Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 23.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1936,
Cena posamezni številki Din 3‘—
Leto XVIII.
*NAŠ GLAS« Izide »sakega prvega, in Petnajstega v mesecu. Maročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino, ■»e Oglasi po ceniku. =
Uredništvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
iitii iii1' r iiHHirmmiiiiiPiiBTBnnin
L A : Misli ob državnem prazniku
Spet praznujemo obletnico zedinjenja. Osemnajst let je že minilo, odkar so bili položeni temelji naše države. Osemnajst let — dolga doba, polna veselih, še bolj pa žalostnih in neprijetnih dogodkov1. Vendar nas spomin na dan, ko so se uresničile Slovencem, Hrvatom in Srbom stoletne sanje o skupni državi, o svobodi in rešitvi izpod tujega jarma, navdaja z občutkom globokega zadovoljstva, hkrati nam pa vliva tudi upanje, da bo naša država vse, kar je bilo doslej zamujenega, kar najprej nadoknadila in da se bo razvijala tako, kakor žele to vsi pošteni državljani. Če bi bili pred osemnajstimi leti imeli izkušnje in spoznanje, ki ga imamo danes, če bi se bili ves ta čas tudi ravnali po njem, bi bile danes razmere najbrž ugodnejše, čeprav so sile, ki so izven našega območja, bile močnejše od nas in povzročile stisko, v kateri se danes ne nahaja samo naša država, temveč prav ves svet.
Razočaranja nam pa ne smejo vzeti samozavesti in prepričanja, da bo končno le prišlo izboljšanje. Saj je naša država še mlada, ogromno svežih in še neizčrpanih sil je na razpolago, ki se bodo ob razumnem vodstvu mogle usmeriti vse v pravcu konstruktivnega dela na čast in v korist celokupnosti. Treba je samo hoteti, treba je samo trdne, žive vere v svojo moč —- in uspeh ne bo izostal. Zato si prav ob prazniku zedinjenja vsi, ki ljubijo svojo državo, morajo ponoviti, da je država vselej taka, kakršno hočejo državljani. In mislim, da ga ni nikogar, ki ne bi bil prepričan, da nam prav nobena druga država ne bi mogla — še manj hotela — zajamčiti naše narodne samobitnosti in svobode, razen Jugoslavije. Zlasti mi Slovenci, ki živimo na meji treh tujih narodov, se moramo tega posebno živo zavedati. Naš narodni obstanek nam je zagotovljen samo v ti naši državi, ki se je prav pred osemnajstimi leti ustanovila. Zato nam je 1. december vselej res praznik, pomemben spomin na našo osvoboditev.
S posebnim občutkom pa praznujemo 1. december vsako leto mi državni uslužbenci. Saj nam je posebno
ugodna prilika za polaganje računov, za sestavljanje bilance naših uspehov in — priznajmo — neuspehov. Zadnje leto nam ni bilo posebno naklonjeno. Življenjski pogoji se nam niso prav nič izboljšali, kvečemu poslabšali. Šele zadnje tedne se slišijo veselejši glasovi. Pojavljajo se govorice o raznih izboljšanjih, ki se nam baje v kratkem že obljubljajo. Iz Beograda prinašajo vesti o zvišanju aktivnih prejemkov, o skrčitvi službenih let, potrebnih za polno pokojnino, o reformi uradniškega zakona v liberalnejšem pravcu, o zvišanju pokojnin itd. O tem smo slišali že določne obljube najmerodajnejših činiteljev. Vidimo, da se resno obravnava vprašanje zaposlitve inteligenčnega naraščaja, da se skuša kar največ visokošolskih in srednješolskih absolventov sprejeti v državno službo, da se vsaj obljubljajo ukrepi, ki naj nam olajšajo življenje.
Veliko imamo želja in potreb, ki bi jih bilo treba izpolniti, da se otresemo vsaj najtežjih in najbolj morečih skrbi. Razen zvišanja prejemkov, ki naj bi dosegli vsaj tisto višino, katero nam je zajamčil uradniški zakon iz leta 1931., naj se nam takoj vrnejo neokrnjene osebne in družinske doklade, črtajo naj se določbe o redukciji doklad za ženo in otroke, brišejo naj se predpisi o znižavanju pokojnin ob postranski zaposlitvi v javnih službah. Sporedno s tem je treba, da vlada poskrbi za splošno znižanje cen najpotrebnejšim življenjskim potrebščinam, živilom, kurivu, obleki itd. Vprašanje previsokih najemnin zahteva nujno rešitev. Izredno važno je, da se kar najprej odpravi plačevanje kuluka, katerega državni uslužbenci in upokojenci edini še plačujejo. Oprostiti nas je treba visokih šolnin in šolskih taks, ki skoro onemogočajo šolanje naših otrok. Zlasti je pa treba, da se kar najprej prizna vsemu aktivnemu državnemu uslužbenstvu načelna stalnost v službi in neomejena pravica do stanovskega in strokovnega združevanja, katere danes državno uslužbenstvo kot edini stan v vsi državi nima.
Kadar bodo državni uslužbenci videli, da so jim zavarovani vsaj pogla-
vitni pogoji za obstanek, kadar bodo prepričani, da se država zaveda njihovega pomena in vseh dosedanjih silnih žrtev za celokupnost, bodo še z večjim navdušenjem opravljali svojo dolžnost, skladno z geslom: zvesto-
V beograjskem glasilu Združenja uradnikov ptt. stroke, »Jugoslov. pošta, telegraf i telefon«, je bil objavljen pod prednjim naslovom uvodnik, ki zasluži splošno pozornost. Iz članka, ki je imel za podnaslov ugotovitev: »Če se hitro ne posreduje, bodo nižji uslužbenci ostali brez temeljnih življenjskih potrebščin«, objavljamo v prevodu poglavitne odstavke.
»Kadar se govori o današnjih gospodarskih razmerah, v katerih živijo državni uslužbenci, torej o njihovih življenjskih pogojih, mislijo nekateri najpogosteje na njihov nekdanji življenjski standard ob času prosperitete, preden se je pojavila gospodarska stiska, drugi pa primerjajo ta standard z razmerami, v katerih živi industrijski delavec in večina kmetskega stanu. Naravno oni prvi mislijo, kadar je treba kakorkoli varčevati v državnem proračunu, na uslužbenske plače kot glavni izvor izdatkov. Drugi se ne motijo, ker ni treba globljih razmotri-vanj za ugotovitev, da je nižji državni uslužbenec skoro v enakem gospodarskem položaju kakor sta delavec in kmet. Toda kadar se primerja življenje kmeta in delavca z življenjem višjega državnega uradnika, se pokaže velika razlika.
Da bolje razumemo to razmerje, bi morali malce seči v minilost in pokazati bistvo vprašanja. Bila bi zmota, če ne bi bili prepričani, da bi navzlic gospodarski stiski ta življenjski standard drž. uslužbenca, delavca in kmeta mogel biti v dosti ugodnejšem položaju, če bi se bilo vprašanje razmotriva-lo z več smisla, volje in socialne pravičnosti. Šele od nedavno vidimo, da se vprašanje življenjskih razmer delavcev in kmetov resneje obravnava in skuša na razne načine rešiti. Vsaj tak vtisk dobiš, če gledaš, kako se vpraša-
ba za zvestobo! Tedaj tudi ne bo nobenega motnega spomina, ki bi jih mogel ovirati, ko bodo iz vsega srca iskreno, kakor doslej, proslavljali vsako leto praznik zedinjenja.
nje obravnava. Toda prav tako nam je znano, da so kmetski in delavski stan še v najbližnji minilosti brezpravno iz-koriščevali. Zaradi svojih osebnih koristi in ugleda so se politični mogotci, nazadnjaki in drugi, ki jim je bilo malo za ljudske interese, samo površno dotikali teh vprašanj, čeprav bi bila njihova rešitev izredne važnosti za državo. Zdaj, čeprav precej kasno, zato pa mnogo teže, se ta vprašanja obravnavajo dosti objektivneje in bolj \se-stransko.
Znano je, da je bila izdana uredba o kmetskih dolgovih in da se razpravlja o vprašanju minimalnih delavskih mezd. Tudi obrtniki stavljaj© slična vprašanja. Torej skoro vsi stanovi se bore za svoj življenjski obstanek.
Vselej se je govorilo, da je to zni-žavanje življenjskih ravni treba izvesti z ozirom na težko stanje našega najštevilnejšega stanu, namreč kmetskega. Bilo bi dosledno, ko smo bili mi tolikokrat prizadeti, da je drugi strani, recimo kmetom in delavcem — bolje. V resnici se pa to ni zgodilo. Nočemo se spuščati v preiskovanje, kdo se je okoristil s tem, temveč opozarjamo samo na današnji gospodarski položaj. Gmotno propadanje državnih uslužbencev je zadnje čase tako napredovalo, da je že zdavnaj za nižje uslužbence nastopilo vprašanje življenjskega minima. Z drugimi besedami gre že za — golo življenje.
Znano je, da so nekatere tuje države devalvirale valute, kar se pri nas ni zgodilo. Časopisi poročajo, da so se zaradi devalvacije v teh državah spremenile cene življenjskim potrebščinam. Pri nas se kaže tendenca zvišanja cen, čeprav je naša valuta ostala stabilna. Zviševanje se je že začelo. Glavne življenjske potrebščine kakor kruh, meso in mlečni proizvodi, vse
Sedanji življenjski standard drž« uslužbencev
Leroux:
Mamica
Najelegantnejši kabaret na Montmartu je »Kakadu«. Dvanajsterica girlsov je med najlepšimi v Parizu, opremo je oskrbel slaven arhitekt, kuhar je umetnik, prav tako zfian kakor godba kabareta. In predvsem — v Kakaduju nastopa Blanche.
Blanche je predavateljica, pevka in duša kabareta. Velika je, vitka in ima smešen obrazek, ki postane še smešnejši, kadar ji podrhtevajo ustnice ali kadar više nosek. Svetlo rdeče lase ima, lepo risana usta in sijajne rjave oči. Girlsi ji pravijo: mamica.	»
Blanche je pa tudi, če treba, zelo huda, kadar pridiga mlajšim tovarišicam: »Za božjo voljo, samo nikar se ne zaljubite! Vam bo še žal!« Dekle, ki mu pripoveduje to, jo navadno začudeno pogleda: »Ampak, mamica, kaj res niste bili nikdar zaljubljeni?«
Dekleta iz Kakaduja so navadno zmeraj zaljubljene v koga. V kakega plesalca, dijaka ali tovariša. Časih zahrepene tudi za neznancem, ki naj jim uredi stanovanje in nudi razkošje. Toda življenja, v katerem moški ne bi igrali glavne vloge, si sploh ne morejo predstavljati.
Za Blanche so bili vsi moški, bogati ali revni nezanimivi. Bili so ji občinstvo, ki ga je zabavala. Blanche je živela čudno samotno — nenavadno za kabaretno zvezdo. Gojila je šport, se učila plesati, dosti brala in se ukvarjala s svojimi popevkami. Pozno ponoči se je sama z avtom vozila domov. Nihče je ni spremljal, nihče je ni Pričakoval.
Imela je že lepe prihranke in je bila prepričana, da jih bo še povečala, tako da ji ne bo treba na stara leta iti za prodajalko.
Nekega dne pa je Sergej Plantov prišel v Kakadu. Celo na Montmartru najdeš plahe ljudi in Sergej je bil plah. Prsti so mu kar plavali nad tipkami, niti obraza ni dvignil od klavirja in z girlsi se ni vedel kaj pogovarjati.
Dupont, lastnik Kakaduja in še pol tu-cata drugih kabaretov, je poklica! Blanche na telefon: »Blanche, iztaknil sem bajnega igralca na klavir! Tudi komponira. Rad bi, da ga pridete preizkusiti!«
Blanche se je naglo odpeljala v kabaret, ki je bil ob tej uri temen in prazen, samo snažilke so bile tam. Sergej Plantov je sedel za klavirjem in živčno kadil cigareto.
»Vi ste Sergej, kajne?« je rekla Blanche z ljubeznivim smehljajem. »Jaz sem vaša tovarišica Blanche. Dupont mi je rekel —
Sergeja je njena eleganca, njen samozavestni nastop čisto preplašil.
»Jaz, seveda —- jaz« je jecljal. »Da, gospod Dupont je dejal — nekaj sem mu zaigral —«
Kesneje je Blanche pripovedovala Du-pontu: »Najprej sem mislila, da to pot izjemoma niste zagrabili pravega moža. Ampak potem, ko je igral,« Sergej je sprva igral stare stvari, nato je zamrmral: »Imam nekaj lastnih reči, in gospod Dupont je mislil —« Pomolil je Blanche nekaj notnih pol. Besedilo ni bilo prav nič bolj banalno kakor pri drugih modnih popevkah. Blanche je dvakrat prebrala besede in mu vrnila note. Imela je čudovit spomin.
»Besedilo že znam, zdaj me pa naučite še napev.« Nasmehnila se mu je in zdaj se je že upal pogledati jd.
»Ah, saj sploh nisem vedela, da imate tudi oči«, se je smejala. »Torej le hitro! Igrajte, poskusiva!«
Blanche je imela lep glas in je pred-našala prav izvirno in ostro poudarjeno. Časih je svoje pesmi kar kričala, mnogokrat jih je šepetala, toda zmeraj ji je uspelo, da je potegnila občinstvo za seboj.
Toda Sergejev tango ni niti kričala, niti šepetala, kar preprosto zapela ga je . ..
Že prvi večer je prednašala »Cheri« in gostje so si domov grede požvižgavali napev.
Blanche je delala s Sergejem. Zložil je nekaj pesmi zanjo in cele popoldneve sta vežbala. Premagal je plahost in postala sta prijatelja. Blanche, svetovalka vseh deklet v Kakaduju, si navzlic izkušnjam in preudarnosti o svojih čustvih ni bila na jasnem. Nikoli doslej ji poklic še ni nudil toliko veselja, nikoli ni tako dobro pela. Mnogokrat se je tudi počutila na čuden način osamljeno. Seveda ji je veliko moških že dvorilo, toda bili so ji vselej nevažni, nikoli ni verjela, da bi se mogla zaljubiti.
Ravno tisti dan, preden je nova plesalka, mala Nineta, prvič nastopila v Kakaduju, se je Blanche zavedla svojih čustev do Sergeja. Kabaret je bil posebno dobro obiskan. Sergej je ob klavirju čakal na njen nastop. Imela je novo, tesno se prilegajočo obleko, in ko je stopila k njemu, ji je šepnil: »To je pa res lepa obleka, Blanche!« In šepeta je je odgovorila: »Se kar nič ne poda k mojemu smešnemu obrazu, kaj?«
Sergej jo je osuplo pogledal: »Kdo pa pravi, da imaš smešen obraz? Prelepa si, mamica!«
Blanche je strmela vanj in polastilo se je je tuje čustvo in vzbudilo v nji željo, da bi se sklonila in ga tod, pred vsem občinstvom poljubila. Pela je svojo pesem in medtem ves čas premišljala: »Zaljubljena sem! Sveta nebesa, da se mi je moralo to pripetiti! Ampak nič ne pomaga, zaljubljena sem!«
Če bi drugi dan Nineta ne bila nastopila — kdo ve? Sergej je imel Blanche zelo rad. Saj sta skupaj delala in z njeno pomočjo je izgubil plahost.
Nineta je bila majhna, nežna plavolaska z dolgimi kodri in otroškim obrazkom. Med girlsi je vzbujala pozornost in ko je ostala trenotek sama na odru, so ji ploskali.
Dupont je bil navzoč in je dejal Blan-chi: »Kaj pravite k novi plesalki, mamica, to bo uspeh!«
Blanche, ki je videla že tucate novih girlsov, ki so se nenadoma pojavile, žele in spet izginjale, je že hotela odgovoriti, ko ji je pogled obstal na Sergeju. Sedel je v senci, toda lahko mu je videla v obraz. Kakor da je pozabil nase, je vzhičeno gledal Nineto. Blanche se je nenadoma začutila bolno in slabotno, z muko se je zbrala in odgovorila: »Res, velik uspeh!«
Kesneje je vprašala Sergeja: »Ali malo že od prej poznaš?«
»Pred dvemi leti sem jo spoznal v Lyonu. Toda gotovo se me ne spominja več.«
»Gotovo se te še spominja! Morebiti je pa zaradi tebe prišla sem.«
se je podražilo, tudi drva. Prirodno bi bilo, da bi se vprašali, zakaj se pri nas draže življenjske potrebščine. Devalvacije ni bilo, industrija in trgovina sta bili v dosti ugodnejšem položaju. Torej gospodarstvo je letos nasproti lani pokazalo vidne uspehe. Kaj je potem razlog? Odgovor je preprost: špekulacije nekih ljudi. Gre za nezajezlji-vo pohlepnost ljudi, ki ne delajo nič drugega, kakor da čakajo na motno stanje, da se potem obogate na račun drugih. Razen špekulacije so seveda še drugi razlogi za naraščanje cen, kakor povečanje izvoza, kar pa spet ne pomeni, da se morajo cene na drobno zvišati.
Mogli bi staviti še eno vprašanje: kdo mora in more preprečiti to neopravičeno dviganje cen? Odgovor je spet preprost: država. Ona kot močno družabno telo ne bi smela nikdar zapostaviti življenjskih koristi širokih plasti sebičnim interesom malega števila ljudi. Najžalostneje je, da se cene življenjskim potrebščinam najmočneje d\igajo ravno v naj večjih mestih, kjer je življenje že itak drago. Država bi s krepkim in učinkovitim nadzorstvom morala preprečiti umetno izkoriščanje devalvacijske psihoze in neopravičeno dviganje cen. V »Politiki« je izšel meseca oktobra članek, v katerem med drugim stoji tudi: »Vse to so razlogi, ki govore, da se cene življenjskih potrebščin pri nas ne bi smele dvigati. Nestalnost cen, pa tudi najmanjše spreminjanje, povečuje indeks življenjskih stroškov, ki je itak že zelo visok. In medtem ko delavci kolikor toliko morejo z vzajemno po-
Pred splošno sejo državnega sveta, ki se je vršila 3. aprila 1935., štev. 11.044/35, je bilo postavljeno vprašanje glede umevanja 2. odst. § 272. u. z., namreč ali se pravica do rodbinske pokojnine po tem uradniškem zakonu priznava tudi tistim družinam umrlih upokojencev, ki so bili upokojeni pred 1. septembrom 1923., pa so umrli že za veljatriosti sedanjega uradniškega zakona iz leta 1931., ki so torej doživeli vsaj 1. april 1931., pa niso plačevali prispevkov v uradniški pokojninski sklad.
Ker so razni oddelki državnega sveta to vprašanje različno obravnavali, je državni svet na navedeni splošni seji zadevo premotril in odločil takole:
»Z uradniškim zakonom iz leta 1931. je bil ustanovljen uradniški pokojninski sklad (§ 133.) in v § 138. je predpisano, da pravico do rodbinske pokojnine po istem pridobi 'vplače-valec, ki je vplačal najmanj pet let in umrl kot vplačevalec. V § 135. istega zakona je predpisano, da morajo
močjo doseči neznatne poviške, je zasebnim nameščencem to nemogoče, državnim pa še celo.« Drugod pa piše člankar: »Ali je to stalen zakon, da se pred zimo cene vselej zvišajo? Mislimo, da tega ni treba, zlasti ne v letu, v katerem je gospodarstvo pokazalo prav lepe uspehe. Ali pa če se naše cene morajo prilagoditi svetovnim cenam, potem se morajo hkrati dvigniti tudi dohodki delojemalcev. Sicer bo naravno pričela padati konzumna moč mestnega prebivalstva hkrati s splošno gmotno kulturo.«
Kaj se pravi to? Najmanj, če država ne bo strogo posredovala, še nadaljnje propadanje že itak globoko padlega gospodarskega položaja državnih uslužbencev. Z drugimi besedami, to pomeni, da bodo za stan, o katerem pravijo, da je duša in gonilni motor države, nastale še slabše razmere, kakor so te, v katerih živi danes.
Ali sme država to dovoliti? Ali sme dopustiti da gmotna sredstva državnega uslužbenca zaostanejo daleč za njegovimi fizičnimi potrebami? Ali sme dopustiti, da se na ta način uničuje družina kot celica družbe in da se tako razkraja narod? Prepričani smo, da tega ne bo dovolila. Kot državni uslužbenci in kot državljani te države imamo tudi pravico do tega.
Demokratske tendence in obračanje politike k demokratskim načelom nam za zdaj daje upanje, da do tega ne bo prišlo. Naloga vseh organizacij državnih uslužbencev pa je, da se z vsemi silami zavzamejo, da prepričajo odločujoče o potrebi nagle državne po-
vsi državni uslužbenci vplačevati v ta sklad, a v § 272., da so dolžni vplačevati v ta sklad tudi upokojenci, ki so bili upokojeni s pokojninskimi prejemki po uradniškem zakonu iz leta 1923. (1. odst. § 272.). Nasprotno je za upokojence, ki so bili upokojeni s prejemki po zakonih, ki so veljali pred uradniškim zakonom iz leta 1923., predpisano, da niso dolžni vplačevati v ta sklad, da pa morejo postati vlagatelji sklada in naknadrio vplačati vloge tudi za čas po upokojitvi pa do dne uveljavljenja tega uradniškega zakona (2. odst. § 272.). Toda v tem določilu (2. odst. § 272.) je prav tako tudi predpisano, da se tem državnim upokojencem priznava kot čas vplačevanja v uradniški pokojninski sklad tisti čas do dne upokojitve, ki jim je bil z izvršno odločbo priznan za osebno pokojnino. Iz tega sledi, da je že samo s tem, če je neki upokojenec, kateremu je bila osebna pokojnina odmerjena po prejemkih iz zakonov, ki so veljali pred uradniškim zakonom iz leta 1923., doživel uveljavljenje uradni-
škega zakona iz leta 1931., pridobil s tem tudi pravico do rodbinske pokojnine po tem zakonu ne glede na to, ali je vplačeval v uradniški pokojninski sklad ali ne, samo če ima več kot pet let službe, ki se mu po 2. odst. § 272. priznavajo kot leta vplačevanja. To se je brez dvoma storilo radi tega, ker se je hotelo pomagati tem upokojencem, ki so bili upokojeni z malimi pokojninskimi prejemki po zakonih, ki so veljali pred uradniškim zakonom iz leta 1923., in da je ravno zato v 2. odst. § 272. prepuščeno takim upokojencem na izbiro, da vplačujejo v uradniški pokojninski sklad, če hočejo, česar jim sicer ni treba, da bi se jim tudi ta čas tega vplačevanja vračunal za odmero rodbinske pokojnine, medtem ko je v 1. odst. § 272. za upokojence, ki so bili upokojeni z večjimi pokojninskimi prejemki iz uradniškega zakona iz leta 1923., predpisano, da morajo vplačevati v ta sklad.
Pri začasnih izplačilih potom blagajne, vloži blagajnik začasni plačilni nalog s priznanico v blagajno, kjer ga hrani kot gotovino vse dotle, da režiser obračuna prejeto začasno izplačilo (predujem, akontacijo), ne da bi ta plačilni nalog prej knjižil v blagajniško knjigo.
Ko predloži režišer obračun z ustrezajočimi opravičilnimi dokumenti in vrne ostanek neobračunanega predujma, mu izroči blagajnik začasni plačilni nalog, sestavi za obračunano vsoto plačilni nalog, ki se vpiše v blagajniško knjigo in v druge v ta namen predpisane knjige (knjiga začasnih izdatkov, specialni kontrolnik itd.), kakor da bi bila vsota dejansko šele sedaj izplačana.
Ta način začasnih izplačil je kolikor toliko utemeljen pri začasnih izplačilih, ki se izplačujejo pri blagajni. Pri te vrste izplačilih potom poštne hranilnice pa tega načina ni mogoče v celoti uporabljati. Začasni plačilni nalog knjiži knjigovodja v drž. dnevnik na partijo začasnih izdatkov in hkrati v partijalnik začasnih izplačil. Na koncu vsakega meseca se morajo salda, ki jih izkazuje partijalnik začasnih izplačil primerjati s partijo začasnih izplačil v drž. dnevniku. Končna salda se morajo med seboj ujemati.
V specialnem kontrolniku kredita se knjižijo začasna izplačila v rubriko: začasno, na ta način, da se vsota izplačane akontacije vpiše s črnilom. Ostanek neporabljene akontacije vrne režiser po poštni položnici. Ta ostanek se knjiži v specialnem kontrolniku z rdečilom. Za račune, ki jih je režiser izplačal iz prejetega predujma, predloži seznam vseh računov, ki ga overi nakazovalec, režiser pa podpiše.
Po tem družinam tistih upokojencev, ki so umrli, ko je že veljal uradniški zakon iz leta 1931., ki pa so bili upokojeni pred 1. septembrom 1923., pripada pokojnina po tem zakonu ne glede na to, ali so taki upokojenci vplačevali v pokojninski sklad po tem zakonu, samo če imajo pet let službe, ki se jim po 2. odst. § 272. priznava za pokojnino.«
Zato je državni svet na svoji splošni seji dne 3. aprila 1935., štev. 11.044/35, izdal to-le
odločbo
o umevanju 2. odst. § 272. u. z.:
»Pravica do rodbinske pokojnine se priznava družinskim članom tistih drž. uslužbencev, ki so doživeli dan 1. aprila 1931. kot upokojenci, upokojeni po zakonih, ki so veljali pred uradniškim zakonom od 1. septembra
1923.«
Končna (obračunska) vsota seznama se knjiži v specialnem kontrolniku v rubriki:	začasno, rdeče; v rubriki:
stvarno pa črno.
Po preteku proračunskega do kraja računskega leta se ne smejo izdajati plačilni nalogi za izplačilo predujmov po čl. 131. zak. o drž. rač. za minulo proračunsko leto (čl. 125 pra-št. 165.000/11 ex 1930).
V 30 dneh po izvršenem potovanju je dolžan uradnik sestaviti in predložiti pristojni oblasti potni račun za vse izdatke, ki jih je imel na potovanju. (Ostanek neporabljenega predujma naj uslužbenec vrne po čekovni položnici.) Ta rok velja tudi za predujme, prejete na račun režijskih del ali malih pisarniških potrebščin, računajoč od dneva začasnega izplačila. Će režiser odnosno uradnik v tem roku ne obračuna začasnega izplačila, se izvrši administrativna prepoved na njegove službene prejemke, ki znaša pri aktivnih uslužbencih največ 50 % Vsakokratnih služb, prejemkov (§ 94 zak. o uradnikih).
Hkrati je primer dostaviti drž. pravobranilstvu, da vloži tožbo zaradi okoriščanja z drž. denarjem (čl. 122 pravilnika za delo rač. odsekov pri fin. direkcijah in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav št. 165.000/11 et 1930).
Pri nekaterih ustanovah imajo režiserji navado, da uporabljajo denar, ki je bil prvotno določen v čisto druge svrhe, za poravnavo nujnih obveznosti, ali pa za taka izplačila, ki jih rednim potom ni bilo mogoče izvršiti (na prim.: poravnava prevoznih stroškov po železnici), dokazilne dokumente za izplačane vsote pa vložijo v blagajno kot ekvivalent za gotovino.
moči. — v.«
Pravica do rodbinske pokojnine
Kdaj gre družinam staroupokojencev rodbinska pokojnina?
Dokončna in začasna izplačila
I. Po zakonu o drž. računovodstvu iz leta 1910.
(Dalje.)
Sergej je zardel. »Kaj ti pade v misel, Blanche! Saj me sploh ni niti pogledala.« Nato je dostavil: »Bila je zmešano, otročje dekletce. Želel bi, da je sploh ni bilo sem.«
»Čemu, kaj pa ti ni všeč pri našem gledališču,« je razdraženo vprašala Blanche.
»No, vsi ti ljudje tod.« Pokazal je stare goste, ki so spredaj ob odru imeli stalne sedeže »Za mlado dekle je težko, da tod ne izgubi glave.«
»Jaz svoje nisem izgubila,« je rekla Blanche.
»Seveda, ti,« je odvrnil Sergej ohču-dovaje. »Ti si pametna. Rad bi, da bi Ni-neta imela koga, ki bi se zanjo brigal.«
»Če hočeš, jo vzamem pa jaz malce v varstvo.«
»Ah, to bi bilo pa res lepo. Tako dobro dete je, nikdar je nisem popolnoma pozabil ...«
»Ne storim tega, ker je tako dobro dete — zaradi tebe naj bo, Sergej.«
Nato sta odšla skupaj v garderobo girlsov. Blanche je odprla vrata in zaklicala: »Nineta, star prijatelj bi rad govoril s teboj!« Nineta jo je z začudenimi otroškimi očmi pogledala in odvrnila: »Jaz nimam nobenega prijatelja tod! Žive duše ne poznam v Parizu.« Toda, ko je zagledala Sergeja, se mu je vrgla okoli vratu: »O Sergej, strašno se veselim, da te vidim. Tako strahovito sama sem v Parizu!«
Sergeja je genilo. Obrnil se je k Blan-chi: »To je najbolj otroško dekletce, kar si jih kdaj videla, Blanche. In to je moja prijateljica Blanche, Nineta.«
»Kje pa stanuješ?« jo je vprašala Blanche.
»O, v nekem strahovitem hotelu. Šele teden dni sem tod in si ne znam poiskati stanovanja.«
Sergej je proseče pogledal Blanche. Njegov pogled je govoril: »Zavzemi se zanjo! Tako sladko dekletce je!«
Drugi dan se je Nineta preselila k Blanchi. V njenem doslej tako mirnem domu je postalo živahno in Blanche se je spo-prijaznila z množico neljubih stvari: nered po vsem stanovanju, puder po preprogah, in obleke po vseh stolih. Nineta je bila pravo otroče. Sicer je bila že dva in dvajset let siara, toda z otroško živahnostjo, plavimi kodri in z vsem značajem se je zdelo, da jih ima komaj dvanajst.
»Pazi na Nineto,« je prosil Sergej. »Tako nespametna je, zmeraj kaj polomi.« In ker je Sergej ljubil Nineto, je tudi Blanche sklenila, da jo bo imela rada. čez nekaj dni, ko je nekoliko premagala bolečine in razočaranje, ji tudi ni bilo več tako hudo. Zakaj Nineta je bila zares ljubeznivo dekletce.
Telefon in hišni zvonec sta pela ves ljubi dan: Ninetini oboževalci. Bogati bankir Freund, debel in petdeset let star; znani športnik Anatol Didier; sivolas plemič, ki je pošiljal vsak dan orhideje: in še tu-cat drugih.
Sergej je bil nesrečen in Blanchi se je smilil.
»Nineta, zakaj mučiš Sergeja? Poglej, to nočno življenje ni zate. Imeti bi morala dom in moža, ki bo skrbel zate.«
Nineta jo je kakor otrok začudeno pogledala: »Saj ga ne mučim. Prav rada ga imam. Res, omožiti se pa nočem, da bom revna. Tako zelo mi je všeč v gledališču!«
»Še ne poznaš ga, Nineta. Videla sem že dosti čednih deklet pri nas, ki so jih vsi moški oblegali. In naenkrat se ni nihče
več zmenil zanje. Ali ti ni Sergej ljubši od drugih? Ljubezniv je, in dolga leta si mu bila ideal. Zelo nadarjen je in be nekoč še slaven.«
»Saj, imam ga zelo rada, hočem pa moža, ki je že kaj dosegel. Odkod naj pa vem, ali bo Sergej kaj prida zaslužil. Mogoče je, gotovo pa ni. Še nikoli nisem imela toliko oblek, kolikor bi jih bila rada, in nikoli dovolj denarja.«
»Ljubček, Sergej ti bo nekoč lahko kupil oblek, kolikor si jih boš želela. In ljubi te!«
»Saj, toda tako čuden je, draži mi živce. Tako plah je. Doslej me še ni niti vprašal, če ga hočem za moža.«
Drugi dan, ko Ninete ni bilo doma, je Blanche poslala po Sergeja. »Oženiti bi se moral z Nineto. Prelepa je. Odpelje ti jo kdo, če se kmalu ne odločiš.«
Sergej je živčno hodil po sobi. »Ne vem, kaj občuti Nineta zame. Danes je dražestna —, nato pa spet govori o vseh mogočih stvareh, ki bi jih rada imela.«
»Ah, Sergej, govori vse mogoče, pa ne misli tako resno. Tudi jaz sem časih govorila tak nesmisel. Povej ji vendar, kako rad jo imaš, razgovori se popoldne z njo.«
Sergej je ostal pri čaju in čakal na Nineto. Blanche se je ravno oblačila za gledališče, ko je prišlo pismo: »Ljuba mamica! Ne bodi huda name in govori tudi z Dupontom. Rekla sem Ti, da me Sergej ni nikdar vprašal, če ga hočem za moža; to sem vselej sama preprečila, Blanche. Imam ga zelo zelo rada, nočem pa revnega moža. Res, ne morem ...«
Sergej je prestrašeno strmel v Blanche, ko je vstopila v sobo s pismom v roki: »Od Ninete?«
»Povedati ti moram, Sergej, danes — danes se je omožila — z bankirjem Freun-dom. Ubogi Sergej, tako hudo mi je.«
Sergej je prebledel kot mrlič, obstal za trenotek ves otrpel in hotel oditi. Blanche ga je prijela za roko: »Kam pa, Sergej? Ob desetih moraš biti v gledališču!«
»Pusti me, Blanche. Tega ne prenesem. Nikogar ne morem zdaj videti. Stran moram.«
»Duponta vendar ne moreš pustiti na cedilu. In mene tudi ne. Ne obupuj, saj tega res ni vredna.«
»Je vredna, je!«
»Torej prav, vredna je. Toda zaradi mene se moraš zbrati — saj sem ti vendar prijateljica.« Blanche je želela samo eno: da bi jo Sergej zdaj, ko je Nineta izginila, vzljubil. Sergej je bil popolnoma strt. Nekaj dni je prekasno prihajal v gledališče. Dupont je divjal. »Tako pa ne gre,« je rekel Blanchi. »Mož je doigral. Odpustim ga.«
»Ce njega odpustite, grem pa še jaz,« je odvrnila Blanche.
Sergeja bi bil Dupont lahko nadomestil, zanjo ni bilo nadomestila. »No prav, naj pa ostane, samo recite mu, naj se malo potrudi.«
Blache mu je to povedala — in ne pre-prijazno. »Kaj pa si prav za prav? Mož? Misliš, da si prvi, ki ga je pustilo dekle na cedilu? Će se ne potrudiš, te Dupont odpusti. Prav res si bedast, da zaradi ta-kegale dekletca tvegaš bodočnost!«
Po šestih tednih neprestane skrbi za Sergeja je Blanche šla prvikrat pomirjena domov. Prepričana je bila, da bo njena pridiga učinkovala. Sergej je pričel spet delati. Hodil je k nji in ji igral svoje nove
Radi preselitve v NEBOTIČNIK
RAZPRODAJA
zaloge po znatno znižanih cenah
MILOŠ KARNIČNIK, Stari trg 8
Ali je ta način izplačil pravilen? Ne! Zakaj ne? Zato, ker nasprotuje pozitivnim zakonskim predpisom. Člen 64 zak. o drž. rac. odreja — rekli smo —, da se noben izdatek iz drž. blagajne ne sme izvršiti brez plačilnega naloga. V našem primeru je režišer izvršil izplačilo na s\ojo pest brez vednoisti in odobritve pristojnega nakazovalca in brez njegovegia plačilnega naloga, v čisto drug namen, kakor je bil naka-
Še o dvojnem
O tem vprašanju je objavil dunajski list »Neue Ordnung« članek, iz katerega posnemamo nekatere najvažnejše odsta\ke:
»Preprosta predstava, da gre povsod tam, kjer ima nekdo dohodke iz raznih virov, za dvojno zaslužkarstvo, katero je treba grajati kot družabno zlo, prav gotovo ni pravilna. Saj ne gre za to, da bi se od javnega uradnika zahtevala spartanska skromnost in da bi se zagovarjalo mehanično izena-ee\anje, ki bi javnemu uradniku v splošnem ne moglo dati večjega deleža na življenjskih dobrinah, kakor ga je mogoče doseči z normalnimi službenimi dohodki. Zato tudi ne bo nihče prepovedal javnemu uradniku, da ne sme imeti in uživati lastnega zasebnega premoženja, pa bodisi da je njegovo ali last njegove žene ali kateregakoli drugega družinskega člana. Toda stvar se spremeni, če bi uradnik, da more upravljati svoje zasebno premoženje, bil prisiljen toliko časa, truda in skrbi porabiti v ta namen, da bi ga to oviralo pri opravljanju službe ali celo, da bi zašel v kakršnokoli odvisnost. Gotovo ne bo smatral nihče za neprimerno, da se zahteva od takega uradnika, naj se odloči ali za svoje zasebne koristi ali za službo.
Toda niso le gmotna lastnina, denar ali druge v denarju izrazljive vrednote, temveč poznamo tudi duhovno lastnino, katero je možno izrabiti kot vir dohodkov, ki naj dopolnijo prenizek glavni dohodek. Mislimo tod znanstveno ali umetniško nadarjenost. Tako delovanje, zlasti če je sorodno uradnikovemu poklicu in če ne presega meja, ki smo jih že navedli za upravljanje gmotnega premoženja, se seveda ne sme zanemarjati in pustiti neizrabljeno. Sorodno udejstvovanje na kateremkoli področju duhovnega življenja se bo pokazalo celo kot koristna obogatitev celotne delavnosti dotičnega uradnika. Popolnoma neprimerno in napačno bi bilo, če bi ga zato, ker mu tako delovanje donaša tu-
skladbe. Bil je še malce otožen, toda znal se je spet smejati in veseliti se, če se mu je kaka pesem posebno posrečila.
Blanche je hotela ravno iti v gledališče, ko se je Nineta vrnila. Tri mesece ni bilo glasu o nji. Med tem je prišla zima in gledališče je imenitno uspevalo. Sergej je zložil mnogo novega in sestavil z Blanche revijo. Nineta je stala pred vrati. Zelo elegantna, v dragocenem kožuhu in z blestečimi prstani na nežnih rokah. Vrgla se je Blanchi okoli vratu.
»Nič več nisem zdržala, mamica. Prav si imela! Bilo je strašno — in zmeraj sem morala misliti na Sergeja.«
Blanche je prebledela in z negotovim glasom rekla: »Kar enostavno se vrneš in bi rada nadaljevala tam, kjer si nehala. Prav preprosto si predstavljaš to stvar.«
Nineta je zaihtela: »Ti lahko dosežeš, da me Dupont vzame nazaj. Od Freunda se dam ločiti. Ne bodi huda name, Blanche! Misliš, da me Sergej še ljubi? Me še ni pozabil?«
Blanche je mukoma odgovorila, vsa hripava: »Ne, mislim, da ne, ni te še pozabil!«
V garderobi je Blanche pisala Sergeju nekaj vrstic: »Nineta se je vrnila. Dala se bo ločiti. V mojem stanovanju je zdaj.«
Opazovala je Sergeja, ko je bral pisemce in videla je, da je prebledel. Du-pontu je hripavo dejala:	»Nocoj pa ne
morem peti, prehlajena sem.« Ni se hotela približati Sergeju. Videla je, kako gleda ža njo, in da bi rad govoril z njo. Kadar so girlsi bili na odru, sta se zmerom pomenkovala.
zan prvotni predujem, vsled česar je smiselno kršil tudi odredbo čl. 71. zak. o drž. rač. Ponekod poravnavajo režiserji račune za zgoraj navedene obveznosti iz denarja pobranih prorač. dohodkov, ki jih zbirajo v svojih blagajnah. Ta način nasprotuje odredbi člena 54. zak. o drž. rač., ki določa, da se brez vednosti in odobritve finančnega ministra ne sme manipulirati z | drž. dohodki.	(Dalje prih.)
zaslužkarstvu
di neki postranski dohodek, ožigosali z besedo »dvojni zaslužkar«.
Toda tudi, če se ne postavimo na enostransko in nevzdržno stališče, da mora spričo velikega števila nezaposlenih uradnik, kateremu postranski dohodek jamči stanu primerno življenje, pustiti svojo službo, se je treba varovati prenaglenosti in trdot. .Zakaj nikakor ni mogoče reči, da je sleherno postransko udejstvovanje in iz njega izvirajoči postranski dohodek treba smatrati že kot socialno prepovedano dvojno zaslužkarstvo. Nasprotno moramo zlasti delovanje, ki je sorodno z uradnikovim poklicem
—	seveda če ne vodi do oviranja službenih dolžnosti, kar se prav lahko utegne zgoditi — smatrati naravnost kot zaželeno obogatitev celotnega udejstvovanja ujradnika, zlasti tedaj, če nekdo, ki ni uradnik, sploh ne bi mogel opravljati takega postranskega dela in še prav posebno tedaj, če tako postransko delovanje nudi uradniku priliko za poglobitev sposobnosti, ki so mu potrebne za opravljanje službe. Mnogokrat je celo potrebno, da država ustanavlja službena mesta, ki niso toliko namenjena, da uradnik, ki jih zavzema, izvršuje neko neposredna uradno delo, temveč da nudijo dotič-nemu uradniku primerno podlago za njegovo, splošnosti potrebno, od uradnih poslov ločeno delovanje, za katero mu gre tudi ločena nagrada.
To stanje bo mogoče seveda doseči šele takrat in v polni meri, kadar bo javnim uslužbencem brez skrbi pred raznimi spremembami, redukcijami in zakoni, ki učinkujejo za nazaj, spet dana — kakor že nekoč prej
—	gotovost, da njihovih poglavitnih življenjskih interesov ne bodo ogrožale podobne krize, kakor so jih povzročile v zadnjih letih različna reor-ganizacijska stremljenja in reforme javne uprave.«
Obleke kemično čisti, barve, pllslra In Uka tovarna J O S. REICH.
Proti polnoči je prišla velika družba, z njimi ravnatelj največjega pariškega revijskega gledališča. Blanche je opazovala, kako je govoril z Dupontom, ki je malo kesneje ves razburjen prišel k nji: »Vas ■n Sergeja hoče slišati. Morate zapeti, Blanche. Mogoče bi rad kaj Sergejevih skladb za svojo revijo.«
Blanche je šla počasi h klavirju: »Nastopiti morava, Sergej!«
»Slišiš, mamica, zakaj te ni k meni? Govoriti moram s teboj.«
»Le potrpi, za to je še čas,« je trudno rekla Blanche. Kot prvo bova dala ,Cheri‘.»
Morala sta tango ponoviti, dvakrat, trikrat. Nato sta bila sama za odrom.
»Ne odidi, Blanche, govoriti moram s teboj.«
»Zaj je spet tu,« je odgovorila Blanche. »Ločiti se bo dala. Zaradi tebe se je vrnila.«
»Blanche, bil sem blazen. Ampak to je prešlo. Bilo je kot sanje. Zdaj pa, ko se je vrnila, sem se zdramil. Prej tega nisem vedel...«
»Nineta . ..« je odvrnila Blanche, toda Sergej jo je prekinil: »Da, ljubko dete je, toda jaz ... Ti si mi bila zmeraj dober tovariš, Blanche, in jaz... jaz tega nekako nisem razumel, — jaz te nočem izgubiti.«
»Kaj bi mi pa prav za prav rad povedal Sergej?«
»Reči bi ti hotel, da te imam rad, mamica. Nisem še vedel tega — do danes. Tako lepa si — in dobra. Nikar se mi ne smej, Blanche. Ali me imaš lahko rada?«
Blanche se je nagnila k njemu: »To besedilo že znam, ali me ne bi naučil napeva, dragi?«
v
Železniške
legitimacije
K navodilu glede podaljšanja veljavnosti železniških legitimacij za aktivne in upokojene uslužbence, ki smo ga objavili zadnjič, dodajamo še naslednja pojasnila.
Za podaljševanje veljavnosti železniških legitimacij aktivnim uslužbencem je za vsako stroko pristojno po obvestilu ljubljanske železniške direkcije tisto nadrejeno oblastvo, ki svojim podrejenim uradom likvidira prejemke. Isto velja tudi za naročevanje novih legitimacij osebam, katerim je veljavnost dosedanjih legitimacij že potekla ali pa jih še niso sploh imele, ter vložkov (kuponov) k legitimacijam družinskih članov in upokojencev. — Doslej so namreč tudi podrejeni uradi posameznih resortov predlagali naravnost železniški direkciji slične prošnje, po novem pa jih bodo morala pokrajinska nadrejena obla-stva (finančna, poštna direkcija, banska uprava itd.) naročati za vse urade svoje stroke s posebnimi seznami.
Za vsako podaljšanje veljavnosti legitimacije se mora uporabiti posebna znamka, ki jo je prilepiti vodoravno nad besedo »pečat« zadaj v legitimaciji, kjer se vpiše podaljšanje veljavnosti. Znamka mora biti prežigosana z uradnim pečatom. Te železniške znamke stanejo po 2 Din in se morejo nabaviti pri železniških postajah ali pa pri železniški direkciji. Overitev legitimacij za leto 1937. brez te znamke ni veljavna.
V sive legitimacije (za upokojence in za rodbinske člane aktivnih in upokojenih uslužbencev) se morajo v znak podaljšanja za leto 1937. nalepiti vložki — slično kot že letos poleti — in sicer na list, ki je v legitimaciji določen za potovanja v 1. 1937. Opozarjamo, da se mora prilepiti v legitimacijo nov vložek, ker letošnji, čeprav ne bi bil še izrabljen, za prihodnje leto ne velja več.
Železniška direkcija priporoča, naj se vložki in nove legitimacije naroče kar najprej, in sicer kolikor mogoče s skupnimi seznami, da se bo izdajanje pospešilo. Neposredno uslužbencem samim se ne smejo izdajati ne legitimacije ne vložki. —
Zadnjič smo obširno poročali o sestanku zastopnikov organizacij drž. upokojencev, ki se je začetek oktobra vršil v Zagrebu, in na katerem so sklenili, da pošljejo organizacije skupno odposlanstvo v Beograd.
Dne 26. oktobra so se sestali v Beogradu zastopniki sledečih društev: za Društvo penzionera savske banovine v Zagrebu g. Zvonko Jambrec, ki je bil obenem pooblaščen zastopnik Društva jugoslov. drž. upokojencev v Mariboru, Udruženja penzionera drinske banovine v Sarajevu in Saveza državnih i samoupravnih penzionera primorske banovine. Za Društvo drž. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani je bil navzoč g. dr. Ivan Vrtačnik, za Udruženje penzionera dunavske banovine v Somboru g. Vašo Vukašinovič, za Udruženje drž. penzionera primorske banovine v Splitu g. Klaudijc Barbetti in za Društvo penzionera vrbaske banovine v Banja Luki g. Mijuškovič.
Odposlanci so resolucije, sestavljene in odobrene v Zagrebu, osebno izročili gg. ministrom dr. Korošcu, dr. Kreku, Letici in dr. Vrbaniču. Resolucije so tudi predložili tajništvom narodne skupščine in senata in mnogim posameznim narodnim poslancem in senatorjem, kolikor so jih našli v Beogradu. G. predsednik vlade je bil na žalost odsoten.
Od vseh osebnosti, katerim so bile resolucije izročene, so delegati dobili zagotovila, da se bodo odločujoči zavzeli za upravičene težnje upokojencev, ki so povsem skromne in v vsakem pogledu minimalne.
Finančni minister g. Letica je odposlanstvu obljubil, da bo vse resolucije in prošnje združenih organizacij pregledal, in kolikor bo imel na razpolago sredstev, skušal jim kar najprej ugoditi. Zlasti se bo potrudil, da se že zdaj najde kritje za povišanje vseh aktivnih in pokojninskih prejemkov za 5%, tako da bo to zvišanje že v prihodnjem drž. proračunu za 1. 1937./38.
Znano je,
da so čevlji „ P E K O “ v kakovosti najboljši, da smo globoko znižali cene in da imamo največjo izbiro najmodernejših vzorcev!
ČLANI UŽIVAJO
pri nakupu čevljev „ P E K O “ izredno
ugodnost plačila na obroke
proti predložitvi nakaznice, ki jo dobite v Vaši zadrugi.
Poslužujte se zato ugodnosti in prilike!
Velika izbira v prodajalnah:
d. z o. z.
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 1 LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14
Tako se glase uradna pojasnila. Smatramo, da je nova ureditev glede predlaganja seznamov za legitimacije podrejenih uradov neprimerna, ker celotno poslovanje samo otežuje in zavlačuje. Bilo bi vsekakor enostavneje, če bi se v tem pogledu postopalo kakor doslej, da so namreč podrejeni uradi, kakor recimo okrajna sodišča, davčne ali katastrske uprave itd., vlagali za svoje uslužbence take sezname in prošnje za nove legitimacije naravnost železniški direkciji brez posredovanja svojega višjega oblastva. Za pravilnost in točnost seznamov itak jamčijo uradni predstojniki, možnost pomot in izgube legitimacij, vložkov, znamk in denarja bi bila pa dosti manjša.
Kar se tiče nerednega izplačevanja pokojnin, je izdal fin. minister potrebna navodila, da se že v novembru pospeši izplačilo pokojnin. V bodoče se bo pa skušalo urediti to vprašanje tako, da se bodo pokojnine izplačevale redno začetek meseca. — Glede naraščanja cen življenjskih potrebščin, ki je fin. ministru znano, pa smatra, da je to naraščanje samo prehodnega značaja. Če to zvišanje ostane v dosedanji obliki, bo skušal, da se najdejo sredstva, da se temu odpomore in se upokojencem prizna primemo nadomestilo.
Iz povedanega sledi, da je upati na ugoden uspeh odposlanstva upoko-jenških organizacij, kar spet dokazuje, da je rešitev drž. upokojencev samo v skupnosti in da je vsakdo, ki se odteguje organizaciji, škodljivec in sovražnik lastnih koristi in koristi vsega svojega stanu.
Odposlanstvo je po štiridnevnem bivanju v Beogradu zapustilo prestoli-co dne 29. oktobra. Delegati so se vrnili polni optimizma in vere, da se razmere upokojencev vendarle izboljšajo.
Vestnik
Priodnja številka izide zaradi bližnjih božičnih praznikov nekaj dni kesneje, na kar opozarjamo p. n. naročnike, da ne bo nepotrebnih reklamacij.
Konec leta se bliža. Lepa in hvale vredna navada je, da se ob koncu leta poravnavajo stari dolgovi. Naša uprava izkazuje precej tisočakov, katere ji dolgujejo razni naročniki, nekateri že po več let. Mislimo, da bi bil čas, da se vsi ti zamudniki končno le zavedo svojih dolžnosti in poravnajo zaostanke. Dolžno vsoto, računano do konca tek. leta, smo označili vsem z rdečilom poleg naslova današnje številke. Neredno plačevanje lista povzroča naši upravi velike težave, ker list nima nobenih subvencij ali premoženja. Upamo, da se bodo zaostan-karji vsaj zdaj zgenili in poravnali te stare račune.
Novi državni proračun. Finančni minister je v zakonskem roku predložil narodni skupščini sumarni predlog državnega proračuna za leto 1937.-38. Proračunski predlog znaša 10.949 milijonov dinarjev iz-
Delo upokojenških odposlancev
Stran 4.
»NAS GLAS«
Štev. 23.
datkov. Nasproti letošnjemu proračunu je za 625 milijonov višji. Najpomembnejše je zvišanje pri izdatkih za odplačilo državnih dolgov. Zvišani so tudi krediti za vojno ministrstvo, za monopolske ustanove, zvišane so tudi postavke prometnega ministrstva itd. V prosvetnem ministrstvu doseže zvišanje 32 milijonov dinarjev. Pripomniti je, da se bo po novem proračunu povečalo število učiteljev za 800. Odobreni oz. zagotovljeni so tudi krediti za zdravnike in za bolniško osebje v novih bolnicah. Natančnejše podatke, iz katerih bo mogoče videti tudi, kako se spremene kreditne postavke za plače aktivnih uslužbencev, bo fin. minister naknadno izročil narodni skupščin;. Na kako zvišanje prejemkov aktivnih uslužbencev iz tega predloga ni mogoče sklepati.
Odprta noč in dan so groba vrata ... Spet nov grob! Na mariborskem državnem mostu se je dne 26. novembra nenadoma zgrudil upokojeni višji sodni oficial Vikto-rin Stegnar in zadet od kapi izdihnil. Blagi pokojnik, ki je dočakal starost 62 let, je služil prav do upokojitve v Ljubljani, kjer je tudi stalno prebival. Bil je izvrsten uradnik in vzoren tovariš, ki se je odlikoval v stanovski organizacijah. Do zadnjega je bil izredno delaven odbornik ljubljanskega Društva drž. upokojencev. Pokojni Stegnar je bil navdušen pevec in častni član Glasbene Matice, zraven pa vnet planinar. Pred nekaj dnevi je praznoval srebrno poroko, nakar je šel v Maribor obiskat brata, g. Josipa Stegnarja, upravitelja ondotne bolnice. Ko se je vračal na kolodvor, ga je na cesti prehitela smrt. — Pokojniku, ki je bil uradnik še stare šole in plemenit človek zlatega srca, ohrani tudi naš list, čigar zvesti naročnik od početka je bil, trajen, časten spomin.
Brezplačno letovanje na Jadranu za podmladkarje Jadranske straže, Šest popolnoma brezplačnih 14-dnevnih letovanj z brezplačno vožnjo v počitnicah 1937 dobe podmladkarji Jadranske straže, če pravilno rešijo križanko Jadranske straže. Žrebanje nagrad bo nepreklicno 21. decembra v pi-
sarni krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 1/IV, kjer se dobe križanke po 15 Din. Pismenim naročilom je priložiti ta znesek v znamkah. — Letovanje na morju v šolskih počitnicah je užitek, na katerega se veseli šolska mladina vse leto, pričakujoč s hrepenenjem dneve sončenja in kopanja. Mnogim pa ni dana nepozabna sreča ob sinjem Jadranu, ker nimajo potrebnih sredstev. Zato pozdravljamo iniciativo krajevnega odbora Jadranske straže, ki jc namenil šolski mladini šest brezplačnih 14-dnevnih letovanj na morju.
Informacije. Vsem p. n. naročnikom, ki se obračajo na uredništvo našega lista z raznimi vprašanji in prošnjami za pojasnila, navodila itd., sporočamo, da bomo mogli v bodoče odgovarjati samo, če bo pismu priložena znamka za odgovor in pisemski ovoj (kuverta) z izpisanim naslovom pošiljatelja. Uredništvo, ki ima z odgovarjanjem itak mnogo, časih prav zamudnega in zamotanega posla, ne more nositi še teh dejanskih stroškov. Prosimo, vpoštevajte!
Upokojenec
Vesela vest za upokojence. Izvedeli smo iz Beograda, da je za redno izplačevanje pokojnin vse poskrbljeno. Na nešte-vilne intervencije je fin. ministrstvo obljubilo, da bo pravočasno pošiljalo zadostno dotacijo fin. direkcijam, tako, da bodo vse pokojnine izplačane v celoti vsaj do 5. dne vsakega meseca. Upajmo, da bo to res in da bo v tem vprašanju končno le nastopil red. Treba je le, da bo fin. ministrstvo obljubo redno izpolnjevalo.
Pokojnine v novem proračunu. Po predlogu državnega proračuna za 1. 1937.-38. je postavka za pokojnine in invalidnine, ki znaša po sedanjem proračunu Din 1.100'7 milijona, zvišana na Din 1.119'5 milijona. Zvišanje pokojninskih kreditov znaša torej Din 18"8 milijona. Čemu so se postavke za pokojnine tako zvišale, iz proračunskega predloga ni razvidno. Razlog bo najbrž v tem, da je bilo zadnje leto spet veliko število uslužbencev upokojenih. Pokojnine so s tem predlogom dosegle izredno visoko stopnjo. Mogoče pa se pokojnine res zvišajo — bomo videli!
Vtiski upokojenskih delegatov. O vtiskih odposlancev upokojenških organizacij, ki so konec oktobra odšli v Beograd, poroča somborska »Naša Reč« med drugim tudi tole: »Odposlanstvo je obiskalo namest-
nika predsednika vlade, ministra za notranje zadeve g. dr. A. Korošca, kateremu je izročila spomenice in ga opozorila na najvažnejše točke v prošnjah in predlogih. Gospod minister je takoj pogledal nekatere predstavke in pazljivo poslušal pripovedovanje odposlancev. Obljuba, da se bo zavzel za opravičene zahteve kakor tudi dalekovidno razumevanje, odličnost in prijaznost tega znamenitega državnika so izzvale med odposlanci resnično in globoko hvaležnost.«
Neupravičeni odtegljaji za pokojninski sklad. Svojčas smo ponovno pisali o predpisu naknadnih prispevkov za uradniški pokojninski sklad, s katerim so se upokojencem za nazaj predpisali prispevki tudi od tistega dela njihovih zadnjih aktivitet-nih prejemkov, ki se niso zaračunali pri odmeri pokojnine. Poudarjali smo, da je tako predpisovanje prispevkov nasprotno uradniškemu zakonu in zato neutemeljeno. Mnogi upokojenci so se proti zadevnim odločbam pritožili na fin. ministrstvo in nato vložili tožbe na državni svet, ki je vsem brez izjeme ugodil. Pri izvršitvi dotičnih ministrskih odločb se je pa Državna hipotekarna banka pojavila z zahtevo, da je za povračilo neupravičeno odtegnjenih prispevkov treba upokojencem vlagati posebne prošnje nanjo. Pisali smo že, da je ta zahteva neutemeljena in da ni zanjo v nobenem zakonu podlage. V ti zadevi je prav zdaj fin. ministrstvo izdalo pojasnilo, da v primerih, kjer je ono samo izdalo odločbe o vrnitvi nepravilno pobranih prispevkov za čas pred 1. aprilom 1936, ni potrebna prošnja stranke na Državno hipotekarno banko, temveč se morajo take odločbe fin. ministrstva izvršiti po službeni dolžnosti. Seveda velja to le za čas pred 1. aprilom 1936, ker je predpis lit. b) § 103. letošnjega fin. zakona spremenil določbo 3. odst. § 136. u. z., tako da se od 1. aprila 1936 dalje odmerjajo prispevki za pokojninski sklad tudi od celotne zadnje aktivne plače, ne glede na to, kolikšen del te se je vpošteval pri odmeri pokojnine.
Vlagajte pravočasno prijave za dra-ginjske doklade! Mnogim upokojencem ni znano, da se morajo (ne le v mesecu oktobru) vse spremembe v njihovih družinskih in premoženjskih razmerah sproti takoj javljati pristojni finančni direkciji. Kdor takih prijav ne vloži brez odlašanja, mora neupravičeno prejete doklade vrniti in tvega, da bo kaznovan. Če pa si je medtem pridobil pravico do doklade, pa tega v teku treh mesecev ni prijavil, izgubi doklado za ves minili čas.
Poravnjte!
naročnino
Iz organizacij
Zborovanje sodnikov. Na praznik, dne 8. decembra bo imela ljubljanska sekcija »Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije« redni občni zbor, ki se prične ob pol enajstih dopoldne v justični palači. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil.
Organiziranje uradnikov ambulantnih pošt. V okviru Združenja uradnikov p. t. t. stroke so uradniki na pošti Beograd 2 ustanovili poseben Klub uradnikov ambulantnih pošt, ki naj zastopa njihove koristi. Znano je namreč, da je posel poštnih ambulantnih uradnikov izredno težak zaradi dolgega delovnega časa, nočne službe, nevarnosti, združene z njo itd. Med odborniki kluba je tudi g. Ciril Žužek.
Zadružne vesti
Iz ljubljanske Nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgu št. 5. Zadruga je uredila v trgovini na dvorišču nov oddelek za prodajo manufakture. Nudi veliko izbiro tkanin: raznovrstnega platna, šifona, rjave ko-tenine, barhenta, flanele, flanelnih rjuh, gradla za posteljne vložke, inleta, cefirjev, popelinov; vsakovrstnih brisač, frotirk, jedilnih prtičev, namiznih prtov, žepnih robcev, klota, voščenega platna, etaminov, gradla za moške hlače; raznovrstnih kuhinskih brisač, jedilnih in čajnih garnitur, gradla za zastore, športnega platna; gumbov za prevleke, srajc, naprstnikov itd.
Zadruga posreduje svojim članom nakup prvovrstnih šivalnih strojev, radio-aparatov, dvokoles in posameznih delov k tem po izredno nizkih cenah.
Zadruga posreduje nakup obutve pri Nabavljaini zadrugi uslužbencev drž. želez-železnic v Ljubljani in pri tvrdki Teoka-ulica; Šinkovec, Pod Trančo in Peko na Miklošičevi cesti in Aleksandrovi cesti (za zadnjo glej oglas!)
Manufakturno blago za obleke dobe člani po posredovanju zadruge na obroke pri Nabavljaini zadrugi uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, in pri tvrdki Teoka-rovič. Gradišče. Nakazila se izdajajo v pisarni.
Zadruga opozarja svoje člane, da ima na zalogi veliko izbero raznovrstnih nogavic, volne, sukanca, krpanca, emajlirane kuhinjske posode, porcelana in steklene robe ter jedilni pribor, ki ne rjavi.
Na zalogi ima odlična zimska jabolka in krompir, primerna Miklavževa darila in božične okraske. Na razpolago so mandeljni, lešniki, orehi in med za potice. Opozarjamo tudi, da so dospele rozine in suhe slive prvovrstne kakovosti in po jako nizki ceni.	--------
Opozarjamo vse c. g. naročnike — člane nabavljalne zadruge, na današnji oglas tvrdke »Peko«.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din 10.000-— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Manufakturna trgovina
Iabiani&jurjovec
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta.
KLOBUKE
Solidna
postrežba.
Sprejemajo se popravila.
v najnovejših barvah in oblikah, dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri
po nizkih cenah
MIRKO BOGATAJ
trgovina klobukov in čepic LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 14
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska ulica 6
Telefon St. 3397
Račun poštne hranilnice St 10.761
Maribor
Palača Banovinske hranilnice
Telefon St. 2628
Izdeluje diazo-amoniak-papir „JASNIT“ za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državil
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik.
Cene solidne 1 Postrežba točna! Zahtevajte ceniki
Badmfs tkm/mU usimšetteev sta nahva (toleeBšm *. s. s c. e.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 2421
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Državni lislužbanci ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.
Izdaja za konzorcij „Naš glas" odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.