na to,
da je nasilje tudi nad ženskami v slovenskih družinah dokaj
razširjeno, opozarjajo že nekaj časa razne organizacije, ki
se ukvarjajo s pravicami žensk.
V katoliškem koledarju se 25. marec praznuje kot
materinski dan, zabeležen tudi kot Pomladanska Marija.
Katoliška cerkev na ta dan obeležuje Marijino oznanjenje
kot praznik angelovega oznanila Mariji, da bo rodila Božjega
sina. Materinski dan je bil v Evropo prenesen iz ZDA, kjer
ga praznujejo od leta 1910. Na materinski dan obhajajo
god številne ženske in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime
po Mariji; oblike tega imena so številne. Sicer pa je Marija
verjetno najbolj pogosto mednarodno ime, ki ga najdemo v
vseh jezikih Evrope, obeh Amerik, Avstralije, delno Azije, pa
tudi ponekod v Afriki. Beseda ima več različnih pomenov:
“grenko”, “njihov upor”, “zvezda morja”, itd. Po statističnih
podatkih je konec septembra lani v Sloveniji živelo 1.020.432
žensk, vsaki trinajsti pa je bilo ime Marija.
Po nedavni raziskavi Starši med delom in družino so v
skrb za otroke matere še vedno vključene bolj kot očetje.
Podatki o delovnem času kažejo na tradicionalno razdelitev
vlog po spolu, saj ženske v večji meri skrbijo za otroke,
moški pa so večino dni v tednu v službi več kot osem ur.
Raziskava je pokazala na neenakomerno razdelitev vlog med
partnerjema, glede na ugotovitve pa bi morali spodbujati tudi
staršem prijazno zaposlovanje in delo. Več žensk kot moških
redno samih pazi svoje otroke in jih hodi iskat tudi v vrtec
oz. varstvo. Je pa res, da precej moških koristi očetovski
dopust. Med anketiranimi očeti ga je izkoristilo 35 odstotkov
vprašanih, in sicer v obsegu povprečno 14 dni.
Skoraj vsako četrto anketirano osebo so delodajalci pri
pogovorih o zaposlovanju ali napredovanju spraševali o
načrtih glede otrok. To izkušnjo imajo predvsem ženske.
Težave pri iskanju službe zaradi načrtovanja starševstva pa
je izkusilo 22 odstotkov anketirank. Posebej prizadete so
ženske v mlajših starostnih skupinah.
Poleg tega je o poslabšanju odnosov z nadrejenimi po rojstvu
najmlajšega otroka poročalo 13 odstotkov žensk in samo
trije odstotki moških. Pri ekstremno negativnih izkušnjah, kot
je denimo prekinitev delovnega razmerja, so spolne razlike
še večje. Več kot vsaka deseta ženska (14 odstotkov), stara
do 30 let, je namreč omenila to izkušnjo, medtem ko pri
anketirancih raziskovalci tega niso zaznali.
Marec 2006

Gasilska društva naše občine so imela redne letne občne
zbore, in sicer:
- PGD Svetina v petek, dne 24.02.2006
- PGD Prožinska vas v soboto, dne 25.02.2006
- PGD Štore v soboto, dne 04.03.2006
Gasilci na svoje zbore povabijo sosednja društva in druge
goste. V imenu Občine Štore sem bil prisoten na vseh treh
občnih zborih.
Funkcionarji društev so podali poročila, iz katerih je
razvidno, da so naši gasilci zelo delavni. Opravili so precej ur
prostovoljnega dela. Veliko časa posvečajo izobraževanju in
usposabljanju. Imajo ogromno vaj in so tudi vedno pripravljeni
pomagati našim občanom v primeru nesreče.
Žal opažamo, da požari naraščajo, čeprav gasilci delajo na
preventivi. Gasilci se udeležujejo raznih tekmovanj. Najbolj
uspešni na tekmovanju Gasilske zveze Celje so bili mladi
gasilci, in sicer so dosegali zelo lepe uvrstitve:
- PIONIRJI: četrt in sedmo mesto PGD Prožinska vas
- PIONIRKE: prvo mesto PGD Prožinska vas
- MLADINCI: prvo mesto PGD Prožinska vas
- ČLANI A: četrto mesto PGD Prožinska vas
- STAREJŠE GASILKE - VETERANKE: prvo mesto PGD
Štore.
Vse dobro uvrščene enote so se udeležile regijskega
tekmovanja v Zrečah in dosegle tudi nekaj lepih uvrstitev:
- PIONIRKE : osmo mesto PGD Prožinska vas
- MLADINCI: deveto mesto PGD Prožinska vas
- STAREJŠE GASILKE - VETERANKE PGD ŠTORE PA
SO DOSEGLE DRUGO MESTO IN SE UVRSTILE NA
DRŽAVNO TEKMOVANJE, ki bo letos v Žalcu. Še enkrat,
iskrene čestitke.
Na občnih zborih je seveda tekla beseda o planu dela
v bodoče in pomanjkanju opreme, predvsem zaščitnih
oblek. Ta problem v občini postopamo rešujemo in vsako
leto nabavimo po dve obleki s čelado in škornji na društvo.
Problem je v glavnem v tem, da občina od države dobiva v
Požarni sklad sredstva le za eno GD prve kategorije okrog
milijon tolarjev. To pa še niti za zavarovanje opreme, domov
in članstva vseh treh društev ne zadostuje. Za vso dejavnost
in opremo se sredstva dajejo iz proračuna občine, ki pa ni
velik. Kljub pomanjkanju denarja je občina le uspela v zadnjih
letih nabaviti tri vozila za društva. Vozilo za PGD Štore še ni
plačano.
Iskrena hvala g. županu za veliko pomoč in razumevanje.
Ugotavljam, da je kljub pomanjkanju denarja dobro
sodelovanje med gasilskimi društvi in Občino Štore. Varnost
Marec 2006

ŠTORSKI OBČAN

Marjan TRŽAN st.
Vodja Občinskega sveta, zadolžen za gasilstvo 1.r

naših občanov je zagarantirana, za kar se Občina našim
pridnim gasilcem iskreno zahvaljuje, saj pridno bdijo nad
požarno varnostjo krajanov.
VETERANKAM želim čim višjo uvrstitev na državnem
tekmovanju, vsem gasilcem pa obilo uspehov pri njihovem
humanem delu tudi v bodoče.
SEŽIGANJE RASTLINSKIH OSTANKOV V NARAVI
Občinski poveljnik
Marjan KRAJNČAN
Sezona požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi tople in suhe
jeseni, prav tako pa tudi pomladi, podaljšuje. Najpogostejši
povzročitelj teh požarov je človeški dejavnik.
Požare večinoma zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s
kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega
oranja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to
za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno
prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevele ter zemljo
pognojijo s pepelom. Tako je kurjenje oziroma bel dim v
zraku pokazatelj, da nekdo kuri travo, ne slamo, koruznico
in plevel. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske
površine je tako z vidika varstva okolja kot agrotehnike v večini
primerov neutemeljena. Praviloma pa s kurjenjem rastlinskih
ostankov povzročamo predvsem negativne posledice za tla
oziroma rodovitno prst.
S tem ko kurimo organsko maso, so tla izpostavljena visoki
temperaturi. Visoka temperatura povzroča, da zraven mase,
ki jo želimo sežgati, popolnoma propadejo občutljive vrste
kmetijskih rastlin, ki bi jih še želeli obdržati. Ogenj in visoke
temperature celo stimulirajo razvoj semena nekaterih
trdovratnih plevelov, ki se jih bomo v nadaljnji tehnologiji s
težavo, predvsem pa večjimi stroški, znebili.
Ogenj rastišče s svojim delovanjem tudi zakisa, v kisli frakciji
tal pa uspevajo le manj intenzivne rastline.
Površina sicer po sežiganju ozeleni, toda rastlinska sestava
vzniklih rastlin bo na takšnih površinah po biološki in krmni
vrednosti slabša.
V zgornjem zračnem sloju ornice, torej na površini,
kjer izvajamo sežiganje, se nahaja največja količina
mikroorganizmov, ki imajo lastnost, da s svojim početjem
iz organskih ostankov v procesu humifikacije proizvajajo
rastlinam potrebni humus. Prav tako se v tem sloju nahajajo
drobnoživke, ki skrbijo za proizvodnjo humusa in strukturo
tal. Visoke temperature, ki jih povzroči ogenj, uničijo velik
del drobnoživk in humusa tudi v tleh, tla brez humusa pa so
praktično nerodovitna.
V zadnjih nekaj letih se z linearnim zmanjševanjem staleža
živine zmanjšuje tudi delež humusa v tleh, zato bi morali
težiti ravno k temu, da bi čimveč organskih ostankov zaorali
v zemljo in jih ne sežigali. Neposredno pa bi s tem ukrepom
blažili tudi efekt suše.
Sežiganje trave oziroma organskih ostankov na njivi pa ni
primerno zgolj iz biološkega vidika. Gost, jedek, bel dim
moti bližnjo soseščino. Požgana površina daje neprijeten
18

AKTUALNI DOGODKI

GASILCI NAŠE OBČINE OCENILI SVOJE DELO

ŠTORSKI OBČAN

videz, ki se vsekakor ne ujema z zeleno okolico.
Požgana tla v nagibu so ob večjem deževju dosti bolj
izpostavljena nevarnosti plazenja. Delček neprevidnosti in
precenjevanje lastnih sposobnosti je lahko razlog, da goreča
površina preide na področje, ki ga ne želimo požgati, kar
lahko povzroči veliko materialno škodo. Požiganje rastlinskih
ostankov v naravi je škodljivo in neopravičljivo, tako iz
biološkega, naravovarstvenega, kot ekonomskega vidika.
Za vzdrževanje kultivirane krajine so bistveno primernejši
postopki z organsko maso, kot so podoravanje, redna
košnja, mulčenje ali kompostiranje. Če se odločite zakuriti
večjo površino suhe trave, o tem predhodno obvestite
lokalno pristojno gasilsko društvo, da vam strokovno svetuje
in nudi zaščito pred morebitnim preskokom travniškega
požara v gozdnega.
Če pa se ugotovi, da je bil požar namenoma zaneten, se
osebi, katera je to naredila, izstavi račun za pokritje nastalih
stroškov ob intervenciji po ceniku Gasilske zveze Slovenije.
OSNOVNA ŠOLA LJUBEČNA POMAGA
AFRIŠKIM OTROKOM

AKTUALNI DOGODKI

Nina KRIŽANEC
Na OŠ Ljubečna se odvija veliko projektov, eden izmed njih
je tudi pomoč afriškim otrokom. Vse skupaj se je začelo
oktobra v tednu otroka. Ves teden so se odvijale različne
delavnice na temo strpnosti in drugačnosti. V devetem
razredu smo »odpotovali« v Afriko in kolegica geografinja je z
otroki pripravila primerjavo med Slovenijo in Ugando, jaz pa
sem jim s fotografijami pripravila predavanje. Izbira Ugande
ni bila slučaj, saj sem sama julija lani bila tam in sem lahko
učencem pokazala fotografije njihovih vrstnikov in njihovega
življenja.

Edirisa (www.edirisa.org), ki se ukvarja z izobraževanjem in
sponzoriranjem otrok.
Učenci OŠ Ljubečna so z zanimanjem poslušali, kako živijo
otroci v Ugandi. Ugotovili so, da zjutraj nimajo težav, kaj
bodo oblekli, saj imajo samo eno obleko. Ko se ta pere,
ne morejo v šolo. Če že imajo svinčnik, je ta velik približno
dva centimetra. V zvezke ne pišejo veliko, saj se bojijo, da
jih bo prehitro zmanjkalo. Le redki imajo čevlje, vsi pa imajo
napihnjen trebušček zaradi podhranjenosti in nepravilne
prehrane. Ta dejstva so naše učence kar presunila in
pomislili so, kako so pravzaprav srečni. Izrazili so željo, da bi
za te otroke zbirali obleke in šolske potrebščine.
Predavanje je poslušal samo deveti razred, glas pa se je
kmalu razširil vse do petega razreda. Zbirali smo vsi, največ
so prinesli učenci, nekaj pa tudi osebje šole. Zbirali smo
predvsem obleke in obutev, tudi igrače, prinesli pa so še
nekaj knjig, zvezkov, sestavljanke in pisala.
Denar za poštnino smo zbrali tako, da smo več podjetjem
poslali prošnje za donacijo. Nekaj se jih je odzvalo, sami
otroci pa so zbrali skoraj 3000 tolarjev. Podjetja Štore Steel,
Etol, Gostilna Medved, Mercator in Hotel Štorman so skupno
prispevala okrog 180.000 tolarjev. V organizacijo Edirisa v
Ugandi smo tako poslali 7 velikih paketov.
Ostalo nam je še nekaj denarja, zato smo se odločili, da
bomo finančno podprli šolanje dveh otrok. To pomeni, da
jima bomo plačali šolanje, ki znese za enega 60 evrov letno.
Postopek trenutno še ni končan, se pa veselimo prvega
sporočila in fotografij otrok.
Idejo učencev, da bi pomagali ugandskim otrokom, smo z
veseljem podprli zato, ker smo vnaprej vedeli, da bodo stvari
res prišle do otrok. Edirisa je manjša organizacija in njen
ustanovitelj Miha Logar ima neposreden stik z otroki. Prosili
smo ga, naj fotografira otroke, ko bodo razdelili obleke iz
paketov. V Ugandi v OŠ Bufuka ob jezeru Bunyonyi je bil
pravi praznik, ko so v vrsti čakali na kos obleke, ki jim bo
prav.
Učenci z Ljubečne so svojim vrstnikom v Ugandi napisali
tudi pisma, se jim predstavili in jim povedali, kako živijo. Zdaj
nestrpno čakajo, da prejmejo odgovor.
Učenci OŠ Ljubečna so v ta projekt vložili veliko energije.
Ne samo da so prinesli stvari, zbirali so tudi naslove podjetij,
ki bi jih še lahko prosili za denar. Poleg tega se skoraj vsak
dan pozanimajo, če so kakšne novice iz Ugande. Če bi vsi
ljudje naredili toliko za pomoči potrebne, bi bilo vsem lepše,
zato gre našim otrokom z OŠ Ljubečna velika pohvala.

V Ugandi sem obiskala prijatelja in njegovo družino, prav
tako pa tudi deklico, ki jo finančno podpiram, da lahko
hodi v šolo. Miha Logar je v Ugandi ustanovil organizacijo
19

Marec 2006

Znanstvene raziskave so pokazale, da lahko pol ure zmernega
gibanja dnevno pomembno izboljša naše zdravje in nas
ohranja aktivne in samostojne tudi v starostnem obdobju.
Gibanje je eden od temeljnih elementov varovalnega
življenjskega sloga. Preprečuje razvoj in napredovanje
kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so : bolezni srca in ožilja
( srčni infarkt, angina pektoris, možganska kap ), sladkorna
bolezen, nekatere vrste rakavih bolezni ( rak dojke, debelega
črevesa ), povišan krvni pritisk, povišane vrednosti maščob
v krvi in debelost. Redna telesna vadba lahko kar za 50%
zmanjša obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja
in povečuje splošno kakovost življenja.
Telesna aktivnost poveča bazalno presnovo- to je poraba
energije v mirovanju -za približno 10%. To povečanje traja
lahko do 48 ur po zaključku aktivnosti. Obenem pomaga pri
izkoristku kalorij in sodeluje pri zmanjševanju apetita. Redna
vadba nam pomaga vzdrževati in nadzorovati telesno težo,
zmanjšuje zalogo maščobe v telesu in pospešuje izgubo
telesne mase. Znižuje celokupni holesterol in povečuje
koristni- HDL holesterol. Znižuje nivo sladkorja v krvi.
Ugodno vpliva na krvni pritisk. Pomemben je vpliv na okostje
in mišice, saj preprečuje krhkost kosti ( osteoporozo ) in
možnost zlomov, vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov
ter poveča telesno pripravljenost. Telesna aktivnost nam
pomaga pri premagovanju stresa , deluje pa tudi pomirjujoče
in antidepresivno ter povečuje samozavest in samozaupanje.
Ugodno vpliva na našo odpornost, ker povečuje obrambne
sposobnosti organizma. Zaradi vsega naštetega zmanjša
število od tuje pomoči odvisnih starostnikov. Nenazadnje
nam ponuja nove možnosti za navezovanje stikov in
prijateljstev.
Pri vadbi pa moramo upoštevati določene previdnostne
ukrepe. To velja predvsem za osebe, ki so starejše- moški
od 40 let in ženske od 50 let - in so bile do sedaj telesno
neaktivne. Enako velja za nekatere kronične bolnike:
sladkorni bolniki, srčni bolniki (odsvetujemo savno, vadbo
na vročini ali mrazu, potrebno je predhodno obremenitveno
testiranje), bolniki s prekomerno telesno težo (vadba mora
biti manj intenzivna in trajati daljši čas ). Naštetim naj bi o
načinu vadbe svetoval njihov zdravnik. Telesno aktivnost
popolnoma odsvetujemo osebam, ki so pred kratkim
prebolele srčni infarkt, vse dokler rehabilitacija po infarktu
ni zaključena in dokler kardiolog z obremenitvenim testom
ne oceni zmogljivosti srca. Šele na podlagi tega bolniku s
prebolelim infarktom predpišemo obseg in način vadbe.
Prav tako moramo predhodno testirati osebe, pri katerih se
je na novo pojavila angina pektoris ali imajo motnje srčnega
ritma. Vadbo odsvetujemo tudi osebam s previsokim krvnim
pritiskom (160/95 in več). Če pa je ta ustrezno zdravljen,
je vadba celo priporočena. Od ostalih bolezni in stanj,
kjer telesno vadbo odsvetujemo, so še: nezdravljena ali
neustrezno zdravljena bolezen ščitnice, akutno vneti in
boleči sklepi, zvišana telesna temperatura ( 0,5 stopinj in
Marec 2006

ŠTORSKI OBČAN

Natalija KOREN

več nad 37 st.C ) in pa če se med naporom pojavijo glavobol,
vrtoglavica, huda zadihanost. O vadbi naj bi se z zdravnikom
posvetovale tudi osebe z bolečimi in oteklimi nogami, kmalu
po operativnih posegih, osebe, ki so utrujene in oslabele in
se slabo počutijo, ki so prehlajene ali prejemajo antibiotik.
Vse našteto nikakor NE POMENI, da kronični bolniki ne
smejo biti aktivni. NASPROTNO! Tudi zanje je vadba zelo
priporočljiva, se pa morajo pred pričetkom le te posvetovati
s svojim zdravnikom, ki bo s pregledom in preiskavami ocenil
njihovo sposobnost za telesno aktivnost in jim ustrezno
svetoval.
Ločimo več vrst telesne vadbe:
1.) Aerobna vadba je tista, s katero povečujemo telesno
vzdržljivost. To so aktivnosti, ki vključujejo velike mišične
skupine, so dolgotrajne in ritmične: hoja, tek, počasno
plavanje, kolesarjenje, veslanje, tenis, drsanje, tek na
smučeh, zmerna aerobika, ples). Izvajali naj bi jih 3-4 krat
tedensko več kot 30 minut ali 5-7 krat tedensko 20-30
minut.
2.) Vaje za mišično moč so tiste, s katerimi si povečamo
moč in količino mišic. To so: dvigovanje uteži ali lastnega
telesa (sklece, zgibi...), raztegovanje vzmeti. Te naj bi delali
2-3 krat tedensko po 20-30 minut. Z njimi tudi izboljšamo
držo telesa.
3.) Vaje za povečevanje gibljivosti oziroma za raztezanje
služijo vzdrževanju elastičnosti sklepov in mišic. Le te
vzdržujejo našo gibljivost, ravnotežje in zmanjšujejo stres.
Izvajamo jih na koncu vsake vadbe, ko smo ogreti.
Morda je vse našteto slišati preveč učeno in zapleteno in bi
marsikoga odvrnilo od tega, da bi pričel z neko vrsto vadbe.
Zapomnite si – KARKOLI JE BOLJŠE KOT NIČ. Izogibajte se
dolgega posedanja pred televizorjem in računalnikom.
Začnite z zmerno aktivnostjo dvakrat dnevno po 15 minut.
Pojdite na sprehod, peš v trgovino in po ostalih opravkih,
uporabljajte raje stopnice namesto dvigal, kolesarite. Če
imate doma slučajno sobna kolesa in podobne priprave za
vadbo, jih uporabljajte. Če bodo le te samevale nekje v kotu,
od njih ne bo nobene koristi. Izberite si tiste rekreativne
dejavnosti, ki vam nudijo največ zadovoljstva. Napredujte
počasi in postopno, intenzivnost in trajanje vadbe pa
prilagodite svoji trenutni telesni pripravljenosti.
Pogostokrat najdemo številne razloge za izogibanje telesni
aktivnosti. Hojo in hitro hojo lahko vključimo v naš urnik
skoraj vsak dan. Je poceni telesna aktivnost. Zanjo, razen
primerne obutve in udobnih oblačil, ne potrebujemo ničesar
drugega. Pločnikov, stez , travnikov in gozdov imamo v Štorah
kar nekaj na voljo. Če smo primerno oblečeni in obuti, lahko
hodimo v vseh letnih časih. Med hojo spoznavamo tudi našo
okolico in spremembe v njej. Pešačite lahko neodvisno od
starosti in stopnje vaše telesne zmogljivosti. Hojo si lahko
prilagodite vašim osebnim potrebam in omejitvam. Hoja
v družbi še ene ali več oseb je lahko tudi oblika druženja,
zabave in sprostitve.
Za začetek ni nikoli prepozno!
20

AKTUALNI DOGODKI

RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE

ŠTORSKI OBČAN

Zapomnite si :
- da bi pričeli z neko vrsto vadbo, ni potrebno, da ste že
trenirani ( pomembno je, da s telesno aktivnostjo pričnete
postopoma)
- da bi telovadili, vam ni treba v telovadnice in v fitnes
(tudi v stanovanju in zunanji okolici je dosti možnosti za
gibanje)
- telesna vadba ne vzame nujno veliko časa ( vključite jo
lahko v vsakodnevne aktivnosti - peš v trgovino...)
- ni pomembno, koliko ste stari.
Vsaj pol ure zmernega gibanja dnevno izboljša naše
zdravje in nas ohranja aktivne za življenje!

sadnega (tj. fruktoze) in trstnega ali pesnega (tj. saharoze),
ki jih lahko spremljajo še drugi sladkorji, poleg njih pa tudi
številne druge sestavine, npr. beljakovine, aminokisline,
encimi, vitamini, rudninske in aromatične snovi. Ravno
prava količina in kombinacija teh snovi v njem odmerjata
dragocenost medu. Sladkorji so od vseh sestavin najmočneje
zastopani in dajejo medu njegove najznačilnejše lastnosti,
ki so skupne vsem vrstam tega sladkega proizvoda. Druge
sestavine, ki jih vsebuje med v precej manjših količinah, pa
povzročajo individualne razlike med posameznimi vrstami.
Že majhne spremembe v količini različnih organskih in
rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod
potem toliko različnih vrst medu od svetlega do temnega z
vsemi njihovimi značilnostmi.

RAZGIBAJMO SE!
MED, SLADKI PRIDELEK IZ ČEBELJEGA PANJA
Andreja KANDOLF
Svetovalka za zagotavljanje varne hrane
Čebelarska svetovalna služba pri ČZS

AKTUALNI DOGODKI

Med, ta sladki pridelek iz čebeljega panja se uporablja že
od nekdaj, tisočletja dolgo je bil edino sladilo, hkrati pa je
veljal za vsestranski in čudežni lek za najrazličnejše bolezni
in težave. To je edino živilo, ki ohrani svoje lastnosti brez
dodatkov konzervansov.
Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo živalskega izvora.
Medonosne čebele ga proizvajajo iz različnih virov. Vir
cvetličnega medu je cvetlični nektar ali drugi izločki živih
rastlinskih delov, vir maninega (gozdnega) medu pa je mana.
Listne uši, kaparji in škržati izločajo mano kot neporabljeni
del rastlinskega soka.
Nektar je raztopina predvsem sladkorja v vodi. Poleg tega
pa v majhnih količinah vsebuje tudi rudninske snovi, eterična
olja, organske kisline in zrnca cvetnega prahu. Poglavitna
sestavina mane so različni sladkorji, vsebuje pa tudi nekaj
aminokislin, vitaminov in za razliko od nektarja precej več
rudninskih snovi, zaradi česar so manini medovi temnejše
barve.
Tako nektar kot mana vsebujeta sestavljene sladkorje, čebele
pa iz svojih žlez dodajo encime, ki te sladkorje razcepijo na
enostavne. Glavna sladkorja medu sta glukoza in fruktoza, ki
preideta direktno v kri in s tem poskrbita za hiter vir energije,
zato je tudi med boljši vir energije kot navadni sladkor in velja
za splošno poživilo. Ker sta osnovni surovini precej tekoči,
saj vsebujeta od 28 do 97 % vode, in kot takšni neprimerni
za skladiščenje, čebele osnovno surovino zgostijo, tako da
zrel med vsebuje največ 20 % vode, bolj kakovosten pa še
nekaj odstotkov manj. Zrel med čebele shranjujejo v pokritih
celicah satja.
Zrel med je razmeroma koncentrirana vodna raztopina
predvsem treh vrst sladkorja: grozdnega (tj. glukoze),
21

Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele
nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija,
lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj in
ajda. In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov,
smrekov, kostanjev, hojev, ajdov, …
Akacijev med pomirja in blaži utrujenost; je milega okusa in ga
zato nekateri imenujejo tudi damski med. Hojev in smrekov
med sta oba zelo temne barve in vsebujeta veliko rudninskih
snovi, ki jih človeško telo potrebuje za svoj normalen obstoj,
predvsem smrekov med slovi kot odlično zdravilo proti kašlju.
Lipov med prijetno diši po lipovem cvetju; krepi organizem in
pomaga pri premagovanju prehladov. Ajdovega medu pa pri
nas zaradi opuščanja setve ajde praktično ni več.
Med določene vrste ima senzorične in fizikalno kemijske
lastnosti značilne za to vrsto, vsebuje pa tudi zadostno
količino cvetnega prahu vrste, za katero ga označimo. Manin
med (hojev, smrekov,…) pa vsebuje tudi elemente mane,
to so hife gliv, alge,…S cvetnim prahom izredno bogat je
kostanjev med, v katerem je kar v več kot 86 % zastopan
cvetni prah kostanja, iz česar izvira tudi grenčina tega medu.
Akacijev in lipov med pa poleg drugih vrst cvetnega prahu
vsebujete okrog 20 % cvetnega prahu akacije oziroma lipe.
Zanimivo je, da je v maninem medu velikokrat zastopan cvetni
prah spominčice, ki je eden izmed najmanjših. Največkrat
pa čebele nabirajo nektar ali mano na več rastlinah hkrati,
takrat med nima tipičnih značilnosti določene sorte, zato ga
lahko označimo kot cvetlični ali manin med. Cvetlični med
krepi žile in srce, manin pa krepi odpornost organizma in
pomaga pri vnetju žrela.
Med je toliko bolj kakovosten, kolikor manj vode vsebuje.
V nasprotnem primeru se namreč lahko v njem razmnožijo
kvasovke, ki živijo v okoljih z več vode, zato se med pokvari,
izgubi svojo kakovost in ga ne moremo več uporabljati v
prehranjevalne namene.
Od količine vode, ki jo med vsebuje, je odvisen tudi časovni
potek kristalizacije medu. Kristaliziran med ni nič manj
kakovosten. Kristalizacija je naraven pojav, ki se večini medu
zgodi prej ali slej, ne zmanjša pa kakovosti medu. Paziti
Marec 2006

Ob nakupu tega medu pa vas bo grela zavest, da ste kupili
slovenski pridelek in ste tako prispevali tudi k opraševanju
rastlin. Zapomnimo si, da med lahko uvozimo, opraševanja
pa ne. Brez naših čebel tudi večine kmetijskih rastlin ne bi
bilo. Glavni pomen čebelarstva namreč niso čebelji pridelki,
ampak opraševanje rastlin in s tem uravnavanje biološkega
ravnovesja.

ŠTORSKI OBČAN

moramo, da pri ponovnem utekočinjanju medu temperatura
medu ne preseže 40 °C, kajti pri temperaturi višji od 40°C
se bodo uničili encimi v medu. Zato tudi medu ne damo nikoli
v vroč čaj. Kristalizacija medu nam tudi pove, da med ni bil
pregret in so s tem ohranjene vse njegove dragocene snovi.
Pregret med namreč ne kristalizira več. Kristalizacija je poleg
vsebnosti vode v medu, odvisna od vsebnosti sladkorjev v
medu, temperature in časa shranjevanja.

Povzeto po:
V medu so našli tudi nekaj snovi s protibakterijskimi
lastnostmi, zato ga v domači lekarni uporabljamo pri
antiseptičnem zdravljenju ran, opeklin in nekaterih drugih
bolezenskih stanj, npr. pri slabokrvnosti, želodčnih težavah,
obolenju črevesja, obolenju dihal, revmatičnih obolenjih,
obolenjih jeter, napakah srca, obolenjih sečil,… Pospešuje
tek, povečuje zbranost in s kombinacijo cvetnega prahu in
matičnega mlečka krepi telesno moč. Zdravstveno je tudi
dokazano, da so medovi, zlasti še kostanjev, najboljše
uspavalo in pomirilo, če ga pred spanjem zaužijemo samega
ali pa zmešanega z mlekom. Ker je izredno lahko prebavljiv,
je tudi sredstvo za okrepitev po boleznih.
Že Pitagora je izjavil: »Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset
let prej.”

Babnik, J. in sod., 1998. Od čebele do medu. Ljubljana:
Kmečki glas.
Pedrotti, W. 2003. Med, cvetni prah, matični mleček,
propolis in strup. Ljubljana, Pisanica: Delo revije.
Meglič, M. 2004. Čebelji pridelki, Pridobivanje in trženje.
Brdo pri Lukovici, Čebelarska zveza Slovenije.
Kapš, F. 1998. Med in zdravje. Novo mesto, Založba Erro
Novo mesto.
Zakladi iz čebeljega panja. Veletrgovina Vema.
Pridelava medu v okviru KBZ za slovenski med. Ljubljana,
ČZS,1999.
V GOZDU

A bodimo pozorni, da užijemo samo med, ki je varen in
kakovosten. Med doseže v satju prvinsko kakovost, kar
pomeni, da čebelarji ne morejo izboljšati njegove kakovosti,
z neustrezno tehnologijo jo lahko samo zmanjšajo. Slovenski
čebelarji se še posebno trudijo, da ohranijo njegovo kakovost,
zato so se združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije odločili
uvesti kolektivno blagovno znamko »SLOVENSKI MED
KONTROLIRANE KAKOVOSTI«. Ta med je pridelan v skladu
z dobro čebelarsko prakso, ki je bila pripravljena na osnovi
HACCP načel, s čimer je zagotovljeno, da je tako pridelan
med varno živilo. Varnost pa je dopolnjena še s kriteriji za
kakovost, ki so višji kot kriteriji državnega pravilnika. Poiščite
pri slovenskih čebelarjih med, ki je označen s prelepko,
v kateri je v glavi narisan starinski čebelnjak s kranjiči in
na kateri piše slovenski med kontrolirane kakovosti, tako
boste vedeli, da ste kupili Slovenski med najvišje kakovosti.
Vsaka prelepka oziroma vsak kozarec, opremljen z zaščitno
prelepko »Slovenski med kontrolirane kakovosti« ima svojo
številko. Le ta poleg naslova pridelovalca-čebelarja na
etiketi zagotavlja stoodstotno sledljivost »od cveta do mize«.
Porabnik tako ve, kdo je med pridelal in kje dobi dodatne
informacije. Tudi z uvedbo sledljivosti do panja slovenski
čebelarji porabnikom zagotavljajo nekaj več, saj se zavedajo,
da v poplavi medu iz raznih koncev sveta postaja poleg višjih
kakovostnih kriterijev tudi zaupanje element o odločitvi
nakupa.

Marec 2006

Srečko KRIŽANEC
Se jutranja zarja po polju razlije,
se nočna temačnost krog drevja še vije,
mlad lovec po potki ob gozdu hiti,
glava mu klone pod težo skrbi.

AKTUALNI DOGODKI

Zato začnimo živeti bolj zdravo in uživajmo med. Namesto
da zjutraj brez zajtrka oddrvimo na delo, popijmo skodelico
toplega mleka z vsaj žlico medu ali pa pojejmo kos kruha z
maslom in tankim namazom medu.

V grmu se zgane, premakne se tam,
lovec se zdrzne, pogleda v to stran,
ga srnica gleda s strahom v očeh,
otročke je skrila v gnezdu na tleh.
Se lovec ustavi, nekol’k postoji,
živali pogleda globoko v oči,
v njih se odseva ljubezen in strah,
on pot nadaljuje, korak pa je plah.
Se sonce dviguje, je lažji korak,
z obraza odstrani izraz se težak,
preveva ga sreča, so iskre v očeh,
obraz se razleze v rahel nasmeh.

22

ŠTORSKI OBČAN

ŠOLSKA ODBOJKARSKA LIGA
Kaja KOMPOLŠEK
V sredo, 15.2.2006, so se učenci naše šole odbojkarske
lige pomerili v odbojki z OŠ Prevalje. Rezultati so bili kar
visoki, žal v prid prevaljske šole.
Prevaljčanke so se s servisi
in ostalimi potezami, njihova
igra temelji predvsem na
zabijanju in drugih zvijačah,
dobro izkazale. Točke pa
so dobivale tudi na račun
naših deklet. L Rezultat je
bil 57:10 za Prevaljčanke.
Skupni seštevek drugega
polčasa je bil 100:31 za Prevaljčane. Tretji niz so naši
pokazali boljšo igro kot v ostalih dveh nizih. Konec igre
je prinesel zmago Prevaljčanom. Končni rezultat pa je bil
140:57. Žal so se naši odbojkaši v tej igri slabo izkazali,
premoč je bila prevelika. Naslednje tekmovanje bomo
gostitelji mi. Vrjetno bomo pokazali boljšo tekmo, saj se
bomo okrepili. Po tekmovanju so dobili pico in kokakolo,
na koncu so določili še najboljšo igralko in igralca, Nikito
Privšek in Edisa Hadžiča.

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE

NARAVOSLOVNI DAN
Nina, Janez, Gregor, Žiga, 4.a/8
Bil je 28. januar,
ko smo imeli naravoslovni dan.

na stare slike v zaprašenih okvirih,
na močnik, ki za večerjo skuha ga,
na poljub, ki mi ga za slovo da.
Zato vem, da res rada me ima!
ŠPORTNI DAN
Aljoša GAJŠEK, 4.a/8
9. 1. 2006 smo imeli učenci 4. razredov športni dan. Bil je
zelo mrzel dan, zato smo se toplo oblekli in obuli.
Najprej smo odšli do Godca, nato pa na Teharje. Tam smo
si ogledali Železarski muzej. V njem smo opazili mnogo
zanimivih stvari: zmesi za aluminij, slike Železarne Štore v
60-ih letih, rudarsko obleko. Delo v železarni nekoč smo si
ogledali tudi na CD-jih.
Pot smo nadaljevali proti vzhodu mimo picerije Picikato in
teharske cerkve. Na Vrheh se nam je pridružil pes, ki nas ni
zapustil vse do šole. Kar nekajkrat smo ga skušali usmeriti
nazaj tja, od koder je prišel. Na poti proti Kresnikam se je
pot začela spuščati. Prišli smo do spodnjih Štor in se mimo
starih obratov železarne napotili do šole.
Pri šoli smo se poslovili. Na poti proti domu sem razmišljal,
kako bo kuža našel pot domov.
ŠOLA V NARAVI
Mežica (5. razredi)
Martina REZAR, 5.b

Učne liste smo dobili,
se hitro nalog o toploti lotili,
pri vsaki nalogi poskus izvedli,
prav nič se nismo zmedli.
Dolgo čakali smo,
da se balonček v topli vodi
napihnil bo.
Ker zanimivo je bilo,
potrpežljivo čakali smo.
Naravoslovni dan uspešno smo končali
in veliko novega spoznali.
MOJA BABICA
Zala GRDINA, 4. a/8
Ko slišim besedo babica,
hitro spomnim se
na rože, ki rada jih ima,
na pravljice, ki jih pripovedovati zna,
na pesmice, ki jih poje ob večerih,
23

V ponedeljek, 30.
januarja, se je za učence
5. razreda pričela šola v
naravi.
Zjutraj smo se z
avtobusom
odpeljali
proti Mežici. Pot je ob
pogovoru s prijatelji
kar hitro minila. Kmalu
smo prispeli pred dom Peca. Tam nas je pričakala prijazna
pedagoška vodja ga. Metka in nam povedala nekaj osnovnih
pravil in dolžnosti vsakega učenca. Seznanila nas je tudi o
poteku šole v naravi. Sledila je nastanitev v sobe, nato pa
smo odšli h kosilu. Ta dan smo imeli testiranje smučanja.
Kmalu je nastal mrak in imeli smo večerjo. Pred vsakim
obrokom je moral dežurni učenec pripraviti vse potrebno
za obed. Prvi in drugi večer smo pisali tudi dnevnike. Ker
smo bili zelo utrujeni, smo odšli spat. Drugi dan smo odšli
na smučišče in začeli z učenjem smučanja. Vsako dopoldne
smo odhajali na smučanje. Popoldne se je dogajalo marsikaj
zanimivega. V torek je imel 5.b razred tek na smučeh, 5.a
razred pa orientacijo, v četrtek pa smo zamenjali. Bilo je
zelo zanimivo. V sredo nas je čakal ogled rudnika. Z vlakcem
Marec 2006

ŠOLA V NARAVI
Radenci ob Kolpi (9. razredi)
Maja GALUF, 9.b
Bila je mrzla nedelja:
5. februar 2006.
Učenci 9. razredov
smo se odpravili v
Stari trg ob Kolpi
v dom Breza v
Radencih.
Potovati bi morali šele
6. februarja, a ker
smo imeli 10. februarja učenci 9. razredov informativni dan
na srednjih šolah, smo odšli en dan prej. Vožnja je potekala
normalno z enim krajšim postankom in obračanjem želodca
v Kočevju. Ko smo prispeli na cilj, smo najprej zadihali, nato
pa se razvrstili v sobe. Po kosilu smo odšli na pohod, da smo
spoznali okolico. Ker je bila zima, je dan potekal takole: ob
7.15 bujenje, hitro smo se morali obleči in odhiteti na jutranjo
telovadbo, nato pa na zajtrk, ki so nam ga medtem pripravili
dežurni učenci. Po zajtrku je sledil pregled sob. Pregledoval
jih je dežurni učitelj s pomočjo EKO frajerjev. Imeli smo
veliko aktivnosti na terenu: plezanje, lokostrelstvo, tek na
smučeh, pohodništvo, ostalo pa je potekalo po učilnicah:
kulturna dediščina, varčevanje z energijo, okoljevarstvena
vzgoja, itd. Dobili smo tudi dve oceni iz gospodinjstva. Imeli
pa smo presenetljivo veliko časa. Obroki so bili majhni,
vendar zanimivih okusov. Po večerji so sledile večerne
animacije, pri katerih smo se nasmejali do solz, predvsem
zadnji dan, ko smo imeli predstavitev sob. Do 21.30 ure smo
se lahko sprehajali po sobah, ob 22. uri pa smo morali v
postelje in zaspati. Ker je bil naš dom tudi EKO dom, smo
morali odpadke zbirati ločeno. Imeli smo tudi nekaj domačih
živali: kačo in paličnjaka (v terariju) , miši (v kletki) in ribe (v
akvariju).
Ob odhodu nas je upravnik doma pohvalil, da smo bili vljudni,
prijazni in komunikativni, predvsem pa najbolj navdušeni
pink-ponk igralci, kar jih je videl. Posebna zahvala še vsem
spremljevalkam iz šole: razredničarkam 9. razredov in ga.
Maji Grajžl, ki so nas prenašale in bile z nami potrpežljive.
Marec 2006

Ana GABRŠČEK, 8.b
Med letošnjimi zimskimi
počitnicami se je na
Celjski
koči
odvijal
smučarski
tečaj
za
učence OŠ Štore, ki sta
ga organizirala Smučarski
klub Štore ter OŠ Štore.
Prijavilo se je zelo veliko
otrok. V ponedeljek,
27. 2. smo se že zgodaj
zjutraj zbrali pred šolo in se »natovorili« na avtobus ter kombi.
Na Celjsko kočo smo prispeli približno ob pol devetih. Nato
smo se preobuli v smučarske čevlje ter si z ogrevalnimi
vajami krajšali čas do začetka smuke. Dobili smo karte in
se odpeljali po vlečnici navzgor. Razdelili smo se v 5 skupin
in vsaka skupina je začela z vajami. Ob enajsti uri smo se,
malce premraženi, zbrali v jedilnici, kjer smo dobili malico.
Najedli smo se, nato pa hop spet na smuči. Smučali smo
do 13. ure. Na koncu smo smuči spravili v garažo, čevlje
pa smo vzeli na avtobus, ki nas je peljal nazaj v Štore. Tu
smo se poslovili ter odšli vsak po svoje. Tako je izgledal
naš vsakdan na tečaju vse do petka, 3.3. Skozi cel teden
smo nadgrajevali svoje smučarko znanje in se na koncu tudi
pokazali na tekmovanju. Kot ponavadi pa so se počitnice
končale prehitro tudi za nas smučarje, zato že komaj čakamo
naslednje zimske počitnice.
ŠOLSKA ODBOJKARSKA LIGA
Barbara BURGER in Olja KRUŠLIN, 9.b
V sredo, 8.3.2006, so
se učenci naše šolske
odbojkarske lige pomerili v
odbojki z OŠ Jurija Vege v
Moravčah.
Najprej so se pomerila
dekleta, ki so svojo nalogo
dobro opravila in premagala
nasprotno ekipo, kateri tudi
domači navijači niso pomagali. Na koncu prvega niza je bil
rezultat 34:22.
Med prvim in drugim nizom je nastopala navijaška skupina
iz Moravč.
V drugem nizu so se pomerili fantje, vendar se niso tako
dobro odrezali kot dekleta. Priznati moramo, da so fantje iz
Moravč veliko boljši, saj imajo tudi več treningov, kar se vidi
tudi v dobrih napadalnih udarcih in igri nasploh. Konec niza
je bil rezultat 19:55 za nasprotno ekipo.
Med glavnim odmorom so nastopala dekleta navijaške
skupine Jing Jang iz OŠ Štore. Po nastopu pa so sledile
razne igre.
V tretjem nizu so naša dekleta odigrala malce slabše kot
24

ŠTORSKI OBČAN

SMUČARSKI TEČAJ NA CELJSKI KOČI

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE

so nas odpeljali v notranjost, ogled pa smo nadaljevali peš.
Izvedeli smo veliko zanimivega in videli kar precej strojev, ki
so jih nekoč uporabljali za delo. Ko smo se vrnili iz rudnika,
je bila že tema, zato smo pot nazaj nadaljevali s svetilkami.
Bilo mi je zelo všeč, čeprav me je bilo malo strah. V četrtek
smo začeli pospravljati svoje stvari v kovčke. Naslednji dan
smo imeli še tekmovanje.
Vse lepo pa hitro mine in tako je minila tudi naša šola v naravi.
Bilo nam je lepo in naučili smo se marsičesa, predvsem pa
smučanja, in to po zaslugi učiteljev, ki so tako lepo skrbeli
za nas.

ŠTORSKI OBČAN

v prvem nizu in izgubila igro prav tako kot fantje, saj je bil
skupni rezultat tretjega niza 32:39.
Končni rezultat tekme je bil 85:116 za OŠ Jurija Vege iz
Moravč. Naj igralec in naj igralka naše ekipe sta bila Rok
Prevolšek in Kim Majoranc, naj igralka in igralec nasprotne
ekipe pa Neira Muhtari ter Sandi Ribič.
Naši odbojkarski ekipi želimo veliko uspeha tudi na naslednjih
tekmah.
PRAZNOVANJA V PRVEM RAZREDU
Valčka OREHOVAC, Karmen GORJUP ŽGANK in Tatjana
MRAVLAK
Mesec februar smo v prvem razredu praznično preživeli.
Doživljali in spoznavali smo pomen kulturnih prireditev, se
pogovarjali, kako se na kulturnih prireditvah obnašamo in
ustvarjali.
KULTURNI PRAZNIK: Ob tem prazniku smo spoznali našega
pesnika Franceta Prešerna, poslušali Povodnega moža in
izdelali knjigo.

UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE

OBISK KNJIŽNICE V ŠTORAH: Obiskali smo knjižnico
in jo primerjali z našo šolsko. Knjižničarka Marjeta nam je
v knjižnici prijazno pokazala, kje so spravljene knjige za
otroke, za mamice,…

so jih pri spreminjanju potrebovali ( klobuke, krone, različne
krinke, maske), poslikavali smo obraze.
V številnih dopoldnevih v predpustnem času so bile igralnice
polne zajčkov, medvedkov, volkov, indijancev, kurentov,
dobrih vil…., ki so rajale ob glasbi.
Končno smo dočakali
pustni torek, ko so v vrtec
prihajale najrazličnejše
živali, klovni, princese,
Pike Nogavičke…
Pustne šeme so se
posladkale s slastnimi
pustnimi
krofi
ob
praznično
dekorirani
mizi. Pustno razigranost je vznemiril gozdni mož, ki nam je
ukradel ključ od pomladi. Palček, ki ga je gozdni mož ugrabil
že pred letom dni , nam je zaupal, da ima gozdni mož zelo rad
glasbo in ples. Pustne šeme so torej s plesom želele očarati
gozdnega moža, da bi vrnil ključ od pomladi. Poskušali so
indijanci, kavbojci, klovni, princese in princi, čebele, metulji,
pikapolonice, zmaji, Pike Nogavičke, zajčki, miške, muce
in medvedki. In seveda, uspelo jim je. Gozdni mož je vrnil
ključ, s katerim smo odklenili vrata pomladi.
PRAV POSEBEN DAN ŽENA
NA SLATINSKEM PLESNEM ODRU

PRIREDITEV ZA UČENCE SOSEDNJEGA RAZREDA:
Naredili smo plakat, pripravili kratek program in nastopili
pred prijatelji sosednjega razreda.
KULTURNI DAN V PRVEM RAZREDU: »PUSTOVANJE«
Pogovarjali in seznanili
smo se z ljudskim
običajem, spoznali pustni
karneval,
cerkniške
čarovnice,
kurente,…V
petek, 24.02.2006, pa
smo izdelovali papirnate
klobučke. Na papirnate
klobučke smo risali različne geometrijske vzorce v
določenem zaporedju. Na plesu so se maske predstavile in
zaplesale najprej v razredu, nato pa še na hodniku, kjer so
se jim priključile še maškare iz ostale prve triade.

Prispevek: Emil KAČIČNIK
V sredo, 8.3.06, so štorski plesalci Tinkara ŽULA, Nejc
KROFLIČ, Anja SIRK, Živa KUMPERGER, Ema KAČIČNIK,
Maša KAČIČNIK, Nika TURNŠEK, Lucija BRECL, Maja

PUSTOVANJE V VRTCU ŠTORE
Irena ZEMLJIČ, vzgojiteljica
Predpustni in pustni čas je zagotovo obdobje, ko otrok
razvname svojo domišljijo. Otrokom smo v predpustnem
času pomagali to domišljijo razvijati in jim hkrati omogočili,
da so uresničevali svoje sanje in želje po spreminjanju.
V pustnem kotičku so se lahko otroci preoblačili v
najrazličnejše figure, skupaj smo izdelali različne dodatke, ki
25

GODICELJ, Tamara ROMIH in Evita KOČNIK pod vodstvom
plesne učiteljice Katje MAHNE doživeli svoj »ognjeni krst«.
Zaplesali so na velikem odru Kulturnega centra v Rogaški
Slatini na območnem srečanju plesnih skupin Javnega
sklada za kulturne dejavnosti – Rogaška Slatina. Vrtec
Štore – plesna skupina Rolly se je tam predstavila s
plesno točko Speedy Gonsales, katera je od selektorice
JSKD za svojo izvedbo prejela zelo dobre kritike.
Marec 2006

ŠTORSKI OBČAN

ZAHVALA
Na prošnjo več žensk iz našega okoliša namenjamo vso
pohvalo Miranu Jurkušku za vsakoletno organizacijo
prireditve ob materinskem dnevu. Miran je tudi sicer
soorganizator vseh prireditev, ki se odvijajo v občini
Štore.
Kljub temu, da je vsakemu organizatorju obiskana
prireditev največje priznanje, je tudi beseda hvala
dobrodošla.
Torej Miran, v imenu vseh tistih, ki smo bili na prireditvi
17.marca, iskrena hvala.
Prepolna dvorana in naša navdušenost je gotovo dala
vedeti, da si takšnih in podobnih prireditev želimo.
Zagotovo je bil namen dosežen tudi z domačimi
nastopajočimi.
Prireditev je financirala Občina Štore in Rudar Pečovje.
Vsem še enkrat hvala.

Odbor za izdajo časopisa

Marec 2006

26