Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 - Telefon štev. 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-146 • List izhaja vsako soboto . Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani • Cena izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. VIDEMSKO-KRŠK-I intervju - _ m:: ■ urniki govore TT ML Jm m MIE Stane Nunčač. — Predvolilni sestanki so v naši občini zelo živahn’. Ljudje zlasti razprav- Stev. 39 TRBOVLJE, 21. SEPTEMBRA 1957 Leto X. Na zadnjem zboru volivcev sm0 največ govorili o pripravah za izvedbo kanalizacije, no, in o cestnem prahu, ki tudi našemu kraju precej nagaja. Želim, da bi volivci tudi v bodoče tako sodelovali ■ z občinskim ljudskim odborom kot doslej. Vinko Vovk. — Zastopam volivce iz Leskovca in okolice. Reči moram, da se je v teh letih tudi življenje pri nas precej obrnilo na bolje. Urejene so bile ceste ter gozdne poti, opravljene male asanacije in druge, prvi hip sicer drobne, a za vsakega kmetovalca pomembne stvari- Vsako leto smo imeli po dva 7 dni po svetu Zadnjii smo na tem mestu zapisali, da bo Zahodna Nemčija 15. t. m. odločila, komu ho za prihodnje štiri leta zaupata državno krmilo. Zdaj pa lahko že zapišemo, da so Nemci ponovno izglasovali. ZAUPNICO ADENAUERJU saj je za njegovo stranko glasovalo kar 14 in pol milijona volivcev. To pa pomeni, da le je uresničilo Adenauerjevo volilno geslo o »gospodarskem čudežu«. Sicer skoroda nismo pričakovali drugačnih rezultatov, kajti Ollenhauerjev volilni program ni bil niti zdaleč tolikanj elastičen kot nasprotnikov — Adenauerjev. Kajpak je Zahod brž prilil olja na ogenj in pohitel čestitati 82-letnemu kanclerju Konradu za težko pričakovan uspeh. Iz sovjetskih komentarjev pa veje mnenje, da so vsi demokristjani izbojevali zmago z nedemokratičnim volilnim sistemom in podporo nemških, ameriških in angleških finančnih monopolistov. ■ Zahodna Nemčija bo torej nadaljevala svojo pot, ki jo je v predvolilnih govorih tolikokrat omenjal kancler Adenauer. Te dni pa je v središču pozornosti tudi pismo romunskega ministrskega predsednika Stoice maršalu Titu o potrebi krepkejšega sodelovanja balkanskih držav. Komunski predsednik predlaga sestanek predsednikov plad vseh balkanskih držav,' na katerem bi zakoličili bodoče odnošaje in sodelovanje na kulturnem - in gospodarskem področju balkanskih! dežel. Naš predsed-, nik tov. Tito je na pismo odgovoril in poudaril, da imajo sosedje povsod v svetu posebno obveznost RAZVIJATI SVOJE ODNOŠAJE Po načelih miroljubne koeksistence in da zato tembolj ceni predloge navedene v pismu. Predsednik Tito poudarja, da je naša dežela ves čas po vojni posvečala posebni pomen razvoju meddržavnih in družbenih zvez Jugoslavije z njenimi sosedi. Zato predsednik Tito sodi, da bi bilo posvetovanje Šefov balkanskih držav lahko važen korak k vzpostavitvi in razvoju prijateljskega sodelovanja vseh balkanskih držav. Pred dnevi se je začelo v Ne w Yorku XII. zasedanje Generalne skupščine OZN. Na prvi seji je bil izvoljen za novega predsednika Generalne skupščine OZN stalni predstavnik Nove Zelandije v OZN Lesiie Munro Na letošnjem zasedanju GENERALNE SKUPŠČINE bodo delegati obravnavali vrsto važnih mednarodnih vprašanj, ki so bistvenega pometla za utrjevanje mednarodne solidarnosti in ohranitev miru v svetu. Bržčas bo najbolj pomembna debata o Alžiru in vprašanje razorožitve in še nešteto drugih mednarodnih Problemov. Svetovni tisk se te dni razpisuje tudi o državnem udaru v Siamu. Bivši predsednik siamske vlade Pibul Songram je zapustil deželo, oblast pa je začasno prevzel vrhovni poveljnik siamskih oboroženih sil. Vrhovni poveljnik je raz-glasil v deželi obsedno stanje pozval vlado, naj odstopi VREME Okoli 21 in 26. septembra Izdatne padavine z močnimi ohladitvami, kaše celo izjemoma na •neg do nižin. Pozneje ob prvih •azjasnlitvah nevarnost slane. ®aiale dni v glavnem lepo In •utopoma'toplejše vreme, ven-ne povsem brez motenj. PRED BLIŽNJIMI VOLITVAMI PROIZVAJALCI ZA ZBORE PROIZVAJALCEV Kipenje in vrvenje v naših političnih organizacijah je iz dneva v dan živahnejše" podobno pa je tudi na zborih volivcev, ki prav te dni zaključujejo svoje delo. Bliinje volitve so razgibale malone vsak najmanjši zaselek in vsepovsod so volivci pozorno poslušali poročila svojih voljenih predstavnikov o dosedanjem delu občinskih ljudskih odborov- Marsikateremu volivcu je zbledela slika o dosedanji prehojeni poti in uspehih, doseženih v izgradnji komunalnega sistema v zadnjih petih letih. K0 pa je poslušal sum-irane rezultate, je moral priznati, da je njegova občina le zlezla na zeleno vejico in, da vztrajno išče nove možnosti-" za ureditev tega ali onega" vprašanja. N;č manj važni niso predlogi volivcev za ureditev desetine velikih in majhnih problemov in podoba je, da bodo imeli novoizvoljeni občinski ljudski -odbori že v prvih dneh svoje mandatne dobe dokajšen kup predlogov, ki jih bodo morali zodovoljivo rešiti. Kaj pa priprave za volitve V občinske zbore proizvajalcev? Tu se vrvež pravzaprav šele pričenja, in kot nam je znano, so v večjih zasavskih industrijskih podjetjih ie "imeli prve se- stanke, na katerih so se pogovorili o bližnjem neodložljivem delu. V teh pripravah kajpak najbolj aktivno sodelujejo sindikalne podružnice in videti je, da so najbolj aktivne podružnice v večjih podjetjih. Seveda Pa je nujno, da pomagajo tudi manjšim gospodarskim organizacijam, ker imajo taka podjetja maloštevilne kolektive in malo političnih aktivistov. To pomeni, da bo treba tem delavcem volitve v zbore proizvajalcev še bolj tolmačit;, ker so te volitve novost. Sodimo, da bodo morale Sindikalne organizacije zlasti pobijati mnenje nekaterih delavcev, češ da nai delavci urejujejo probleme tovarn proizvodnje, ostale naloge pa naj ureja in opravlja občina. Ali ni" to morda eden izmed vzrokov, da smo ponekod zanemarili nekatere probleme lokalnega standarda, ki ‘pa močno zadevajo razpoloženje delavcev. Zategadelj bodo morale naše sindikalne organizacije še posebej razložiti delavcem, da bodo novoizvoljeni zbori proizvajalcev podaljšana roka občinskega ljudskega zbora, ki bodo okrepili in povečali " sodelovanje delovnih kolektivov pri reševanju komunalnih in podobnih nalog' Nadvse plodno delo VI. kongresa LMS Noben mladinski kongres ni napravil name tako globokega vtisa kakor zadnji v Celju. Ne morem najti besed, s katerimi bi izrazil navdušenje nad njegovim dglom. Ko sem poslušal mlade delegate, ki »o govorili o najrazličnejših problemih, sem imel občutek, da sedim med odkritimi ljudmi z veliko ver.0 v bodočnost. V njihovih TOVARIŠ STANE KRANJC JE RIL IZVOLJEN zn sekretarja CK Ljudske mladine Slovenije Menim, eiai Izražam čustva vse zasavske mladine, če rečem, da smo ponosni, ker je Centralni komite LMS nedavno izvolil za svojega sekretarja tovariša Staneta Kranjca, dolgoletnega mladinskega aktivista in predsednika OK LMS. Njegova izvolitev na tako odgovorno mesto v slovenskem merilu nas pravzaprav ni pre- senetila, ker poznamo tovariša Kranjci kot neutrudnega mladinskega delavca, ki ima največ zaslug za uspešno rast mladinske organizacije v našem okraju, a znan je tudi v slovenskem merilu, saj je bU tudi že doslej član predsedstva CK LMS. Tovariš Franc Bukovlnsky, nekdanji predsednik OK LMS Krško, a sedaj član OK LMS Trbovlje, je bil izvoljen za predsednika revizijske komisije pri fjiK LMS. Tudi on je v svojem dosedanjem delu dokazal, da je vreden te izvolitve. Razen njega so bili izvoljeni v CK LMS še štirje tovariši in tovarišice iz našega okraja. Vsem skupaj v menu vse zasavske mladine In ostalih delovnih ljudi iz vsega srca čestitamo! -no besedah ni bilo nobenega hvalisanja in pretiravanja, kadar so govorili o uspehih, in nobene malodušnosti, kadar so govorili o nepravilnostih in slabostih. Ko so govorili o negativnih pojavih v našem družbenem življenju, So to delali v želji, da bi se jih v prihodnje izogibali v korist še večjih in bogatejših, uspehov. Ko so govorili o uspehih, sq želeli, da bi izpbdbudno vplivali na bodoči, še večji napredek. V njihovih besedah je bilo slutiti veliko prizadevnost mladih ljudi li'n njihovo pripravljenost, da bi tudi sami prispevali k cvetočim uspehom na vseh področjih družbenega življenja. Od tod tudi njihova zahteva, da mora priti v najrazličnejše samoupravne družbene organe, na katerih leži oblast, še več mladih ljudi, ne samo zato, ker so mladi, ampak tudi zato, ker so polni elana in pobud, s katerimi hočejo ustvarjalno prispevati k še boljšemu delu organov družbenega in delavskega samoupravljanja. . ■Jhid; sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko je podprl to upravičeno težnjo mladih ljudi In ji-m obenem izrazil priznanje za dosedanjo aktivno vlogo v družbenem življenju- V svo-iem izpodbudnem govoru je tov. Marinko dal mnogo koristnih napotkov za bodoče uveljavljanje Ljudske mladine v družbenem življenju. Tudi resolucija je vsebinsko bogata in nakazuje jasno smer za bodoče štiriletno delo tako kongresa kakor tudi organizacij Ljudske mladine. —no Trboveliskn mladinska godba je doživela lep uspeh v Celju Na željo večine slovenskih delegatov je v dneh kongresa LMS prišla v Celje tud} mladinska godba »Svobode II« iz Trbovelj In jim priredila koncert. Zaradi slabt _ \ vremena je godba igrala v dvorani kina Union, kjer je bila deležna lenega priznanja delegatov. Moram reči. da so se mladi godbeniki dobro odrezali in da so dali vse od sebe. da bi zadovoljili najboljše predstavnike slovenske mladine. Tudi njihov kapelnik tov. Ta uši č se je zares potrudil in mu gre zato vse priznanja. (no) Po drugi strani je videti, da bo v bodočih zborih proizvajalcev resnično prevladovala delavska solidarnost, kajti med kandidati so resnično najboljši delavci naših zasavskih delovnih kolektivov, in upati je, da bodo predstavniki večjih podjetij plodno pomagali svojim tovarišem, ki so zaposleni v manjših podjetjih. Hvalevredno je tudi to, da so malone v vsakem večjem podjetju delavci predlagali tudi mlade ljudi in ženske za kandidate bodočih odbornikov v zborih proizvajalcev. Prihodnji teden se bodo torej sikom po Zasavju, v večjih in manjših podjetjih ,in po naših kmečkih krajih se šli proizvar jalci, da bi se pomenili o predlaganih kandidatih, da bi izluščili iz svojega dosedanjega plodnega dela vse tiste pomanjkljivosti in slabosti, kf ovirajo še uspešnejše delo. Na svojih zborih bodo torej prvič v novejši zgodovini izbirali sotova riše za važno poslanstvo v organih ljudske oblasti. (v) Končno: začetek gradnje nove tržnice v Zagorju URBANISTI SO ODLOČILI, DA BO TRŽNICA V PARKU PRED NEKDANJO RUDNIŠKO VILO Jjajo o raznih gospodarskih in komunalnih problemih, ki jih bo treba rešiti v prihodnje", hkrati pa z veseljem pregledujejo že dosežene uspehe, ki tudi n.isp majhni. Na Krškem polju, v Senušah in Smodniku največ govore o pripravah na elektrifikacijo, kmetovalci s področja krakovskih gozdov, ki so bili nekoč . res !bujn,i, a so danes močno iztrebljeni, za prekvalifikacijo gozdov; prav tako se za to zavzemaj, o nekateri lastniki vinogradov, velika večina ljudi iz vasi pa je mnenja, naj se davki proučijo že pozimi, tako da bodo vedeli za njih višino že na pomlad. Povsod tudi čedalje bolj poudarjajo pomembnost dobre povezave vasi z mestom. Na mnogih krajih smo slišali: »Kaj nam pomaga bogata letina in vsa najboljša volja, nuditi po-trošnim središčem dovolj sadja in drugih pridelkov, ko pa vse to s tolikšno težavo spravimo po slabih poteh do njih. Zato naj ho še naprej ena naših glavnih skrbi — urejevanje cest!« In ko zbirajo kandidate za riovi ljudski odbor presneto dobro premislijo, katerega bodo izbrali- Jože Kukovičič. — Volivci iz Kar je res, je res! Tržniški prostori v Zagorju so zdaj, ko so uredili okolico, zei0 kazili videz dela Toplic- Pa tudi obe lopi nista več ustrezali rastočim potrebam prebivalstva, saj niso bili redki dnevi, ko so morale gospodinje čakati v vrsti uro ali več, da so lahko nakupile vsakdanje potrebščine. Gospodinje so dostikrat godrnjale, da so Pridelki umazani in prašni, ker niti betonska cesta, ki se vije tam mimo, ni brez prahu. No, zdaj lahko zagorskim gospodinjam povemo razveseljivo novico, da so zbrana prva, začetna sredstva za gradnjo nove, večje, sodobnejše tržnice. Svet za urbanizem in komunalne zadeve sta odločila, da je najprimernejši Prostor za nove tržniške prostore v majhnem parku pred nekdanjo rudniško viti o v Toplicah. Ondod m nobenega prahu, dohod pa zelo primeren. Končno pa je prostor tudi nekoliko oddaljen od mestnega vrveža, in torej, kot rečeno, najbolj primeren za prodajo kmetijskih pridelkov. Začetna dela so stekla prejšnji ponedeljek. Čeprav se zagorske gospodinje tržnice letos še ne bodo mogle posluževati, bo lopa, ki bo dolga 23 m in široka 6 metrov — imela pa bo med drugim tri shrambe — pod streho do konca leta, povsem dograjena pa bo aprila prihodnjega leita- Stroški gradnje bodo znašali približno 3 da pol milijo-na dinarjev. « (a) mesta so se vseh pet let živo zanimali za delo in. težave naše komune. S prostovoljnim delom so pomagali pri ureditvi vodovoda, parka ter spomenika. Zelo so veseli tudi srednje tehniške šolij, ki je začela v Vidmu-Kr-škem s poukom to jesen. do tri zbore volivcev. Na njih sem poročal o delu v občinskem ljudskem odboru. —jak Mladi kandidirajo v ljudske odbore V Hrastniku kandidira tovariš Jože Greben, nadzornik v hrastniškem rudniku. Čeprav je še mlad, je Jože zelo razgledan. To se je pokazalo tudi na zboru volivcev, ko je v razpravi povedal mnogo koristnega jn pametnega za boljše gospodarjenje v občini. Tovariš Greben pa ni samo gospodarsko razgledan, ampak 'tudi politično pravilno usmerjen- Zelo aktivno se udejstvuje v občinskem komiteju LMS. Mladini posveti ves svoj prosti čas. Zaradi svoje resnicoljubnosti "dn poštenost} je zelo priljubljen pri rudarjih in pri ostalih ljudeh, zato smo prepričani, da mu bodo na volitvah izkazali zaupanje. V Brežicah kandidira tovariš Boris Pavlenč, gozdarski tehnik pri Gozdnem gospodarstvu v Brežicah. Tudi Boris se odlikuje z lepimi lastnostmi kot so skromnost, poštenost in resnicoljubnost. 2e nekaj let dela aktivno v občinskem komiteju Ljudske mladine, v društvu giozdarskih inženirjev in tehnikov ter v drugih organizacijah. Tak kot je — gospodarsko razgledan in politično pravilno usmerjen — bo lahko mnogo prispeval k uspešnemu delu občinskega ljudskega odbora. OBRAZI IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE V RDEČIH VRSTAH (HRIBARJEV JOŽE IZ ZAGORJA PRIPOVEDUJE) »Pomislite, samo pomislite: bil je sedem let v krvavi vojni, v neštetih bojih s carskimi soldati, kozaki, belogardisti in e seri, pa ni bil niti enkrat ranjen. Vrnil se je domov nepoškodovan, tak, kakršen je odšel tistega usodnega leta 1914«, je dejala žena tov. Hribarja in ga ljubeče pogledala. Tov. Hribar se je široko nasmejal in dejai: »Sreča, hudičeva sreča!« Za Hribarjevega Jožeta se je pričela pot na Golgoto 16. oktobra 1914. leta, v Galiciji. Tovariši naokrog so počepali kot muhe, njega pa so ujeli ruski soldati. Tisti čas je že bolehal za strašno boleznijo, ki ji pravimo kolera. Prva postaja v njegovem ujetništvu je bila Lvov. Tam so ga za silo ozdravili, zatem pa ga je vzel s seboj zdravnik — ujetnik v Kijev. Ondi se mu je še enkrat nasmehnila sreča, kot je njegov zdravnik nekako staknil potne liste za Romunijo, pa ga spet zapustila, ker so ga na večer pred nameravanim odhodom v Romunijo strpali v vlak, in hajd v Sibirijo, v Vladivostok. Tam je ostal samo teden dni, ker ni bilo prostora za vse ujetnike. Transport ga pelje v Kraenojarsk, -kjer ostane do 1915. leta. Od tam je ponovno nastopil romarsko pot na rusko-itali-jansko mejo, kjer so ga zaposlili v rudniku. Delali so kot črna živina, ob s-la-t£ hrani in v neznosnih razmerah. Kaj sa hoteli! Nekega dne so se uprli carskim bajonetom, in niso hoteli več na delo. Takrat so jih dosti pozaprli, on pa je le uspel priti na ladjo in se po reki popeljati nazaj v Krasnoja-rsk. Tisti čas je bilo v Krasnojarskem kar 18.000 ujetnikov. Nekega dne so izbrali 400 ljudi — samih kovačev, rudarjev in drugih, in jih nameravali poslati v Moskvo, kjer bi delali v neki tovarni. Prišli so samo do Zlatoustja. Ondi jih je sprejel neki Zid in jih hotel poslati v gozdove. Spet so se uprli in za kazen stali ves dan pred neko pisarno. Zvečer so jih pognati iz mesta, kjer so ostali devet dni brez hrane in strehe. Spet je vzel pot pod noge in prišel v rudnik železa Bakal. Tu se je tovariš Hribar za hip pomislil. V njegovem spominu so zrasli pred njim carski ujetniki, ki so delali v rudniku kot črna živina, uklenjeni v težke verige čez obe nogi in pas. 1000 takih ujetnikov, v glavnem intelektualcev, ki so Hribarjev Jože iz Zagorja je leta 1915 poslal svoji materi Iz ruskega ujetništva tole fotografijo, na zadnji strani pa napisal, da se mu toži po njej. vstali proti carskemu nasilju, pa jih je za kazen poslal v ta rudnik, je vedelo, da bo prišel čas rešitve in svobode. Res! Neke noči 1918. leta je v rudnik prispela novica, da so cerja Nikolaja ubili. Kakšna noč za ujetnike. Hribarjev Jože je bil med neštetimi tistimi, ki so vso noč pdliM in žagali verige z nog ujfetnikov. Od tam je tov. Hribar pobegnil v Samaro. In tu je stopil kot rdečegar-dist na prvi sanitetskj vlak. Začeti so se strahoviti boji, kajli. tisti čas so se tam mimo prebijali Cehi, ki so hoteli priti v Sibirijo in od tam na Japonsko. Iz Samare je tov. Hribar romal kot rdečegardist v Orenburg, kjer so oddali rdečearmejce v bolnišnico. Spet se je napolnil njihov sanitetni vlak in jih peljali v Taškent. Potovali so dva meseca, kajti imeti so večne boje s kozaki. Njihova delavska četa je morala včasih vsake tri kilometre popravljati progo, ki so jo kozaki razdejali na ta način, da so pri stikih tirov dvignili tračnico, vpregli vanj po deset bivolov, in pognali vse skupaj na nasip. Končno so le srečno prepeljati ranjence v Taškent. Iz Taškenta je odšel na uralsko fronto, kot član Osobjooddelka (rdečear-mejske varnostne službe), ker pa je zbolel, se je ponovno vrnil v Taškent. Po odpustu • iz tgtinišmce ga vodi pot nazaj na saititetski vlak, in spet se ‘je začelo romanje tja do obal Kaspiškega morja. Udeležil se je hudih bojev z belogardisti, dobro pa se spominja, da so ob tej priložnosti zaplenili dva belogardistična tankovska vlaka. Belogardisti so vse ujetnike, ki niso hoteli z njima, enostavno postrelili in tov. Hribar pravi, da ni moč pozabiti teh doživetij. Romanje ga vodi v Krasnovodsk, od tam v Arhabat, v Tohtabazar, kjer je ostal do 1. junija 1921. -leta. Po dveh in pol mesecih, se je izkrcal iz vlaka, v Zagorju. Tov. Hribar je preromal Rusijo po dolgem in počez. Sodi, da je premeril razdaljo nad 40.000 km, in še danes ve za vse kraje, ki jih je spoznal v Rusiji, ko je bil v rdečih vrstah. Sel j* mladenič, vrnil se je zrel mož... Milan V, tl&rotitev jlrke . IDILA — IN STVARNOST O Kriti pravijo, da Je najlepša reka v Srednji Evropi. Mnogo pesnikov Je te opevalo njeno zeleno barvo, njen skrivnostni umirjeni tok, njene zelene, z brajdami in zidanicami ozaljšane bregove, zapuščene lehe, kjer so skrivališča divjih rac, vznemirjajoče poslastice naših lovcev, opevali so molčeče gradove, romantična zavetišča kmečkih tlačiteljev in kmetove utelešene lulje, lene mline, ki se počasi vrte, kakor bi hoteli posnemati dolenjskega človeka, ki misli počasi, pa stvarno, preudarno in zanesljivo. Krka, skoraj plah je tvoj tek, kakor so plahi koraki dekleta, ko ae vrača pod večer po tvojem bregu in zasliši iz stoletnega gabra prvi sovjt skovik. Res, lepa je naša deiela. Dolenjcu se zdi, da ni nikjer tako lepega, s sanjadočimi grički obdanega sveta, da ni nikjer tako dobrega vina, nikjer tako lepih deklet — aj, tudi deklet, nikjer tako lepih rek .. . Vendar je Krka tudi potuhnjena. Vsako leto pobere nekaj vnetih kopalcev, ki iščejo v njej hladu in sprostitve. Vsako Leto pa tudi prestopi bregove, se zatene na polja In travnike ln uniči mnogo pridelkov. Tudi hiše na bregu niso varne pred njo, in ob svojem spodnjem toku postane ie tako predrzna, da vdira skozi okna v nizke obkrške hiše. Da, takrat pa pravi dolenjska skromnost, da Krita nagaja in JI ni zamere. NAČRTI INŽENIRJA BUTTE S paplavemj Krke se ubada-»10 skoraj ie celo stoletje. Stvar namreč ni tako enostavna, kakor je videti na prvi pogled. Knka ima v svojem spodnjem toku precej pragov, ki bi jih bilo treba izsekati in tako tok sprostiti. Voda tedaj ne bi tako zastajala in se razlivala KRKA IN NJENI PRITOKI POPLAVIJO TUDI DO 8000 KVADRATNIH KILOMETROV — RADIKALNI NAČRT INŽENIRJA BUTTE — SESTANEK VODILNIH OSEBNOSTI NOVOMEŠKEGA IN TRBOVELJSKEGA OKRAJA po travnikih. To idejo je dal ie inženir Butta, ki je leta 1892 sestavil radikalni in minimalni načrt za regulacijo Krke. V radikalnem načrtu, ki bi po da-našnih računih terjal eno milijardo dve sto milijonov dinarjev investicij, je predvideno radikalno čiščenje plitvim na vsem spodnjem delu reke. Tega načrta ni bilo mogoče realizirati ne v Avstriji ne v stari Jugoelav. Tudi inženir Butta mu je dal vprašaj. Zato je izdelal tudi minimalni načrt, ki bi zahteval danes dve sto milijonov dinarev investicij in ki bi ga bilo mogoče izvesti postopoma. Po tem načrtu bi bilo mogoče rešiti okoli 4.80C kvadr. kilometrov zemlje pred poplavami, kar pomeni približno 60°/» vsega poplavnega ozemlja. KAKO ZAČETI? Da, kako začeti, to je zdaj najvažnejše vprašanje. Inž. Kerin in inž. Mišič, ki imata v rokah ves material v zvezi z regulacijo Krke in obenem spodnjega toka Save, sta izjavila, da bo treba najprej dobro premisliti in poskusiti, kaj bi bilo bolj ekonomično. Načrt je mogoče izvesti po več variantah. Prva bi bila izsek pragov, potem podvodno miniranje, nato širjenje struge, pa nasipi ali pa razbremenilniki, ki gredo vzporedno z glavno strugo. Prva va- rianta bi bila nekako najbolj prikladna, čeprav bo delo razmeroma težko. Ce bi se odločili za podvodno miniranje, bi še bolj ogrozili favno v Krki, ki je po vojni že tako minimalna. Tako miniranje bi bilo močno podobno račji kugi, s katero je Krka izgubila velikansko bogastvo. Z nasipi bi lahko bistveno pokvarili v resnici idilične bregove Krke, medtem ko z razbremenilniki prav tako, če ne *» bolj. Ce bi strugo uredili po prvi varianti, bi ostala okolica nespremenjena, le gladina Krke bi za meter ali poldrug meter padla, kar pa ne bi bilo tako tragično. V Kostanjevici bi sicer pogledale tu In tam iz vode škrbine, ki pa bi jih kopalci lahko hitro odpravili, če ne bi že sam načrt predvideval njihove odstranitve. Najvažnejše pri stvari bi bilo to, da bi kmetom ostalo 4800 hektarov zemlje, ki bi je nič več ne ogrožale poplave, kar je tudi glavni namen melioracije. KAJ STORITI? Pred nedavnim eo se ztoradl že drugič to poletje vodilni tovariši trboveljskega in novomeškega okraja na posvetovanje. Udeležili so se ga tovariši: Jože Borštnar, France Pirkovič Viktor Kovač, Martin Go- • sak, župani krške, brežiške, Šentjernejske in kostanj evjške občine, direktor Vodnega gosp .darstva Slovenije, tov. inž. Kerin, inž. Mišič in drugi. Popeljali so se od Kronovega do Broda pri Podbočju in si temeljito ogledali bregove in prage. Inž. Kerin je imel v rokah načrte inž. Butte in cstale elaborate o tem problemu ter je funkcionarjem vso pot tolmačil vprašanje. Po temeljitem ogledu so udeleženci tega posvetovanj . podpisali »kupno izjavo. — Do konca letošnjega leta naj se pripravi vse potrebno. Takoj naj se osnuje iniciativni odbor za vodno skupnost spodnjega toka Krke in Save. V letu 1958 pa naj bi se izvedla začetna dela na Savi od Zidanega mosta dalje. Krka bo lahko odtekala šele potem, ko bo Sava oproščena. V nekaj letih bi bil načrt postoippma izveden in ozemlje rešeno poplav. Vse kaže, da smo prve težave prebrodili in da ni več daleč realizacija zamisli inž. Butte, ki bo skoraj po sedemdesetih retih končno le uresničena v korist našega človeka pb Kriti. KAJ PA* IDILA? Ne bo se spremenila. Po Krki bodo še vedno lahko veslali gibki čolni. Fant bo vozil po njej dekle, sanjal o lepi prihodnosti in morda bosta v pogovoru pomislila tudi na to, kako tetko je bilo uresničiti načrte dedov, ki so se borili z naturo ln slednjič ukrotili reko. Bo — morda bo pa vendarle uresničen naš davni sen ... IREKTOR IN NOVINAR 0 sevniških mizarjih Meseca junija 1945 je bila v Sevnici ustanovljena mizarska produktivna zadruga. Prvih 81 dni je tu delal en sam človek, sdaj pa je mizarska produktivna zadruga podjetje s ste zaposlenimi delavci. Začeli so z najpreproetejšim mizarskim orodjem, dane* pojo v njihovih delavnicah različni »troji. Sevnliki mizarji so veliki mojstri za najrazličnejše vrste posebne, luksuzne opreme. Pa vendar, tudi pri njih še ni vse tako, kot M želeli. Največ preglavic jim dela občutno pomanjkanje prostorov. Med direktorjem tov. Donom, najstarejšim v fabriki, ki se je pravkar vrnil iz obrata, in nami se je razvil zanimiv razgovor. NOVINAR — Vaši specialni izdelki so prav gotovo znani tndl v tujini. S katerimi državami vse imate poslovne stike? DIREKTOR — Doslej smo že dosti delali za Ameriko, Švico, Zahodno Nemčijo, Švedsko, Bližnji vzhod itd. NOVINAR — Katera naročila so bila največja v zadnjem času? DIREKTOR — Popolna oprema palače Glavne zadružne zveze v Ljubljani in dela za hotel »Metropol« v Beogradu. NOVINAR — Za kaj boste prvenstveno porabili kredit, ki vam ga Je pred kratkim odobril OLO Trbovlje? DIREKTOR — Za rekonstrukcijo enega Izmed obratov In gradnjo nove sušilnice, seveda če bo dovolj denarja. Nujno pa bi potrebovali še nekaj strojev. NOVINAR — Ali so v vašem podjetju še možnosti za povečanje števila zaposlenih? DIREKTOR — Seveda so. Ko bi imeli dovolj prostora, bi lahko takoj zaposlili še nadaljnjih sto ljudi, kajti dela imamo dovolj. Prav zaradi pretesnih prostorov je pri nas trenutno tudi komaj šest vajencev. NOVINAR — In kdaj bo t» problem rešen? DIREKTOR — Pravkar pripravljamo per- spektivni program za povečanje delovnih prostorov. NOVINAR — Sodelovali ste na beograjskem sejmu. Kakšen uspeh ste dosegli* DIREKTOR.— Zelo velik. Vsestranske smo zadovoljni. Za naše Izdelke je bilo neverjetno zanimanje. iix NOVINAR — Ali je na vidiku kakšne večje delo, ki ga bo prevzela mizarska produktivna zadruga? DIREKTOR — Oprema nove palače Zveznega Izvršnega sveta v Novem Beogradu. NOVINAR — In kaj je še novega pri vas? DIREKTOR — Za delavce, katerih večina prihaja v tovarno iz vseh vetrov z vlaki, kolesi in peš (stanovanj v Sevnici Jim ne moremo nuditi) bomo kolikor moč hitro pripravili topel obrok malice. Upamo, da bodo zadovoljni s tem. -Jak DOBRE IN SLABE STRANI LETOŠNJIH SEMINARJEV ZA ČLANE DS Pouk za bodočnost mmm Zagrebški velesejem Je zlasti letos privabil mnogo ljudi iz vseh krajev Jugoslavije. Na velesejmurazstavljaletoe ie več držav, kot lani In obiskovalci trdijo, da je izbira raznovrstnega blaga zdalečboljša kot lani. Na letošnjem velesejmu razstavlja tudi več zasavskih podjetij.. Zadružni domovi -družbeni problem Prejšnja let® smo pričeli graditi precej zadružnih domov in Jih je ie več dograjenih In danes predstavljajo središče življenja na vasi. Tako smo na pri. mer zgradili take domove na Bizeljskem, Dobovi, Artičah, Globokem ln še drugod po okraju, Osnovna sredstva za le objekte Je dala ljudska oblast, mnogo pa so prispevali sami vaščani — zadružniki, ki s ponosom gledajo In koristijo te objekte, ki »o središče gospodarskega ln kulturnega življenja na našem podeželju. Precej takih domov Je bilo ne- f dograjenih ln so jih pristojne kmetijske zadruge dokončale ln usposobile, da v glavnem že služijo svojemu namenu. V ta namen pa eo porabile preoej obratnih sredstev, ki Jim sedaj manjkajo za redno delo. Sedanji gospodarski sistem in predpisi tega ne dovoljujejo, in stoje žari r upe pred resnim vprašanjem, od kod vzeti sredstva za kritje teh izdatkov. Poskusili so najeti investicijske kredite, s katerimi bi nadomestili porabljena obratna sredstva, vendar bi tako od. plačevanje in obresti resno ogrožale delo kmetijske gadru-ge. Zato se poraja načelno vprašanje, ali je ta rešitev »ploh primerna ln zadovoljiva, ker spravlja zadruge v še večje težave, ko praktično ni dohodkov od takega doma. Niti nlao urejena predvidena skladišča, trgovine in drugi prostori za dvig funkcionalnosti kmetijske zadruge za dvig kmetijske proizvodnje — dograjene so namreč v glavnem le dvorane za kulturno Izživljanje, morda prostori za plneroe in gostilno. Res je,da Je kmetijska zadruga na vaai ustvarjalec socialističnega gospodarstva, da Je središče kulturnega življenja (ali naj bi vsaj bita), da Je organizacija naših naprednih kmetov, k| se Je bodo kmetovalci morali že bolj okleniti sa dvig sodobnega kmetijstva in za dosego večjih pridelkov — res pa je, da nobe- na zadruge danes n* zmore bremen, ki isvlrajo iz gradnje zadružnih domov. la tega sledi, da so te stare obveznosti, ki danes hrome delo naših kmetij--skih zadrug, pravzaprav problem družbe, ki ga je treba reševati okvirno za vse območje, kjer obstajajo. Mnenja smo, da 'je treba to situacijo nujno In zadovoljivo rešiti pri najvišjih organih ljudske oblasti in zadružnih organizacijah. Ko ugotavljamo, da ima ce- kina družba koristi od zadružnih domov in da se v teh razvija v glavnem le kulturno ln po. litlčno delo celotne vasi, naj ho zate naloga celotne družbe, da se ta problem člmprej ugodno reši ln s tem pomaga našim kmetijskim zadrugam, da Jim kodo zagotovljena redna sredstva za Izvrševanje pomembnih nalog, ki so velikanskega pomena za razvoj kmetijstva In naše socialistične skupnosti sploh. (ek) Seminarji v letošnjem letu so bili vsekakor uspešni, čeprav n« zanikamo tudi raznih pomanjkljivosti. Najboljšo odeno seminarjev so dali sami udeleženci, ki so po večini izjavljali, da so bili zelo zadovoljni s predavanji ln da so na njih mnogo pridobili. Seminaroiki so bili zlasti . zadovoljni s predavanjem o ekonomiki podjetja, ki jih je poučilo o mnogih doslej nerazumljivih stvareh. Pokazalo, »e je, da bo treba taka predavanja še ponoviti, ker j*- to tudi želja delavskih svetov. Zanimiva so bila nadalje predavanja o delavskem in družbenem upravljanju, ki eo poučila seminaraike tudi o njihovih pravicah in dolžnostih. Udeleženci seminarjev eo obljubili, da bodo pridobljeno znanje koristno uporabili v dele delavskih svetov. Koristnost seminarjev se je pokazala prav tako v tem, da so omogočili izmenjavo mnenj o dosedanjih uspehih delavskega samoupravljanja. V razpravi so udeleženci opozorili tudi na marsikatero nepravilnost v svojem podjetju ln izrazili pripravljenost, da bodo storili vse za odpravo pomanjkljivosti. V diskusiji »o prišla na dan tudi razna napn&na gledanja na vlogo delavskih svetov, ki so se skušala primerno pojasniti. Za razliko od lanskoletnih seminarjev so bili letošnji bolj razBibanl v vseh pogledih- Medtem ko so lansko leto na marsikaterem seminarju govorili predvsem predavatelji, so na letošnjih seminarjih udeleženci aktivno sodelovali v razpravi ln koristno dopolnjevali predavanje. Marsikje »o bili letošnji seminarji že tako Izpopolnjeni, da so bila predavanja samo uvod v široko in plodno razpravo, v kateri je sodelovala večina udeležencev. ,. Pomanjkljivost letošnjih seminarjev je bil® v tem, da »o se predavatelji premalo posluževali raznih pripomočkov za ponazarjanja nekaterih stvari iz predavanja. Tako na primer predavanje o ekonomiki podjetja sploh ne more biti učinkovito, če ni primemo ponazorjeno s primeri na tabli ali celo na flanelografu. Kjer so se predavatelji posluževali vsaj table, ao bdla predavanja učinkovitejša. Nadaljnja pomanjkljivost seminarjev je bila v tem, da udeleženci niso prejeli tez predavanj, kakor na lanskih seminarjih. Samineroiki bi se lahko tudi pozneje poglabljali v posamezna vprašanja. Morda bi bilo celo koristno, če bi se člani delavskih svetov — udeleženci seminarjev organizirali v krožke in se tudi še pozneje shajali in se vzgajali za delavsko samoupravljanje. 2e lani in letos ponovno se je pokazalo, da je seminar z manj udeleženci uspešnejši od seminarjev z večjim številom seminarmkov, kar bo treba v prihodnje upoštevati. Zelo koristno bi tudi bilo, če bi v prihodnje že pred začetkom seminarja seznanili člane delavskih svetov s tezami, da bi lahko' pripravili in preštudirali ustrezno gradivo. Razumljivo, da tega ne bi storili vai seminamiki. toda tudi če bi to storila samo četrtina udeležencev, bi dosegli napredek, ki bi »e prav gotovo zrcalil tudi v boljšem poteku seminarja. -ne V HRASTNIŠK1 STEKLARNI SE DOBRO PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE V ZBOR PROIZVAJALCEV Na zadnjem sestanku sindikalne podružnice v Steklarni v Hrastniku so obširno napravljali o pripravah za izvolitev svčjlh prvih predstavnikov v zbor proizvajalcev na občini. Predelali ao zakonski osnutek o nalogah v zvezi z Izbiro delegatov po posameznih obratih ter pripravili gradivo za bližnje zbore proizvajalcev, na katerih bodo člani kolektiva Izbrali svoje kandidate. Od tovarišev, ki sedaj zastopajo kolektiv v okrajnem zboru proizvajalcev, bodo zahtevali poročolio o njihovem dosedanjem delu ln nalogah abora proizvajalcev. V tovarni bodo Imeli 4 volilne enote. V vsaki enoti bodo člani posameznih oddelkov tovarne volili svoje zastopnike. Ker se med posamezniki v kolektivu opala mnenje, da morejo biti v zboru proizvajalcev zastopani v*i oddelki oz. stroke, Jim bo treba razložiti. da Je tako gledanje nepravilno, ka,1t! Izvoljeni odborniki bodo v zboru proizvajalcev ščitili korlatl celotnega kolektiva oz. Interese celotne komune. V steklarni so le določene komisije za Izvedbo volitev. —. Pri organizaciji potrebnih predvolilnih sestankov sodelujejo poleg sindikalne podružnice in organizacije ZJC tudi terenske organizacije SZDL. Težnje vseh gre za tem. da pridejo v zbor proizvajalcev tudi mladinci ln žene. Priprave potekajo zadovoljivo in upajmo, da bo dobra tudi izbira kandidatov ter udeležba na volitvah. R. V. , 1 N 1 8 KOMENTAR j Državni udar v Siamu Zgodilo »e Je, kar smo mnogi poznavalci razmer v Siamu ie več mesecev napovedovali. Martal Šarit Thanarat, vrhovni poveljnik siamskih oboroženih sil, Je pretekli torek rasglasll obsedno stanje In po*v»i vlado, naj odstopi, V Bangkok, glavno mesto Siama, so priepele tankovske enote in obkolile vladno pel»čo. Vlada je odstopila, ministrski pred-sednik Fibul Sengram je pobegnili oblast pa je prevzel maršal Šarit Thanarat Siam (uradno Prades Thai ali Muang Thaj — dežela svobodnih) ge razprostira med Burma, Laosom, Kambodžo in Malajo, Meri 613.447 kvadratnih kia lometrov ln ima kakih milijonov prebivalcev, večinoma Siamcev skoro 4 milijone Kitajcev Im milijon Malij-cev. Glavno mesto je Bangkok, ki Ima nad milijon prebivalcev. Dežela je Izredno bogata. Razvito je kmetijstvo. Industrije skoro ni, čeprav imajo veliko rud, ki pa jih še ne izkoriščajo. Kakih 80 odstotkov prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom. Prevladujejo majhna posestva. Na 93 odstotka (Obdelovalne poviršine goje riž. (Do nedavnega bil Siam največ) i pridelovalec in izvoznik riža na svetu, sedaj pa j« na prvem mestu Burma.) Na ostalih 7 odstotkov obdelovalne površine goje sladkorni tre, koruzo, tobak in kavčukovec. Siam je ustavna kraljevin«. Kralj Pumlfol Aduldej pa nima nobene oblasti. Vso oblast je Imela vojaška hunta, ki Ji je načeloval ma*6aj Song ram. Songram je leta 1938 kot obrambni minister Izvedel državni udar in postal predsednik vlade. Vladal Je do leta 1944. Med vojno je sodeloval z Japonci in napovedal vojno zaveznikom. Zato so ga po vojni zaprli. Zanj pa se je zavzela ameriška vlada, na kar so ga izpustili. Wa»hingtonu je namreč bolj odgovarjal Songramov konservativizem kot pa liberalizem Pridi Pannmyonge ki je bil po vojni predsednik vlade. .Leta 1947 so Pano-myongo nasilno odstavili in Songram je spet postal predsednik vlade. Songram je v zunanji pplitik! tesno sodeloval z ZDA (Siam Je Član SEATO pakta), v notranji pa je podpiral konservativizem in te trudil, da bi zsje-zll rast naprednih sil. Vendar ni uspel. V začetku preteklega leta Je moral dovoliti delovanje političnim strankam ln razveljaviti zakone, Irt so prepovedovali svobodo tiska. Razpisal je prve parlamentarne volitve, toda samo za polovico članov parlamente. Volitve eo bile 36, marca letoa. Se danes nihče ne ve, kakšni eo biflj njihovi resnični rezultati. Ob zaključku volitev je agencij« Reuter- poročala, da je Songram poražen In da se je Siam kot »dolgoletna trdnjava protikomunizma v Jugovzhodni Aziji začel pomikati proti komunistični Kitajski.« Iz tega poročila je razvidno, de so večino glasov dobile napredne stranke, ki se zavzemajo za socialne in gospodarske reforme ln za prijateljsko sodelovanje z veemi državami. Nekaj ur kasneje P« je leta agencija sporočila, da je Songram, »ki je naklonjen Zahodu«, dobil največ glaeov ln da ima zagotovljenih $2 mest v parlamentu. Potem je Bangkok pet dni molčal. Dne 2. aprila pa je svet nenadoma zvedel, da je Songram proglasil izredno stanje in da «o v Bangkoku izbruhnile demonstracije, Nad 100.000 demonstrantov je zahtevalo, naj vlada odstopi in razpiše nove volitve ker so rezultati volitev ki jih je objavila, lažni. Obenem go se začelt tudi nemiri v vojski. Razpoloženje prebivalstva pa Je nekoliko vplivalo tud) na nekatere sile. ki «o vplivale na vlado. V zadnjih mesecih Je bilo očitno, da se vlada skuša postaviti na lastne noge, da skuša navezati nekaj stikov z državami, ki niso v zahodnem bloku. Washlngton je na te težnje odgovoril z gospodarskim ln političnim pri tlakom. Vlada je na primer sprejel* program graditve lastne rafinerije, ameriške petro-lejeke družbe pa so zato zahtevale, naj Slame; takoj plečajo nekaj deset milijonov dolarjev, ki eo jih bili dolini za nafto. Pritisk je bil tako močan, da je obrambni minister odstopil. Maršal Šarit je ob odetopu Izjavil, da je podal ostavko zato, ker sodi. da Je vlada »Izgubil« vse stike z javnim mnenjem«. Skupina višjih oficirjev, na čelu e Sarltom, je tedaj ustanovila »Komite nacionalne varnosti« ln zahtevala reorganizacijo vlade. Ker je Songram njihove zahteve odklonil, je Šarit poslal v prestolnico tankovske enote, ki eo tavedle državni udar. Težko je reči kakšni eo resnični nameni maršala Šarita, Najbolj verjetno je, da je e svojo akcijo skušal rešiti, kar se rešiti <»a. Ljudstvo je namreč resno zahtevalo spremembo vladne politike ln Šarit je ugotovil, da bi se le z odstranitvijo Songrama in s popuščanjem ljudstvu dalo ohranit! Siam (da »zahodni svet«. Sicer pa bomo kmetu videli, kaj je v ozadju tega državnega udare. Napovedujejo, da bo nova vlada koalicija, k| jo bo baje vodil prvak unionistične stranke Suklt Nlmanhe-tman, v njej pa bo verjetno tud; vodja demokratov Nat Kuang Afelrong. Oba sta naklonjena Zahodu ln podpirata SEATO palet. GOSPODARSKI KOMENTAR Kai pa pieiiaaie? Tokrat se pomenimo o premijah in premiiranju. Pomenek o tem ni odveč, kajti v podjetjih je dostikrat čntl prigovore proti tej obliki nagrajevanja. Prigovori imajo seveda svoje vzroke In očitki so marsikje upravičeni. Ce bi združili vse prigovore bi lahko ugotovili predvsem dvoje slaboeti pri premiranju: 1. V številnih podjetjih se hoteli s premijami povišati tarifne postavke za nekatera delovna mesta oziroma zagotoviti posameznikom avtomatično po-višlna plač, in sicer tako, da jim določajo premije za »izredne zasluge«, za delo prek rednega časa, za »Izredne« organizacijske sposobnosti, za »vestno« opravljanje službene dolžnosti itd. Itd... 2. Merila za določanje premij eo zelo raznolika, kot sme videli ie poprej, skratka niso objektivna In priznavajo premije marsikdaj ne da bi te temeljile na knjigovodskih podatkih. Določanje premij Je pogostokrat prepuščeno osebni presoji posameznikom oziroma komisiji. Takšne slaboeti nas opozarjajo, da marsikje nismo doumeli, kaj hočemo s premijami sploh doseči. Premi ranje je sestavna oblika nagrajevanja. S premijami hočemo spodbuditi člm-večji krog Uudi v podjetju sa zboljšanje organizacije dela, za zvišane storilnosti, znižanje materialnih stroškov, skratka spodbuditi čimvečji krog ljudi, da stori največ kar more za naraščanje dohodka podjetja. Kjerkoli določajo premije z* kaj drugega, kjer jih določajo zato, da bi nekomu samo zvišali plačo, se torej v ozadju skrivajo , škodljive, nezdrave težnje ali p* temu botruje neznanje. Toda te zadnje skoraj ni verjetno, »aj Je premiranje v veljavi že dve leti, o tem je bilo ie nlčkoliko govorjenega In pisanega. Do naštetih in drugih slaboeti ne bi prišlo, če bi pri premiranju povsod upoštevali predvsem tale tri načela. da pripada premija samo. tistim, ki s svojim delom karkoli prispevajo k naraščanju storilnosti ln znižanju proizvodnih stroškov; # da je do premije upravičen delavec ali uslužbenec le tedaj, Če je dosegel pri svojem delu večji uspeh, kot je to njegova dolžnost; da so premije le takrat opravičeno izplačane, če je uspeh dela Izračunan na osnovi knjigovodskih ln tehničnih pokazateljev. Na ta tri načela »o marsikje pozabili. Zato tudi lahko odkrivamo tolike slaboeti. Kako doseči, da bodo premije temeljilo na objektivnih osnovah pa drugič. IZ HRASTN18KE STEKLARNE SPREJEM MLADIH STEKLARJEV V DELO. — Po končani Industrijski šoli za steklarje ja prispelo v hraetnllko Steklarno kar 24 novih steklarskih strokovnjakov, med nitmi sami rola«* ljudje. Od teh le 14 pihalcev. 7 brusilcev ln * sllkar.lt. Direktor je sporazumne « sto" dtValno organizacija priredil sestanek s temi mladimi delavci, n* katerem so se lo-ti seznanili z delom, življenjem In problemi P”' jetja. Skoro vel mladi delavci ee nastanjeni v tovamllkem Samskem domu In se hranijo v men* ZASAVSKE OBČINE PRED VOLITVAMI — ZASAVSKE OBČINE PRED VOLITVAMI — ZASAVSKE OBČINE PRED VOLITVAMI — ZASAVSKE OBČINE PRED VOLITVAMI — ZASAVSKE videmsko-krSki zapiski vi Če se danes, jutri ali kdaj pozneje napotite z novega Vidma s papirnico in razširjajočo se kovinarsko zadrugo, v staro mesto onstran Save, pa še naprej na Krško polje ali pod Gorjance, boste prav gotovo presenečeni. Tam, kjer ste se najbolj nadejali mrtvila, boste zdaj našli kopo stvari, ki so jih v zadnjih letih, mesecih in tednih, skromno, brez velikega hrupa zgradile roke delavca in kmeta z Vidma ali Krškega, iz Leskovca ali Trške gore. Nova komuna je zadihala s polnimi pljuči. Razpadli *p ozko lokalistični okviri in predsodki med Kranjci in Štajerci, ki jih loči Sava in že sto let povezuje star, majav most. Danes je jasno, da industrijski Videm ne more brez Krškega, prostrano trgovinsko in zgodovinsko mestece pa ne brez Vidma. Kdaj pa kdaj se še razburka stara kri. A ne za dolgo. Kmalu se umiri ob živahnem utripu današnjega dne. Tovarna celuloze in roto Papirja dela s polno paro. Iz strojev prihajajo novi in novi kilometri časopisnega 'papirja, ki smo ga prej kupovali k za devize. Toda to še ni vse. Podjetje inra dovolj pogojev za nadaljnji razvoj. V tovarni proučujejo možnost predelovanja odpadne mase v krmilni kvas, špirit, razmišljajo pa tudi o oplemetnjevalniei za celulozo. V Sotelskem pri Vidmu deluje znana tovarna čokolade in likerjev »Imperial«. Prvo, kar zelo preseneča, je neprimerna lokacija delovnih Prostorov. Mnogo predaleč"od železnice so, zato že pripravljajo program za ustreznejši °brat, iščejo možnost osvojitve novih izdelkov, skupno z oblino pa si prizadevajo urediti Proizvodnjo tako, da bi z izdelki uspešno tekmovali z taznšmi večjimi podjetji te *troke pri nas. In da ne pozabimo splošne kovinarske zadruge, najmlaj-®e izmed vseh vtdemsko-kr-žkih podjetij. Upravniku gre kar na smeh, ko nam pripoveduje, da je pri njih zapo-_ tlenih že 130 ljudi in da bodo skoro začeli z gradnjo nove delavnice. XXX Krško je danes čisto in lepo dnejeno mesto s sodobnim vodovodom, prikupnim parkom in spomenikom. Ponoči osvetlujejo cesto fluorescentne ldči, kmalu pa bodo dobili tudi kanalizacijo. Treba bi bilo urediti še cesto, ki poleti zasipa mesto z Zaveso nadležnega prahu. Ljudje vedo, da ni mogoče storiti vsega hkrati. Pri vseh dosedanjih delih pa • so tudi sami zavihali rokave in prostovoljno delali. Seveda imajo težave tudi s stanovanji. ’ Njihova stanovanjska zadruga sicer precej Brodi, a še vedno premalo. Na občini leži okoli 150 nerešenih Prošenj. Stanje se bo spet nekoliko izboljšalo, ko bo postavljeno Večje stanovanjsko poslopje s trgovskimi in drugimi lokali v pritličju, za katerega že pripravljajo načrte. Tudi obrt ni najbolje razvita. Občina razmišlja o ustanovitvi nekaj potrebnih ualuž-hostndh delavnic, čas pa bo Pokazal, ali naj bi te delale v okviru kovinarske zadruge ali samostojno. In drugače? Imajo nov, sodo-®*n hotel in olimpijsko kopali- šče, ki nudita najboljše pogoje za razvod turizma. Pred dobrim mesecem je bil odprt prenovljen dom »Svobode« na Vidmu in moderna motorna steza na stadionu »Matije Gubca«. Leskovec se ponaša z novo kulturno dvorano. Tako je občanom dana najširša možnost kulturnega in športnega udejstvovanja' In večina ljudi pridno dela. Če ne v »Svobodi«, pri plavalnem klubu »Celuloza«, pri boksarjih, ali v prosvetnem društvu ene izmed vasi, Ko pregledujete bilanco zadnjega rimskega dela, ste lahko kar zadovoljni. Ta med drugim pove, da so bile na področju občine kar tri kmetijsko gospodarske šole, da eo imeli v tej in tej vasi ta in ta dobro obiskana predavanja in tečaje ... in tako naprej. Potem vam še mimogrede omenijo najboljši pionirski odred v Jugoslaviji, kj je v Leskovcu m prvi kinemaskopski film, ki so ga pred dnevi gledali v novem kinematografu. Sicer pa je v Vidmu-Krškem vedno živahno. Poleti, ko kul-tumoprosvetno del0 počiva, se vse preseli na bazen- Šport in zabava štev. 1 je plavanje. V okolici Vidma-Krškega, na prostrani krški ravnici, ki se počasi steka v hribovit svet gozdov, travnikov in polj, na eni strani pod Gorjance in na drugi strani proti Kozjanskemu, živi 5? odstotkov vsega prebivalstva — kmetov. Tu je zemlja skopa in kmetijstvo še precej zaostalo. Močna ovira njegovemu razvoju je prevelika razcepljenost parcel, bridko pa se še sedaj poznajo sledovi štiriletnega izseljenstva. Pa vendar, tudi v vseh teh krajih je čutiti nove vetrove, ki pihajo čedalje močneje. Zdaj zdaj bo dobilo še nekaj tistih preostalih odročnih zaselkov električpo luč, boljše ceste, vodovode in drugo. Ljudje pa so napovedali tudi odločno borbo zaostalosti na poljih, v sadovnjakih in vinogradih. Zavedajo se in mnogokje že tudi občutijo, da se dš prav iz te zemlje iztisniti več in marsikaj. Tu so prvi začetki kooperacije med zadrugami in posameznimi kmetovalci- P0 sodobnem načinu začenjajo s skupnim ob- »4444444»444»4»4»»»»»»»»4.»»»»»»4»4»»»»4»4»»»«»..>«»»»»»»»4».»< Nov hotel v Vidmu-Krškem. navijanjem sadovnjakov in vinogradov, vse bolj se poslužujejo umetnih gnojil,1 zato .pa je tudi njihov hektarski donos vsako leto večji. Pred letom eo kmetje porabili v vseh 12 mesecih le 25 vagonov umetnih gnojil, letos pa že v samem prvem polletju 59 vagonov. Hektarski donos pa se je samo pri pšenici povečal za 7 mtc. Prizadevanja videmsko-kr-ških zadružnikov vsekakor zaslužijo vso pozornost, zato je prav, da povemo prihodnjič še kaj več o njih in njihovih načrtih, Ce bi še' naprej stikali .po Vidmu-Krškem in po tamkajšnjih vaseh, bi še marsikaj slišali in videli. Krške žene bi prav gotovo pokazale na skromno tržnico in dejale: »Nimamo je še dolgo, a že občutimo, koliko je koristna.« Solarji iz Dolenje vasi imajo .preurejeno šolo, tisti v Senušah Iep.provizorij,- Vrbinci pa skrite petrolejke. Nič več j'h ne rabijo. Svetf jim elektrika. GRADNJA KOPALIŠČA V SEVNICI V Sevnici hočejo drugo leto zgraditi kopalni bazen. Gradnja takega bazena za delovne ljudi je bila neogibno potrebna že takoj po vojni, zlasti še, kar sta Sava in Mirna zaradi one-čiščenja neprimerni za kopanje. Do sedaj ni bilo mogoče zgraditi kopališča, pač pa s0 na zadnjem zboru volivcev izvolili pripravljalni odbor, ki si je zadal nalogo, da bo prihodnje leto uresničil željo vseh Sevmča-nov, predvsem pa delovnih ljudi in mladine. Ker bodo pristojni činitelj! to gradnjo materi- alno podprli, so tudi delovni kolektivi tovarn in podjetij obljubili pomoč, prav tako bo mladina že letos, najkasneje pa prihodnjo pomlad pomagala s prostovoljnim delom pri začetku izgradnje bazena-Z realizacijo tega načrta bodo ustvarili tudi temelje za turizem, ki se je pred vojno že lepo razvijal v tem kraju. Treba pa bo seveda misliti tudi na skorajšnje tlakovanje ceste in zgraditev hotela, ki je v Sevnici prav tako nujno potreben. Razvoj Hrastnika Kot vsepovsod, se tudi v hrastniški občini pridno pripravljajo na bližnje volitve v občinski ljudski odbor- Na zborih volivcev,pa občan; pregledujejo uspehe, dosežene v zadnjih petih letih na vseh področjih komunalne dejavnosti, obenem pa predlagajo na svojih sestankih, da se uredi vse tisto, kar je po njihovem mnenju prvenstvene važnosti. Iz poročil, ki jih podajajo odborniki občinskega ljudskega odbora na sedanjih zborih volivcev, je razvidno, da je sedanji ljudski odbor v čašu svoje mandatne dobe kljub težavam, s katerimi se je boril, napravil velik korak naprej v gradnji komunalnih in drugih objektov ter v sami izgradnji ljudske oblasti. Občina Hrastnik je pretežno industrijski kraj, kar nam jasno 'kaže bruto produkt, ki je. znašal lansko leto nad 4 milijarde 104 milijone dinarjev. Od tega sp dala samo tri največja industrijska podjetja, kot rudnik, steklarna in kemična tovarna 3 milijarde 435 milijonov dinarjev ali 84% bruto produkta, 18% so dala ostala podjetja, kmetijstvo pa 3%. Del rudnika v Hrastniku Trgovska podjetja in' gostinstvo sta sicer organizirana na področju občine, vendar zelo nezadovoljivo. Trgovska podjetja imajo zelo slabo izbiro blaga, zaradi česar kupujejo potrošniki vse važnejše predmete izven občine. prav tako slabo je v gostiščih organizirana preskrba s toplimi ali mrzlimi jedili, saj v celi hrastniški dolini ni niti ene menze, v gostilnah Pa zelo težko dobiš celo mrzla jedila. Podjetja, ki se ukvarjajo s preskrbo prebivalstva, bodo morala resno razmišljati o potrebah občanov, prav nujno pa bi bilo treba v kraju organizirati vsaj eno menzo, saj je prostorov za to dovolj, če upoštevamo, da je večina gostilniških prostorov prazna. Močno se v Hrastniku občuti tudi pomanjkanje raznih obrti, saj kakšnih specialnih obrti v kraju sploh ni, predvsem fino-mehamke, radiomehanike in še drugih. Volivci so nadalje na svojih zborih predlagali, da se v Hrastniku ustanovi obrtna šola, ker hodijo učenci v gospodarstvu peš čez hrib v Trbovlje, kar .pomeni zanje vsak dan najmanj dve uri zamude časa, razen tega pa je pot tudi naporna, zlasti v slabem vremenu- Z razvojem Industrije v občini, kjer pride predvsem v poštev rudnik Trbovlj e-Hrastnik, ki širi svojo dejavnost na pod ročju Novega Dola, strok cijo steklarne", in povečanjem obrata pa bo verjetno začela tudi tovarna ke- mičnih izdelkov, se je število prebivalstva v občini v zadnjih štirih letih povečalo od 9.221 (leta 1953) letos na 10.020. Zelo se je nadalje povečalo število družin, ki jih je bilo leta 1953 v občini 2.700, letos pa že 3.078, torej 288 družin več, V zadnjih petih letih so občinski ljudski odbor, rudnik in steklarna zgradili 313 novih stanovanj, za kar je bilo porabljeno 342 milijonov dinarjev, po sameznl delavci in uslužbenci pa so zgradili 98 stanovanjskih" hišic. Vse te gradnje pa niso rešile stanovanjskega vprašanja v občini ln bo treba v prihodnjih letih zgraditi še najmanj 200 stanovanj, da bo ta problem vsaj delno rešen. Steklarna zida 4 dvostanovanjske hiše, rudnik bo v prihodnjih mesecih dogradil 30-stanovanjskl blok, nadaljnji gradnji pa ima dva 12-stanovanjaka bloka, bosta že letos pod streho, stanovanjski blok pa je »končan v prvi »fazi. Ob prehodu na nov komunalni sistem leta 1956 je občina razširila svojo dejavnost oz-pridobila širše pravice. Ustanoviti je bilo treba svete, komisije, odbore Itd. Iz podatkov, ki so na razpolago, je razvidno, r,° je do sedaj delalo v raznih v še ki en svetih, komisijah in odborih nad 300 državljanov, to »o po- „ ___ možni organi občinskega Ijud- z rekon- * »kega odbora, medtem ko v hiš-z obnovo nih svetih sodeluje 292 državljanov. med njimi 39 žensk. Nadaljevanje na 5. strani Državljani socialistične Jugoslavije (Iz proglasa SZDLJ) Volitve v občinske in okrajne odbore, ki bodo oktobra in novembra letos, bodo ne samo izraz volje ljudstva, ki voli svoje predstavnike v organe ljudske oblasti, temveč tudi pregled vseh naših uspehov v izgradnji socializma in socialističnih družbenih odnosov — kakor tudi v dosedanji izgradit ji socialističnih komui\. Z uspešno izgradnjo socialističnih družbenih odnosov v državi in s svojo dosledno borbo za neodvisnost in socializem je naša država pridobila v svetu velik ugled. Jugoslavija je pomembni mofalno-po-litični činitelj sodobnega napredka socialističnega razvoja v svetu in aktiven sodelavec v naporih za napredek socialistične misli in prakse ... Naša država je ena od najaktivnejših pobomikov politike aktivne miroljubne koeksistence med narodi, brezkompromisni borec za mir, za čim hitrejše uresničevanje splošnih teženj človečanstva za razorožitev in odstranjevanje nevarnosti nuklearne vojne, za enakopravne odnose med narodi in državami, za striktno spoštovanje suverenosti vsake države ... Jugoslavija je danes ena izmed tistih držav, lci je razvila zelo plodno in raznovrstno sodelovanje na političnem, ekonomskem in kulturnem polju z velikim številom držav sveta. Dosegli smo velike uspehe v našem gospodarskem razvoju. Nacionalni proizvod naše države raste iz leta v leto. Od zadnjih volitev smo do danes povečali industrijsko proizvodnjo za 74 odstotkov... Po zaslugi vlaganja precejšnjih sredstev za razvoj kmetijstva, na&i politiki za socialistični razvoj na vasi, so doseženi prvi resni uspehi tudi -v kmetijski proizvodnji. Uspehi v gospodarskem razvoju naše države so neločljivo povezani z napori, da zgradimo nove socialistične odnose, -in zlasti z eno od največ jih pridobitev naše socialistične revolucije — z delavskimi sveti. Samoupravljanje proizvajalcev v gospodarstvu, kakor tudi samoupravljanje državljanov v družbenem življenju nasploh, je postala osnova celotnega našega gospodarskega in družbenega sistema. Velik korak v razvoju socialistične demokracije predstavlja preraščanje občin v komunale in njihovo združevanje v okrajno skupnost komun. V dosedanjem razvoju komun je zgrajen demokratičen mehanizem, poosebljen v ljudskih odborih, njegovih svetih, zborih volivcev, delavskih svetih in drugih organih družbenega upravljanja. V tem mehanizmu in njegovem nadaljnjem izpopolnjevanju Imajo delovni ljudje velike možnosti in odgovornosti, da pripravljajo z razvojem gospodarstva na svojem področju in z graditvijo, mreže gospodarskih, prosvetnih, kulturnih, zdravstvenih ustanov. Z ustvarjanjem investicijskih, stanovanjskih, kmetijskih, raznih socialnih in drugih skladov se krepi v smeri ekonomska osnova komun .Z gradnjo komun nastajajo pogoji, da državljani neposredno sodelujejo pri upravljanju najrazličnejših družbenih de^ da vsklajajo svoje interese s splošnimi. Komuna postaja tudi najbolj množična šola socialistične demokracije, saj se socialistični družbeni odnosi ustvarjajo nepo- -sredno z aktivnostjo samih delovnih ljudi. Državljani, te volitve bodo doprinesle h krepitvi in nadaljnjem Izpopolnjevanju demokratičnega meha-nizma v komuni. Delo vseh organov — ljudskih odborov, njihovih svetov, upravnih organov itd. je javno in podvrženo kritiki državljanov ter njihovim organizacijam Odgovornost odbornikov pred volivci postaje večja, stvarnej6a. Pravilno posluževanje mehanizma komunalne samouprave, vedno večja aktivnost zborov volivcev bodo dali novo spodbudo konstruktivnemu in aktivnemu sodelovanju etotisočem državljanom pri upravljanju z našo skupnostjo. V bodočem obdobju bo nadaljnja izgradnja stanovanjskih poslopij eno od osnovnih dolžnosti ljudskih odborov. Obdobje, za katero bomo volili nove odbornike, je obdobje nadaljnjega boja za dviganje življenjskega standarda. Ta borba je neločljiva od naših naporov, da se dvigne produktivnost dela, da z lastnim delom ustvarimo nova sredstva, potrebna za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Od prizadevanja vsakega posameznika je odvisno, kako bomo hitro in uspešno gradili naš družbeni sistem, dvigali gospodarsko moč naše države, reševali komunalna in vse druge probleme. ...............................................T T 11 Hilli (Nadaljevanje) Istočasno »o začeli z obnovitvenim programom. Okrog 52.500 stanovanj Je bilo porušenih, toda leta 1964 je bilo že 43.500 obnovljenih in na novo sezidanih. Stuttgart se razprostira ob Necka-rj.u med samimi griči, ali bolje rečeno, po samih gričih. To je delalo arhitektom velike skrbi. Kje najti prostor za nove stavbe? Ali naj se mesto veča v širino ali v višino? Odločili go $e za nebotičnike. Predvsem izven središča mesta se dvigajo impozantne stavbe v popolnoma modernem arhitektonskem slogu, nekatere z več sto stanovanji. V prihodnjih letih nameravajo zgraditi še okrog 20.000 stanovanj v •redišču mesta, kjer je še vedno nekaj ruševin iz druge svetovne vojne. Največje skrbi »i delajo z obnovo Schloes-Platza. Grad sam je le popolnoma obnovljen, na ruševinah ostalih zgradb pa ne vedo, ali naj bi zgradili nova upravna poslopja za pokrajino Baden-Wiirttemberg ali pa naj bi tresla na tem mestu nova umetnostna akademija. Drugo zanimivo področje Je ob vlsokošol-*ki četrti, na katerem že stoji 15-nadstropni ktaz Kade-Haus. Za tujce je predvsem zanimiva razstavpa četrt na Kiilesfoergu, o ka-t*ri sem že govoril. Nadalje je tu vredno omeniti še sedemnajst na novo zgrajenih šol, n katerim bo v prihodnjih letih treba pri-*t*ti še štirinajst poslopij s kapaciteto 89.000 Učencev, dijakov in študentov. Na Killesber-*u etojl tudi zgradba mladinskega doma za Prehodne goste s 360 posteljami. Velike skrbi dela mestnim urbanistom "Udi ureditev prometnega vozla. Uredili so Uekaj novih tramvajskih prog, popolnoma obnovili stare ceste, na novo so zgradili ce-®tl0 na potniško letališče, toda vse to ne zadostuje. Ker ima v, mestu že skoraj vsaka družina svoj avto, bi bilo po statističnih Podatkih nujno najti parkirni prostor za nadaljnjih 7.000 motornih vozil. Med vojno je bilo porušenih osem mostov čez Neckar. Tone Zagorc: MED NEMCI Kljub temu, da so vsi obnovljeni fn razširjeni, skoraj niso več kos velikemu prometu. V mestu je mnogo novih in obnovljenih poslovnih prostorov, ki so jih predvsem zasedle banke m zavarovalnice ter nekatera velika trgovska podjetja, kot so Union in Rreuninger, Rhein-Main-Bank in nova poštna palača. Pri gradnji kulturnih objektov mesto prav tako ne zaostaja. V zgradbi Gustav Siegle-Hausa prirejajo redne koncerte in dramska dela amaterskih igralskih družin. Zelo dobro napredujejo tudi obnovitvena dela tako imenovane Liederhalle in številnih muzejev. Posebno mesto med temi objekti pa zavzema 214 metrov visoki razgledni stolp s televizijsko anteno. Za v prihodnje imajo mestni možje v na- l mi0 K. V Stuttgartu se zbirajo študentje vsega sveta. Tale dva Turka sta našla prostorček za domači pomenek kar pod spomenikom. črtu graditev velike bolnišnice, zaprtega zimskega kopališča, nove tržnice in priključitev mestnega vodovoda k vodnemu kanalu iz Bodenskega jezera, ki bo poleg Stuttgarta preskrboval z vodo še dvajset drugih mest. Do leta 1956 pa hočejo popolnoma dokončati pristanišče ob Neckerju. Industrija in trgovina »ta v Stuttgartu zelo razviti. Daši je mesto zelo oddaljeno od surovinskih področij, stuttgartska industrija prednjači z določenimi kvalitetnimi izdelki pred drugimi mesti. Vsak sedmi meščan je zaposlen v industriji. Leta 1953 je znašala vrednost proizvedenih artiklov stuttgartske industrije približno 2,2 milijarde mark, od katerih je odpadlo na izvoz 14%. Industrija orodnih strojev in kemičnih izdelkov obsega približno 2.500 podjetij, posameznih prodajaln za te proizvode pa je okrog 5.000 s približno 20.000 uslužbenci. Na vrhu industrijske lestvice Je vsekakor elektroindustrija Roberta Boscha, za njim pa prideta »Lorenz« in »Telefunken«. Tu ima svoj sedež tudi industrija motorjev Daimier-Benz A. G., ki ne zaostajajo mnogo za Porschejevimi obrati v Zuftenhausenu. Posebno močna je nadalje industrija ■ tekstilnih strojev, med katerimi zavzema prvo mesto Schubert * Salzer. Po vswn svetu znani optični izdelki Zeies-Ikon prev tako prihajajo iz Stuttgarta ln še cela vrsta svetovno znanih tvrdk ima svoj sedež v tem mestu. Morda se boste začudili, da ima Sttutgart okrog 200 založniških podjetij z okrog 4.500 uslužbenci. NajvečJ« založniško podjetje J. G. Cotta je bilo ustanovljeno že 1787. lete. Zelo znane založbe mladinskih knjig so Franckhova, Thlenemann in Untoo Deutsche Verlagsgesellsohaft. Sploh je kulturno življenje v Stuttgartu zelo razgibano. Drama, opera in upodabljajoča umetnost — vse to je našlo pri občinstvu pravo mesto. Stuttgartska gledališča uživajo velik sloves po vsej Nemčiji, opera pa je z velikim uspehom gostovala tudi že v Rimu in Parizu. Velika zgradba wQrttem-beršfcega državnega gledališča je ostala med vojno nepoškodovana, malo dramsko poslopje so takoj po vojni obnovili in je kmalu zaslovelo s svojim gledališkim ansamblom širom po domovini. V koncertni dvorani Gustav Siegle-Hausa se skozi vse leto vrste koncerti državnega orkestra.« simfoničnega orkestra južnonemške radijske postaje, zelo poznan pa je tudi Stuttgarter Kammeroche-ster. Kiparstvo in grafične razstave moderne umetnosti so našle svoje mesto v Državni galeriji, v prostorih vvtirttemberškega umetniškega združenja in še nekaterih zasebnih galerij. Na stuttgartslcl akademiji za upodabljajočo umetnost predava več vidnih slikarjev, med njimi tudi WilH Baumeister Večino umetnin, ki so bile po vojni odpeljane v Francijo in Združene države Amerike, so spet vrnili »tuttgartslkim galerijam in Jih Je zdaj mogoče videti v raznih muzejih in n-a posebnih razstavah. Izobrazbi posvečajo mestne oblasti pre- cejšnjo pozornost. Stuttgartska Tehniška visoka šola je dobro poznana predvsem v zahodnoevropskih deželah. Pod njenim okriljem delujejo številni tehaično-kemični inštituti. V gradu Hohenheim pa imata svoje prostore Višja gospodarska akademija in Višja agronomska šoli. K podobnim kulturo o-vzgojnim ustanovam je treba vsekakor prišteti tudi Glasbeni konservatorij. V Stuttgartu deluje tudi pedagoški inštitut, ki nadzoruje delo šestindvajsetih gimnazij, deset srednjih im štiriinpetdeset ljudskih šol. Zaradi velikega obiska ima velik pomen tudi stuttgartska ljudska univerza. Marsikoga bo verjetno zanimala tudi kratka zgodovina mesta. Okrog leta 9S0 je imel germanski vojvoda Liutolf na tem mestu veliko konjušnico, ki jo je imenoval »Stout-garten« in od tod torej ime današnjega Stuttgart. Po čem je dobilo mesto svoje ime, meščane še vedno spominja njihov mestni grb z zlatim ščitom in črnim konjem v »zedini. Za svoj razvoj se ima mesto zahvaliti predvsem sedežu vvilrttemberških vojvod v Stuttgartu. Ker je bile v tietih časih vodna pot najcenejša in mnogokrat tudi najhitrej-Sa, so se wilrttemiberštoi vojvode odločili zgraditi svojo rezidenco ob Ncekar ju, po katerem so v dokaj kratkem času lahko prišli do Rena, ki jih je povezoval z ostalimi nemškimi pokrajinami. Pod grofom Bberhardom I. Je prišlo do triletne vojne (1310—1313) z nemškim cesarjem Heinrlchom VII. Wiirttemberžod geslom: »Pomagajmo družini tuberkuloznega bolnika«. V tem tednu bodo predavanja o tuberkulozi, opravili bodo obleke tuberkuloznih bolnikov, zbirali pa tudi sredstva za pomoč siromašnim tuberkuloznim bolnikom. Pri občinskem odboru RK so osnovali posebno komisijo za borbo proti tuberkulozi. Ko je občinski dober RK razpravljal o matih aaanacijah na terenu. Je ugotovil, da se prebivalstvo zelo zanima za popravila in nove gradnje vodoekrbmh objektov. V večjih krajih so ta dela v teku. ponekod pa ae pripravljajo. Asanacljska dela vodi posebna komteija, ki Jo je imenoval občinski ljudski odbor. V njej sodeluj č tudi predstavnik občinskega odbora Rdečega križa, prav tako so predstavniki RK tudi v grpdbenih odborih na terenu. Rdeči križ ima nalogo, da poskrbi za čtmširš# sodelovanje prebivalstva pri izvedbi »sanacijskih del. Na seji j* prišla na dnevni red tudi dejavnost posameznih osnovnih organizacij RK. Tu ao ugotovili, da so odbori društva v Kr-Skem, na Vidmu ln ne Zdolah delavni, v drugih krajih pa bo treba delo Rdečega krita bolj razviti. Prav tako bo treba posvetiti večjo skrb povečanju števila članov, tej Je čLanetvo RK v primeri • številom prebivalcev Se vedno nizko. Treba je poskrbeti. da se ljudje bolj seznanijo s pomenom in nalogami Rdečega križa. Prav tako je potrebno organizirati čimveč raznil\ zdravstvenih predavanj, ustanoviti je treba nove postaje RK za prvo pomoč in v delo društva vključiti čimveč ljudi, predvsem pa vse tečajnice, ki so s končale zdrav-stveno-prosvetni tečaj Rdečega križa. Ob razdeljevanju socialne pomoči Je treba posvetiti vso skrb temu, da bodo pomoč prejeli res najbolj potrebni. Nadalje naj osnovne organizacije RK tudi same pokrenejo zbiralne akcije za pomoč najbolj potrebnim na svojem področju. F. A. REKOSTRUKCIJA STEKLB' NARNE. — Pred dnevi so imel* v hrastnlškt Steklarni licitacijo del za rekonstrukcijo tovarne. Najsprejemljivejše pogoje z* ta dela je nudilo podjetje »Gradis« iz Ljubljane, zaradi česar «** tudi delavski «vet in upravni od-tudi delavski svet in upravni od-prevzame izvršitev vseh gradbenih del v tovarni podjetje »Gradis«. BREZPLAČNE MALICE. — v Steklarni v Hrastniku so sklenili. da bo okrog 100 mladih delavcev In delavk prejemalo vsak dan brezplačno toplo malico. Malico bodo dobivali vsi tisti. *** Imajo manjše mesečne dohodke kot 10.000 din. Mladinci so s hrano prav zadovoljni ln se pristojnim činiteljem za ta sklep zahvaljujejo. Hrvaško-slovenski kmečki upor 1.1573 RAZSTAVA V POSAVSKEM MUZEJU OD 22. DO 3 L OKTOBRA T. L. SEPTEMBRA Rojak dr. Frank Pavlič v Trbovljah Pretekli petek se je mudil v svojem rojstnem kraju, v Trbovljah, starejšim domačinom poznani dr. Frank Pavlič, ki se je pred 35 leti Izselil iz Trbovelj v ZDA. Bil je tedaj ambiciozen, mlad fant in v Ameriki je poleg trdega dela podnevi obiskoval večerno gimnazijo, Jo »končal In začel nato z visokošolskim študijem. S svojo marljivostjo in vztrajnostjo j* dosegel doktorat im je v ZDA Iz porodnišnice v življenje... O brežiški bolnišnici je bilo marsikaj napisano, tako na pr.-mer, da ji manjka prostorov za bolnike z obširnega področja, da dela njen kolektiv pod zelo težavnimi pogoji, skoraj nemogočimi za tako važno zdravstveno ustanovo. Ta ugotovitev nuj. no narekuje razširitev bolnišnice, zaradi česar pripravljajo načrte za rekonstrukcijo teh objektov. Upajo, da bodo tudi denarna sredstva v ta namen pravočasno na razpolago. Tudi porodnišnica v bolnišnl-je zelo obremenjena, saj so do konca avgusta zapisali <28 porodov, torej nekaj nad 2 fc^vmo, Pe posameznih mesecih so ne j mlaj Si državljani zahtevali pravico do življenja: v Januarju 61, v februarju 65, v marcu 84, v aprilu 55 v maju 79, v juniju 72, v juliju 50 in v avgustu 62. — Ti podatki do-kazujajo, da Imajo ginekološki delavci v bolnišnici zadosti dela. V novih prostorih. — Kakor smo že poročali, je Radiocenter Brežice izpraznil svojo dosedanjo delavnico, ki so jo preuredili v mlečno restavracijo Kirne, tigsike poslovno - proizvajalne zveze v Brežicah. Radiocenter Je diobil nove poslovne proeto-re v Debevčevi hiši v Brežicah, Cesta prvih borcev, ob mestni tržnici. (ek) Zbori volivcev v Hrastniku ZBORI VOLIVCEV. — V občini Hrastnik je bilo 19 zborov volivcev. V nedeljo je bil tak zbor tudi na terenu Krnice. Savna neč In Kovk. Udeležba je bila nrav dobra. Kmetje so z zanimanjem poslušali poročilo o delu občinskega ljudskega odbora, ki ga je podal tov. Klanšek Jože. kakor tudi poročilo o delu krajevnega odbora Krnlce-Kovk. Po poročilih se je razvila zanimiva razprava. Volivci niso razpravljali samo o težnjah na vasi, temveč tudi o problemih v sami hrastnlškt dolini. Kmetje se čudijo cenam mesa v Hrastniku. Pravijo, da svojo živino lahko prodajajo v Trbovlje za 10 dinarjev ln še več draže prt kilogramu, medtem ko 1e cena m ega v Trbovljah nižja kot v hra-stnišklh mesnicah, ln to prav v Sp. Hrastniku. Govorili »o nadalje, kako bodo dogradili vodovod, kar Je še posebno poživilo razpravo. Kar so izvedli elektrifikacijo sami. pravijo, da bodo napravili tudi vodovod. Nadalje so ae lotili gradnje gasilskega doma, ki Je dograjen že do 'strehe. Se in še bi debatirali. če ne bi čas tako hitel. Ko so pričeli Izbirati kandidate za bližnje volitve, je bilo seveda mnogo predlogov. Končno so na predlog kandidacijske komisije predlagali volivcem tov. Jožeta Jeriča 1n tov. Dornika. Izbrali so prav dobro. Ko ae je tov Jerič otepal kandidature, »o kmetje delali. da potem ne bodo Sil volit. Nato je tovariš Jerič kandidaturo sprejel. Vsi so bili zadovoljni, ker Je tov. Jerič poznan kot prvoborec in zaveden akti vdet. *. zobni zdravnik—»pecleMet. Kot tak je prišel pred Irrzttoim kot delegat na kongres zobno h zdravnikov v Rimu in a* spotoma oglasil tudi v Trbovljah. Sodelavcu našega lista, * katerim se poznata že iz rane mladosti, ko ata. še trgala hlače na vodenekt osnovni šoti, je dr. Frank Pavlič v razgovoru dejal, da je z največjim zanimanjem opamoval razvoj Trbovelj, gradnjo lepih stanovanjski: h blokov, ustanovitev novih industrijskih podijetiiti Mri. Najbolj ga pa veseli, je poudaril naš rojak, da naša držav« tako skrbi za šolsko vzgojo mladine, posebno še, da limaijo Trbovlje danes kompletno gimmaeijo, a čimer je omogočeno, da tudi revni, a nadarjeni mladinci ln mladinke laže dosežejo akademsko izobrazbo. »Tega nam,« tako je dejal dr. Frank Pavlič, »atama Avstrija in Jugoslavija v naši mladosti tal nista nudili. To poudarite v vašem lokalnem časniku.« Dr. Frank Pavlič je obljubil, da bo v nekaj letih spet obiskal svod rojstni kraj in te tš-k*»t dalj čase zadnfcri med ■mu Dokumentarno - arhivsko gradivo, ki smo ga opisali v zadnji številki ln bo razstavljeno v vitrinah, bo dopolnjeno z bogatim slikovnim In kulturno - zgodovinskim gradivom. Medtem ko je dokumentarno - arhivsko boli zanimivo za strokovnjaka ln ljubitelja zgodovine, pa je slednje zanimivo posebno za tiste, ki na razstavah dojemajo * vidom. Na ta način namreč opazuje večina ljndi. Na razstavnih panojih bomo mogli videti najstarejše načrte mesta Zagreba iz 16. stoletja — kopija po originalnih v dunajski dvomi biblioteki. Spoznali bomo »dolino gradov« v spodnjem toku reke Save, ki so tu najbolj številno zastopani. Prikazani so s kopijami bakrorezov in lesorezov Iz 17. In 18, stoletja ter z originalnimi fotografijami. Mnogi teh gradov, katerih podoba nam Jc ohranjena na lesorezu ali liakforezu, leže dane« v razvalinah In Jih prebivalci Posavja skorajda vrč ne poznajo. Poleg številnih gradov so prav zanimive tudi podobe mest In trgov v Spodnjem Posavju v začetku novega veka, na primer Brežice z ohranjenim mestnim obzidjem In staro strugo Save, Krško, Rajhenhurg. Sevnica, Radeče, Planina, Jurklošter In Podsreda, ki bodo razstavljene na panojih. Razstavljene bodo podobe najvažnejših oseb. ki so odločale usodo tega tragičnega dogodka, med drugim ban In škof Jurij Draškovlč, cesar Maksimiljan, nadvojvoda Karel. Franjo Tahi, Jošt Thura In Matija Gubec. Gubca bomo videli upodobljenega v umetniških stvaritvah nekaterih naših priznanih umetnikov (Dolinar, Stoviček, Ivekovlč). v posebnih vitrinah bodo razstavljena tudi dela hrvatske In slovenske znanstvene, helctristlčne In muzikalne literature, ki Je opisovala dogodke hrvaško - slovenskega kmečkega upora. Razstavljeno orožje In vojaška oprema bo nedvomno vzbudila zanimanje pri šolski In odrasli mladini, pa tudi starejši bodo radi gledali to gradivo, posebno še, ker so M eksponati stilno obrano orožje odmirajoče gotike na slovenskem ozemlju, ki ga Je pri nas ohranjenega le malo In ga malokdo pozna. Razstavljene so najprlmltlvnejše puške In revolverji, ki so i(lll v uporabi takoj po Izumitvi smodnika, gotske helebarde, slabile In sulice, oklep pešca ln konja, »Morgenstern«, kij Itd. Zurttptv« so koplje, ki nam prt-štajerskega In Šinete v is. .totoLu, in Izdelke ljudske knltnre v on>*' njeni dobi. To gradivo nam dokaj popoln® prika/.uje kulturno sliko plen** stva ln našega podeželja v 16. stoletju |n ho zanimiva tudi za tiste, ki se sicer ne zanimajo za historični in kulturni razvoj našeg* naroda. Po vsem tem, k»r smo o razstavi povedali v našem listu, upa* mo, da Jo bodo v teku enega meseca lahko obiskale različne š®1, v Posavju In številni prosvetni tudi naši delavci ln kmetje na njej ne, bodo manjkali. S. 8. kij na. Zurtmtv« so k< HALO, 91! Novi slovenski celovečerni film »Ne čakaj na maj« — (Vesna II) je v Ljubljani že doživel svojo premiero. — Radoveden sem, kdaj pride v Trbovlje? — F. T. Trbovlje. Na upravi kina Delavski dom so nam povedali, da najbrž novembra. S prijateljem že nekaj časa ugibljeva, od’ kod tisku Ime prav sedma velesila. Zdaj se obračava za pojasnilo k vam. — J. 2. in M. N-. Brežice, To ime nosi le od takrat« ko Je bilo na svetu Sest držav - velesil. Te so bil** Avstrija, Franclja, Amerik*« Anglija, Rusija in Turčija. Sem vnet poslušalec radi*-Zelo rad poslušam tudi tuj* radijske postaje. Mnoge zek* dobro prejmem. A11 bi n» hoteli povedati, koliko radijskih postaj pravzaprav imamo danes v Evropi? — B. ?•> Trbovlje. Po zadnjih podatkih im* Evropa 114 oddajnih radijskih postaj. Z zanimanjem eem preb!*1 vašo reportažo »Sest denarnic Išče poštnega najdi*®' lja«. Radoveden sem, če je morda po objavi zg*®* kdo od obeh nepoštenih najditeljev, ki vrnil dennrnlem Da, toda samo eden. ZDRAVSTVENI KOMENTAR , t>t; Skrbimo za zdravstveno vzgojo Medicina je že davno presto-Pila stene bolnišnic in ambulant- Danes gledamo na bolnika in na človeka sploh kot na Produkt okolja, v katerem živi. Ce to trditev prestavimo v vsakdanje življenje, bi lahko rekli, da je malo storil zdravnik, ki je predpisal rahitičnemu otroku ribje oUe, ni pa poučil družine, kako naj se t» bodoče obvaruje pred češkoslovaške oblasti v nekem samostanu pri Liptalu na Moravskem izsledile vatikanski Vohunski krožek. Skupina rimskokatoliških duhovnikov in nun pod vodstvom salezianca Vac-leva Filipeca je po navodilih iz Vatikana ter navodilih ameriške obveščevalne službe pet let obratovala vohunski krožek. Duhovniki in nune so zbirali zaupne politične, gospodarske in vojaške informacije, ki so jih pošiljali Vatikanu in ameriški obveščevalni službi. Filipec je bil aretiran v februarju, ko je skušal zbežati v Zahodno Nemčijo. Rude Pravo omenja, da so vsi člani vohunskega krožka aretirani. V samostanu so bili posebni tečaji za vzgajanje novih vohunskih kadrov. Samostan je bil tudi postaja za protikomunistične elemente, ki so bežali na zahod. V samostanu so našli tajno radijsko postajo, tiskamo, orožje, letake proti vladi ter podzemne bunkarje. Rude Pravo trdi, da so duhovniki im nune imeli v samostanu 100 duševno zaostalih otrok, ki pa so jih držali le kot krinko za skrivanje svoje vohunske aktivnosti. Med aretiranimi je tudi neki duhovnik, ki je iz Vatikana prejemal pisma s tajnimi navodil: za prevratno aktivnost proti češkoslovaški vladi. Časopis pravi, da se bodo aretirani duhovniki in nune zagovarjali na sodniji zaradi vohunstva, dejanj proti državi ter izdajstva. Nekaj metrov v zrak je poskočil tale avtomobil, čigar vozač ni pomislil, da so na cesti še druga vozila. Politični mozaik BURGIBA DVOMI Burgiba, prvi predsednik pred kratkim imenovane tuniške republike, je pred dnevi izjavil, da Američani ne bodo zapustil; Francije. Zategadelj bo Pariz 'nadaljeval boj v Alžiru in v njem doživeli tudi dokončo katastrofo in bedo. Takega mnenja je tudi večina Francozov v domovini. Alžir ne terja zgolj smrtnih žrtev, temveč tudi žrtve v vsakodnevnem življenju francoskega malega človeka. VI-šoke omejitve uvoza, veliki davki, visoke cene in temu podobno. UKRADENI POSNETKI Zahodnonemška armada je te dni prejela od Američanov zemljevide o Vzhodni Nemčiji, na katerih so med drugim označene tudi najvažnejše spremembe, med drugim tudi novo zgrajeni mostovi, železniške proge in letališča. Poznavalci trde, da so posnetke naredila reaktivna letala strateškega zračnega poveljstva, ki so skrivaj vdirala v vzhodnonemški zračni prostor — ponoči i® snemala. OKREPITEV DOKTRINE V smislu Eisenhovverjeve doktrine za Bližnji Vzhod Je ameriška admiraliteta okrepila svojo 6. floto, ki Je staclonlrana v Sredozemskem morju in je trenutno zaposlena z zastraševanjem Sirije. Zdaj so 'floti dodali *e dve novi letalonosilki. S tem se je navdušenje arabskih dežel za Edsenhovverjevo doktrino bržčas močno »povečalo«. NEMCI IMAJO DENAR Pa naj plačajo tudi nekoliko več za oborožitev. Zahodne zaveznike namreč močno boli, da dajejo Nemci mnogo premalo za svoje oborožene sile. Se prav posebno Pa se zavezniki razburjajo zaradi tiga. ker Nemčija mnogo premalo investira v najmodernejša orožja — to P* zato, ker bi morali Nemci kupovati orožje Pri njih.** E. E. L: SKRIVNOST SANATORIJA @ Ko so onesveščeno Dorrit Carlono odnesli, je kriminalni komisar Fuc-hs vsem zbranim sporočil sledeče: »Poklical sem semkaj tudi gospodično Martin in gospoda Hombyja, ker tudi vaju vsakega na svoj način zanimajo dogodki, ki so se pripetili v tej hiši. *“ Harald Hornby je zaskrbljeno pogledal Martino, ki je sedela za mizo bleda in utrujena. »Ko sem bil poklican semkaj,« je nadaljeval Fuchs, sem imel glede suma, ki ga je izrekel gospod inženir Hornby, sprva zelo skeptično mnenje. Brž ko sem pa zvedel, da je gospa Petersen zapustila pisma in oporoko, sem svoje mnenje o stvari spremenil. K temu je zlasti pripomogel listek, M sem ga našel v knjigi, katero mi je posodila gospodična Martin. Ugotovil sem, da gre za primer, ki je za kriminalista zanimiv, četudi še ni bilo nikjer nobenega obremenilnega materiala.« »Kako ste sploh prišli na idejo, da je mrtvaška glava v neki zvezi z mojo teto?« je radovedno vprašal inženir. »Poeta! sem na stvar pozoren, ker je bilo o njej toliko govorjenja. Ko sem poslušal zmedeno pripovedovanje strežnice Grete o tej stvari, sem začel razmišljati. Najprej je profesor Lorrnssen trdil, da je doktor Warren vrgel mrtvaško lobanjo na tla, potem pa je spet dolžil dekleta, da so to storile pri pospravljanju sobe, čeprav je bila stvar na sebi nepomembna In brezsmiselna! Nekaj mora tičati za to stvarjo, seri}, si mislil, sicer Warren ne bi bil tako silno vznemirjen. Kot zdravnik pač ni imel nobenega vzroka, da se tako vznemiri, če skelet zgubi flavo — kajne? Gospodična Martin mi je potem pripovedovala, kaj je doživela v nofti, ko je umrla gospa Petersen. Ko sem pozneje slišal zgodbo o lesenem drogu, ki je navidezno brez pomena ležal v travi pod okni sanatorij-u, sem si o celi zadevi ustvaril svoje mnenje: Napravil sem poizkus — dn vdidel sem, da se nisem zmotil. Bito je tako, kakor sem pričakoval. Posušene bilke trave, ki jih je Kčhler našel v žepu delovnega plašča dr. Warrena, so bile najbrž v mrtvaški lobanji, ko jo je pobral na tleh — in prav to je bil pravi vzrok, zakaj se je VVarren tako močno vznemiril. Kakor veste, je Warren tisto popoldne žongliral na vrtu z lesenim drogom — in tudi on je nekaj, zaslutil...« »Ce bi vam bil dr. VVaren takoj povedal, kaj sumi.« se je vmes oglasila Martina dn se stresla, »bi bil morda daneš še živ...« »Morda! Toda Lorrnssen, ki si je bil takoj na jasnem, zakaj je dr. VVarren postal tako prepaden, mu ni dal več časa ki ga je spravil še tisti večer s poti. Potisnil mu je pištolo roko in vrgel dušilko v parku v grmovje.« »Čemu pa je zapustil v parku tako očitne sledi? Kakšen smisel je sploh imelo skrit je dušdlke?« »Vsak hudodelec, gospod inženir, je na svoj način prevzeten ln hoče biti bolj pameten kot policija,« se je nasmehnil komisar. »Lorrnssen nas je hotel potegniti za nos ln se nam potem za hrbtom smejati, ko je obul VVarrenove čevlje in tako sfabrietrati njihove sledi. Bila je prevzetnost, ki ji je sledila kazen. Ko je pozneje še zvedel, da nam je gospodična Martin dala dragocene informacije, je sklenil, da spravi še njo s poti.« , »Kaj?« je zaklical Harold Honrnby ves prestrašen in planil s stola. »Tudi vas — gospodična? ...« / »D#, zato sem tudi njo prosil, naj z nobenim človekom ne govori o stvari. Cela hiša je že bila tako in tako dovolj vznemirjena. In sedaj tudi veste, gospod Hornby, zakaj je bila gospodična Martin proti vam tako molčeča.« Homby je prijel Martinko za roko. Zardela je sicer, vendar roke ni odmaknila. i . »Do takrat sem vedel samo, da moram morilca iskati v sanatoriju. Goto naključje — morda tudi močan vpliv, ki ga napravijo včasih nekatere dame na mojega asistenta Koblerja, sta potem razkrinkal« morilca.« »Toda delal sem vendar upravičeno v interesu, ki mi ga narekuje služba, ko sem gospodični Carloni zaigral pri telefonu komedijo, ki jo je sama hotela,« se je opravičeval Kobler. »Ce ne bi bili tako strašno nečimrni, bi prstana s safirjem sicer res ne našel že danes, pač pa prav gotovo že jutri, kajti ob povesti gospodične Carlone o biserni ovratni verižici sem postal pozoren. Ih potem še liker, ki nam ga je Lorrnssen tako velikodušno poslal..•« »Kaj je bito s tem? Ali - ni Lorrnssen tudi sam...« »Izbral je žganje z apricotom ne samo zaradi tega, ker ga gospodična Cariona tako rada pije, pač pa zato, ker to žganje uduši grenki mandeljnov okus plave kisline skoro popolnoma. Na svoj dober nos p« sem bčil vedno ponosen!« »Kaj — ali je hotel usmrtiti tudi vas? Ali se mu je res popolnoma zmešalo?« je rekla Martina vsa prepadena. »Ce nekdo začne moriti, mu končno ni dosti na tem, koliko bo 5® mrtvih, kajti morilec zgubi lahko samo eno glavo.« »In kaj je bil prvoten vzrok tega dejtinja?« je vprašal Homby čel nekaj časa. LormiBsen je hranil nakit vaše gospe tete in sprva ni imel hudodelskega načrta. Pozneje pa se je spoznal z Dorrit Carlono, za katero so se piulili tudi drugi moški. Mi sami smo jo spoznali in ona je brc« sramu pniznala, da poklanja svojo naklonjenost tistemu, ki ji največ nudi... Ne vem pa, kaj je našel na njej Lorrnssen, ki je bil zelo inteligenten človek. Vsekakor je zaradi nje postal najprej tat in pozneje morilec... Komisar Fuchs je umolknil. Vzel Je Iz žepa cigaro in Jo na koncu odgriznil. Potem si jo je nerodno prižigal. Ko je pričela goreti, j® muzajoč pogledal zdaj Martino zdaj Hombyja: »No — gospod Hornby> kaj boste pa sedaj napravili z nakitom vaše gospe tete?« Inženir Homby je še vedno čvrsto držal roko gospodične Martin- »Mislim, da hi prstan s safirjem prav imenitno krasil roko gospodične Martin — kajne,' gospod komisar?« je vprašal. Takrat pa je M#* tima roko prestrašeno odmaknila. Vendar se je takoj nato nasmehnila, Iz oči pa ()1 Je sijala sreč« • »• — K O N E C —