13. številka.
Izdanje za tveđo 30. januvarija 1895.
(vTratn, v torek ivečer dne 29 januvarja IS05 )
Tečaj XX.
„IDINOIT"
iihaja po trikrat na teden t ieitili it-danjih ab torkih, 6«trtklh i» Mbotah. /jutranjo ia.Unje ii-haja ob 6. uri ijutraj, večerno pa ob 7. uri »efar. — Obojno Izdanje ataii« ; «a )a<l«B aiSM« . f. — it.V«|1 Avatnj- f. 1.40 •a tri nnaea. . . 3.00 , , t ■a pol lata . . . 5.—	, , h.—
aa v«e leto . . . 10 — . . „16,— Na naraik« krti prilaiena naročnine aa
na iaalja aiir. Poaamifre At«*ilk« «e dobivajo v pro-dajalnlcah tobaka v 1 mfu po a uri., iiTtn Tfita p«. S ovc. Sobotno reAerrio iadanjo v Irntu 4 n6.. urea Trsta S »A.
G1
EDINOST
Oblati *e ra>luue po tarifu t petitu; aa oatlov« i doboltiai črkami »o platna prostor, kolikor ob«.<g,i ATilnh rr*tfa. Po*lana u<mrln rn in J trnoza'irala, 1« na^i ofcla«i itd. ao "rfunajo po^ ogadbi
Vsi dopiii naj se puAil|ajo jrmlnittva ulioa Ca<oriii,i At. IS, Viako pi>mo mor* biti frankoTitnii. k.«r a.>franknT tna ie a» •pr«j jmajo. R<ik<ipi»i »o ne via^aja.

Naročnino, roklamai'lje in >i*lai« upre je«aa npravnMvo ulica Mulino pic -onla hit. 8, II. nadst. <)<1prt« n>kUniatijo lo proste poAtnino,
Ho aloventketfa političnega druifcva za Primorsko.
„r t JI no m ti Jt m*r 11
Demonstracija ob odprtem grobu.
O mrtvih ne gov6ri ilabo 1 Tako nam veli nase krščansko čutstvovanje, tako nam zapoveduje naša sv. vera. Ista sv. vera nam pravi, da onkraj groba ni strasti, ni bojev, ni sovraštva. Ko se duša človekova osvobodi zemeljskih spon in se dvigne v jasne višave nad oblaki, tedaj so izgubili ljudje pravico do sodbe o pokojniku, polem gre sodba le Bogu.
Surova mora biti nrav, ki se ne klanja pred veličastjo smrti, le poživinjeni ljudje mečejo kamenje v odprte grobove; le človek, kojemu je popolnoma otrpnilo blago čutstvovanje, more žaliti spomin v Bogu preminolih.
Temu načelu se klanjajo nepremično ne le tisti ljudje, ki verujejo v večno pravico božjo in v boljše življenje onkraj groba, ampak klanja se mu ves zares civilizovani svet. Ne le sveta vera zahteva od nas, da s j o-štujemo spomin mrtvili, ampak to zahteva od nas tudi človeška omika, katere glavni znak je v prvi vrsti blago in plemenito človeško čutstvovanje.
Bog naj sodi! mislili smo si tudi mi,ko so položili k večnemu počitku župnika sveto-jakobškega, prečastitega Karola Moseta.
Vedeli smo, da preminoli gospod župnik ni bil prijatelj našemu narodnemu stremljenju iu marsikako trpko besedo morali smo napisati o gospodu župniku, dokler je bil med živimi, ali ob odprtem grobu ni bilo žal-besede iz naših ust, kakor tudi danes ne bi spregovorili besede o dogodkih povodom pogrebnih slavuosti, da nam niso gnusna italijanska glasila takorekoč potisnila pero v roko.
Silijo nas do goverjeiya isti veletehtni vzroki, kateri so prisilili tudi kanonika But-tignonija, da je na grobu župnika Karola Mosita »žigosal gnusno postopanje „infam-nega no v m s t v a" povodom smrti gospoda župnika svetejakobškega, katero novinstvo j« v svoji prirojeni mn brutalnosti porabilo tudi to žalostno priliko, da ob odprtem grobu priredi gnusno demonstracijo ne I • p r o t i S 1 o v e n c e m, ampak t u d i proti ostali duhovščini in v prvi vrsti proti p r e v z v išenemu višjemu pastirju tržaškemu. In mi beležimo posebnim zadovoljstvom dejstvo, da so tudi cerkveni krogi ne le takoj pogodili to grdo nakano, ampak da so to brezvestnost tudi ožigosali kakor zasluži: pred tisoči ljudstva in na onem svetem kraju, koji je hotelo brez-vestno in infamno časopisje oskruniti z grdo demonstracijo v prilog svojim političnim svrhom, naperjenim proti politiški morali, proti zakonom ljubezni in proti pravicam cerkve rimskokatoliške.
Dobro je povedal gospod kanonik But-tiguoni, ko je rekel v svojem nagrobnem govoru, da bi hoteli tudi oni, ki ne vidijo sicer v duhovniku ničesar drugega, nego orot^je babjeverstva iu neumnosti, reklamo-vati za-se umršega župnika Mosdta. Žal, da gospod kanonik ni došel do logičnega za-
PODLISTEK.
HrraUki pripoveduje Knavar San lor-GjuUki.
Kmetje so čim dlje tem bolj kričali. Kolikor bolj sem se obotavljal, tein gorji so bili oni. Besui živali in razkačenemu človeku ne suieš nikdar pokazati svoje neodločnosti in svojega sočutja. Tolmači ti to kot slabost. Tako so postali i sedaj kmetje predrzni ter j*li napadati vojake. Sioitiik je že nekolikokrat zahteval od mene, da mu daiu kakov nalog. Kotiečno nisem vedel ni kod ni kum. S strašno muko se pra magam iu postanem hladen. Dam zapoved, da naskočijo. Ali kmetje so sprejeli vojaštvo s kamenjem in boga mi, ce!6 s streli. Tu se
ključka: da ti ljudje ne rekla mujejo za-se g. župnika iz udanosti do vere katoliške in ljubezni do duhovščine, ampak le zato, da prirede demonstracijo ob odprtem grobu proti isti duhovščini.
Nam vsaj se je kar studilo, videčim, kak6 izvestna glasila polnijo svoja predala n slanopretiranimi in ravno zato tudi h i -n a v s k i m i slavospevi, kako po načinu šar-latanske reklame prinašajo slike pok. župnika. kako vspodbujajo ljudstvo k obili, ogromni udeležbi, kakor da je prirediti kakov laški tabor tara pri sv. Ani.
Kako je to prišlo ? Kak6 to, da sn gnusni Židje porabili ravno to priliko za še gnusnejšo demonstracij« ? Tu smo v zadregi, odkrito bodi povedano 1 A nismo v zadregi murda zato, ker ne vemo pravega odgovora, ampak, ker ne vemo, v kako oiiliko bi povili svoj odgovor, da se ne pregrešimo piotis*e-temu nauku, ki nam pravi, da onkraj groba mora prenehati sleherno nasprotstvo. Torej ne povedati naravnost, ampak le namigniti hočemo, da je pokojni gosp. župnik se svojo — kako bi rekli ? — no, recimo popustljivostjo nasproti poznanim življem vzbudil v istih domnevanje, da ne ljubi svojih slovenskih ovčic, da je torej v nasprotju z nazori svojega višjega pastirja.
Ta okolnost ali to domnevanje je napotilo po gospodu kanoniku Buttignoniju kot i n -famno označeno časopisje, da je oblatilo spomin pokojnikov s tem, da je t o 1 e r a n -cijo njegovo do tržaških nestr-pnežev uporabilo za uprizoritev p o 1 i t i š k e demonstracijo* demop. stracije ob odprtem grobu na korist onim, ki proganjajo ravnokar duhovnike, ker so podpisali udanostno izjavo svojemu višjemu pastirju. Torej spomin dnhovnikov so uporabili za demonstracijo proti duhovnikom.
Mi torej kojim ni bil pokojnik politiški prijatelj, mi nismo žalili niti z jedno besedo spomina župnlkovega, pač pa sn skrtinili ta spomin oni, katerim je bil pokojnik — pre-dobroten.
Taki so torej ti naši politiški in narodni nasprotniki: ne le, da je komedija njihov element v politiškem življenju, ampak zanesti bi hoteli narodno in politično vihro tudi na oui sveti kraj miril, kjer se misli slehernega čutečega človeka dvigajo le k Bogu, kjer nas tihe gomile iu sveta razpela na istih opominjajo na minljivost vsega svetnega.
In mi moramo le pritrditi gospodu kanoniku Buttignoniju, ko je zaklical koncem svojega govora demonstrantom ob od-prtom grobu: Oddalji se od tu strupeni vzduh sovražnikov Boga!
Dd, dd: prek in prćk je zastrupljen ta naš vzduh — strupene so misli teh naših nasprotnikov, strupena njihova dejanja, strupene njihove nakane strupeno je srce onim, ki skruuijo spomin na mrtve in onečeščajo odprte grobove — demonstracijami.
ni moglo več izogniti prelivanji krvi. A ven-! der, — za prvi mah ukažem vojakom, naj | streljajo v zrak. Ljudstvo pa je to zapazilo ; ter se ni premaknilo.
—	Saj ne smejo streljati! Cesarski ljudje so, a kako more cesar, naš premilostljivi oče dovoliti, da mu pobijejo narod. Ne bojte se,
■ ljudje!
To je bil odgovor na prazni strel; ljudstvo s« je začelo vojakom rogati in besno dreti proti njim. Skratka, prišlo je do pravcate praske, štirje vojaki in nkoH petnajst kmetov je padlo. Sedaj je nnrod začel bežati in mi smo posedli groblje,
V tistem hipu se prikaže na najbližnjem hohnu proti nam žensko bitje In začne glasno pozivati narod, da naj ne beži, nego se vrne.
—	Strahopetci! Ali ste vi Srbi ? Ali so
Politiške vesti.
Deželni zbor isterski razpuščeii. Po
cesarskem ukazu je slavna vlada razpustita deželni abor istarski. Na drugem mestu prinašamo zanimivo izjavo, k«>j> je napisal tem povodom poluoflcijozni »FremdeiiblaU*, svojo lastn.i izjavo o tem znamenitem dogodku pa prinesemo v prihodnjem izdanju.
Vnanja trgovina Avstro - Ogerske se ni povoljno razvijala v poslednjem letu. Dočim se je uvoz surovin in izdelkov pomnožil nekoliko, zmanjšal se je i z v o z za i,300.00(1 gld.
Kadi žaljenja katoliške cerkve. Prote-stanski župnik Miiller v Mttnstru zasmehoval jo dogmo o nezmotljivosti papeža kot bedasto. Vsle l tega m r.d se je zagovarjati pred kazenskim sodiščem radi žaljenja katoliške cerkve in je liil olK'ijen na en dan zapora
Za siromašne učen jake. Ruski car jo odredil s posebnim ukazom, da se i/, državnih dohodkov določi svota 50.000 rubljev v podporo in za mirovine potrebnim učenjakom, slovstveni kom in časnikarjem. Ministra za prosveto in finance ter predsednik akademije znanosti so dobili nalog, da sestavijo podrobnejša določila.
Različne vesti.
Umrla je danes opoludne gospa Marija M i k o t o v a, soproga odgovornemu uredniku našega lista. Počivaj v miru 1
Zopet zaslužena lekcija. Nedavno je službena „Presse* prav pošteno oštela naše .liberalne" Italijane, včeraj pa jim je čital poluslužbeni , Fremdenblatt" prav dobre levite. Ta vplivni dunajski list govori namreč v svoji včerajšnji številki o r a z p u š č e n j u deželnega zbora i s t e r s k e g a ter pravi med osta'im : .Ta naredba je posledica dogodkov izaa poslednjega deželnozbor-skega zasedanja, v katerem je italijanska večina proglasila italijanski je/.ik kot jedini zakoniti jezik deželnega zbora ter sklenila, da se predlogi in interpelacije smejo staviti j f dino le r tem jeziku, h taja izstopanja je razvidno, da je hotela omejiti pravice Slovanov, ali jih hotiia kar naravnost izključiti iz parlamentarnega življenja. S tem sklepom so v zvezi tudi napadi na vladnega zastopnika, vršivšimi se med razpravo o predlogih gleda vprašanja dvojezičnih napisov t e r skrajna potrpežljivost, katero je kazal deželni glavar nasproti občinstvu na galeriji. To postopanje italijanske večine pa ni imelo namena braniti italijanskega jezika, ker istega ni napadal nihče, ampak namen je bil ta, da o d v z a m e j o pri morski m 8 1 o v a n o m njih p o 1 i t i š k a iu p a r-I a m o n t. a r n a p r a v a. Toda tolerancija med različnimi avstrijskimi narodi je temeljno načelo avstrijske politike in temelj obstanku avstrijskega cesarstva. Kdor hoče biti deležen
vas zato srbska prsa dojila, srbska majka vzredila? — Na prvi glas puške bežite kot zajci! Sram vas bodi! Kdor je mož, k meni — pa nazaj! Kam pridete, ako dovolite, da nam vzemo grobove vaših prednikov? Tj A, tj;\! Semkaj naj streljajo, evo jim cilja! No, ko ste taki junaki, merite v ta bela nedra moja!
Po glasu sem spoznal Najo in videl, kako je razgalila svoja deviška prsa. ("udno, ne verjetno, a vender je bilo tako, V prvi hip nisem občutil v sebi nieesar drugega kot ono lepot), sjaj iu ponzni čar onih prsij, še-le za nekaj trenotkov spomnil sem se vse strahot^ tedanjega položaja. Kri m" zastane. Strah iu bojazen učinita, da sem bil slab, uničen. Zares, bil sem brez zavesti. In še le na britki vzklik stotnikov se zavem. Vidim
zaščite cesarstva, mora se pokoriti tem načelom, brez kojih cesarstvo ne bi moglo ohraniti svoje sile. Nadejati se je torej, da dokažejo volilci, da so prišli do spoznanja, da pretirano narodna politika nim i nikake nade do vspeha.
Koalicija ima dovolj moči (??? Uredn.), da odbije vsak napad na ta aačela, kojih ni mogoče ločiti od zdrave politike, od koristi in dolžnostij cesarstva avstrijskega-4.
Novo pevsko društva .Kolo*. Ustanovni shod novega pevskega društva vršil se je, kakor je bilo objavljeno, v nedeljo dne 27. t. ni. Točno ob 2 uri pop. prišel je vladni komisar gos, Bacher, na kar j^ gosp. M, Ka-muičič odprl zborovanje. Pozdravivši gmp komisarja, razjasnil je v primernem nagovoru pomen in smoter tacega društva. Pov-darjal je, da se v pevskem društvu ne goji samo petje, ampak v njem se mladina tudi izobraža. Priporočal j«* navzočim, da se društva oklenejo trdno voljo, da se strogo drže društvenih pravil ter natančno izpolnujejo dolžnosti, obvezno za vsacega družabnika. Le takim potom bode moglo društvo vspe-vati iu napredovati. Novo društvo nosilo bode ime pevsko društvo .Kolo* v Trstu. Po prečitanju pravil, katero je gosp. M. Ka-muščič natanko razložil in pojasnil, vršilo su je opisovanje, pri katerem se je upisalo takoj <4 petjaželjuih udov.
Začasni odbor je sestavljen tako-le: Predsednik Miha jKamuščič, podpredsednik Jakob štoka, tajnik Ljnbomir Neehrony, blagajnik Franjo Kravos, arhivar Josip Kolb, nadzornik pevskih vaj Ivan Pivec; odborniki: A Sosič, .1. Zabrič, ,T. Zadnik in V, Volčič.
Ob koncu zborovanja zahvalil sej.- predsednik g. Kamuščič na izkazani mu časti iu znupanji, ohljubivši, da hoče, kolikor mu bodo dopuščali odnošaji delati, za korist in napredek društva. Konečno je pozval navzoče, da vsklikiiejo trikratni .živio' njegovemu Veličanstvu cesarju, s kojim vsklikmn bilo jo zborovanju završeno. Dal Bog, da bi tudi to novo društvo povspeševalo kolikor se le dd lepo slovansko pesem ter netilo leed svojimi člani plamen čistega rodoljubja. — Odbor pevskega društva „Kola* ima nocoj svojo sejo.
Veliki ples „Delniškega podpornega društva*. .Slovan gre na dan!4 Tudi tržaški slevauski živelj se zaveda; to nam je pokazala ogromna udeležba našega občinstva pri koncertih Slavjanskega, iu v isti mori tudi udeležba pri .Velikem plesu* ,l)el. podp. društva*. Na ples jt- prišlo toliko občinstva iz vseh slojev, da je bilo ogromno gledališče »Politeama* — pretesno. Smčlo moramo trdili, da j« vrvelo po gledališču do 3000 ljudij !
Gledališee imelo je izključno naroden značaj, toliko po občinstvu kolikor po okrasbi. Bilo je jako ukusne odičeno s preprogrami
ga, da leži v svoji krvi. A dalje ne vem, sem-li dal kakov nalog, bodisi z besedo, bodisi znakniii — ničesar ne vem, samo strašna ona s ika dviga se mi šh vedno pred očmi, katero sem videl nn onem holmčkn kjer je Naja molela svoje roke v zrak, a iz onih njenih inlečuobelih prsij je rrljal rudeč, vroč vrelec krvi, da se je mešala belina z rude-čilom, a Naja je padla na zemljo.
Na ničesar več nisem mislil, nego poletel k nji. Se me ju spoznala. Kekla ni ničesar a ko sem se, vrgel poleg nje v travo, dvignila je s težko muko glavico iu zamižala. Z robcem s on ji zavezal rano, a potem sem vzdignil nesrečnico, da jo odnesem iz. meteža, pohitevši v selo. Posel naš je oil , itak končan.
(Konec pri h.)
▼ narodnih barvah in z narodnimi zastavami, na odru vila a« je ponosno prekrasna, dragocena urustvena zastava.
Točno ob 8. uri pričel je ples. Vreme zunaj bilo je skrajno neugodno, tako da se je bilo bati »lub« udeležbe. S početka bilo je res le par par st>tin ljudij v gledališču, toda polagoma ho prihajale cele trume ljudstva in je napolnile, prenapolnile. Ob 9. uri je prišel v gledališče policijski ravnatelj dvorni svetovalec gosp. T sclirnkov ipivm-stvu višjega polic, svetovalca g. B mi eliti. Društveni predsednik spremil je odlična l'o-•ta v čino-žolto prepredeno ložo na desni itrani proicenija. Nekoliko p »zneje podal se je druitveni edbor do kraja relikib stopnic, da pokloni prišedšemu ces. namestniku vitezu R i n a 1 d i n i j u. Nj. presvetlost spremljal je predsedniški tajnik g. dr. P i p i t z. Tudi ta dra odlična gospođa spremil je odbor v omenjeno ložo. Ob vstopu nj. eksce-lence zasvirala je vojaška godba cpsariko pesem, k<»jo je ljudstvo poslušalo spoštljivo in stojGospAda se je mudila v gledališču okolo pni ure; o odhodu namestili kovem je zasvirala godba zopet resaisko pe«m.
Ob II. uri nastopilo je 34 parov v krasnih narodnih nošah v „Kolo". Ples trčil se jw tako precizno, da s« občinstvo ni moglo nadiviti lepemu prizeru ; ni mirovalo, dokler niso plesalci nastopili zopet in ponovili pit*.
Veselo vrvenje trajalo je do ranega jutra. Zabava bila j« živahnu, prav domača, in izvrstno minole so vsem udeležencem ure knj hitro; v prijetnem spominu pa ostanejo v<*sele ure vsem udeležencem gotovo še dolgo časa. — Vrlemu odboru izrekamo na trm mestu drage volje zasluženo priznanje
Zaduinica. Jutri (30. t. m.) ob 11. uri dopoludne bode v župni cerki pri Mariji Po-magaj (sv. Antonu starem) tiha črna maša za pok. cesarjeviča nadvojvodo Rudolfa.
Sv. maš« se udeleži tudi deputacija „Del. podp. društva', kojemu društvu je bil pokoj ni prestolonaslednik pokrovitelj.
Nemiki gostje v Trstu. Pred včeraj dopoludne bila je na tu zasidrani nemški vojni Indiji »Stein* slovesna služba božja povodom rojstnega dneva nemškega cesarja. Služb« božje udeležili so se os. namestnik vitez Rinaldini s soprogo, nemški generalni konzul P r i t s c h s soprogo, župan dr. P*i t-t eri s soprogo in več drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Po končani službi božji bil je banket. Poveljnik nemške vojne ladije, kapetan W i 11 e r s h e i n napil je Nj. Vel. našemu cesarju, cen. namestnik vitez Rinaldini pa nemškemu cesarju. Nadvojvoda K a r o 1 y t e f a n. kot kontreadmiral v nemški mornarnici, pozdravil je nemške goste brzojavnim potom, tako tudi admiral S ter n e c k, poveljnik našo vojne mornnrnice. Brzojavko nadvojvode Karola Štefana pozdravil je poveljnik Wittershein s posebnim veseljem, uaglašajoč, da bržkone bodimo uživali še dolgo časa blagoslov miru, toda, ako pozove najvišja volja nemško inornarnico v boj, tedaj se bodi borila rama ob ramo z avstrijsko inornarnico. — Vsem napitnicam odzivljali so »e prisotni s trikratnim navdušenim „Hochl"
Zdravnik za Sv. Ivanski okraj. Gospod dr. Fran V ero nese, okrajni zdravnik za okraj sv. Ivan-Vrdela, or.linuju za uV>ga (brezplačno) vsak ! m o! 8. do 0. ure zjutraj in od 2. do 3. uro p ipoludne v hiši št. 4 ulice ZoretHoni (blizo javnega vrta v ulici Giulia).
Tržaški pek. in p* nedeljski počitek.
Svoječasno objavili snio naredbo, ki strogo določa nedeljski počitek pekovskim pomočnikom, pravim mučenikom, k«t» ri nimajo miru tako rekoč n« po dnevu, ne po noči. Glasom te naredbe smejo pekovski pomočniki delati ob nedeljah in praznikih le do 10. ure dopoludne, pričenši svoje Uurno delo ob 10. uri prejšnji večer. Po naključju pa smo doznali, dn se razni pekovski mojstri ne ravnajo po t.-j naredbi, kajti v raznihpekarijah delajo ob nedeljah iu praznikih do poludne. Poleg tega pa razuašajo pecivo v% božji dan, ne glede na naredbo o ne leljskem počitku. Konstatujsmo to dejstvo jednostavno iu nadejamo se, da slftVn0 c, kr. obrtno nad-zorništvo odpravi to piaziraujo oblastvenih uuredcb
Sežanska Čitaln c* vabi k „Sijajnemu plesu', kateri bodo dne 2 februvarja v hotelu pri „Treh kronah". Vstopnina: za
osebo 1 gld., za družino iz 3 oseb l gld 80,
iz več, oseb 2 gld. Začetek ob Vi8. uri zvečer. Pri plesu svira Stijčev s^ptet.
Lepa zapuščina. Septembra meseca min. leta prišel je bogati Genovčan Leopold Mas-ione-Alerame v Trst, pridobil si s posredovanjem notarja dr. Kabla avstrijsko poda-ništvo in pristojnost v tržaiki občini. Stari gospod pa je takoj odpotoval, ko je bil prisegel kot avstrijski podanik, izročivši svojo oporoko (testament) notarju g. Veselit. Dne 24. t. in. obvestil je tukajšnji italijanski konzulat g Vesela, d ij * Mass »le-Alerame umrl dne 3U, decembra min. leta v selu Sestri-Levante na ital. Rivieri ter naj se odpre oporoka. To ne je zgodilo včeraj pri tukajšnjem okrajnem sodišču. Kako pa so strmeli prisotni, ko so videli zapisano črno na belem, da je stari čudak volil vs>! svoje premoženje iznašajoče okolo 2 milijona lir, tukajšnji mu javnemu dobrotvornemu društvu! To premoženje iznaša 500.000 lir v gotovini, poldrugi milijon lir pa so vrlina njegova zemljišča r Italiji. V oporoki priporoča pokojnik tržaški obč ni, da naj uporabi v*a postavna sredstva, da m n-G nastopiti dedsčino. — Govori se, da jo imel stari čmlak dva nezakonska sina, katerima ni privoščil ničesar od svojega premoženja. Ker pa po italijanskem zakonu dobijo nezakonski otroci polovico tega, kar gre zakonskim, po avstrijskem zakonu pa nezakonski otroci ne dobijo ničesar, preskrbel si je starec avstrijsko podauištvo. da pusti svoja nezal; »:wkn sina na cedilu. Ista hodeta bržkone protestovala proti veljavnosti oporoke.
Posojilnica v Logatcu, ragistrovanii zadruga z omejenim j-oroštvom Imela je v I. 1894 dohodkov 100 042 gld. 63 nvč., izdatkov U7'iž«i5 gld. 64 n\č., vLiipnega prometa torej 197338 gld. 27 nvč.; stanje hranilnih vlog koncem 1894. I. bilo je 145 754 gld. 46 nvč.; a posojil 15P64(i gld. 91 ne.
Polic j«ko. lfiletni Josip Tacco, italijaisk podanik, pretepal se je v ulici Castaldi t nekim drugim dečakom. Slučajno mimo pri-šidši stražar Grdol hotel je dec'aka razgnati, toda Tacco odprl je žepni nož in udaril po svojemu tovarišu. Stražar pograbil je peto-linčka za roko in se o tem vrezal na roki. Imel je kaj opraviti, dokler ni spravil po-balina na polic, inšpektorat v zagati del Moro, od koder so tega vojevitega pobalina odpeljali ? ulico Tigor. — 481etni dninar Josip Felizian iz Trsta je predvčerajšnjem do-popoludne ukradel iz zaprtega omarja, stoječega na hodniku v II. nadstropju zgradbe mestne palači plašč, vreden okolo 25 gld. Plaič je bil lastništvo magistralnega sluge Braudolina, kateri je po naključju videl tatu, ko sa je motovilil okolo omarja in zatem stekel po stopnicah. Mestni stražarji so ujeli tatu na trgu pred občinskim gledališčem tar ga odpravili v zapor.
Loterijske številka izžrebane dne 26. t. m. Dunaj	29, 86, 71, 78, 42.
Gradec	58, 18, 49, 68, 59.
Tetnešvar	G6, 46, 87. 7, 85.
Najnovejše vesti.
Dunaj 29. „\Viener Zeitung" objavlja cesarski patent, s katerim se raz-pušća deželni zbor isterski in se nalaga razpis novih voliiev.
Zadar 90. Poslanec Biankini je predlagal v deželnem zboru dalmatinskem, da se v navtiške šole uvede hrvaščina kot učni jezik. Predlog so izročili odseku peterih članov v poročanji! tekom osmih dni.
Budimpešta 29. Zaupnega posvetovanja za ustvarjenje nove katoliške stranke udeležilo se je 150 somišljenikov. Sklenili so. da se stranka osnuje na podlagi pogodbe z leta 1867. ter jej bode itne n A r o d na s t ra n k a
Pariz 29. G em*ral Zurliudenje imenovan vojnim ministrom.
Dun^ikAborin 29, j«nuTMrl« 1895	J
s . ,	tc»raj
l>ii£u>m dolg » papirju ....	J00.7S	100 75
„ n r »rebru . . .	lun 76	|00 75
ATfltnjBka reutu v zlatu . . .	iar>S5	ly.Wfi
- » * krouuli . . .	Uit 20	SB 20
Kreditno «k.-,jt..............415 75
London IOI.M........m 05	lm8
rnajtnlMoni . . , .............t*Hf>
JSJT.S r.........*077V, 60 80
100 1 Ulj. lir . • ■ _ . . . . 4« 40 4« 45
Vl;;0wlnuU0 bl'Vtjftvka,
BflilSipetta. 1'ienii a /» spomlad f 00 «11 Pionira m jesen 1805 091 do U.97 0»«s >*. tp*-mini (1.U2 '104 Hi nova 6 &8 h*J»4. Koruza aura i ji i; |lt i »• !l rt 2"».
j' i ii't» nova ud 7 » kil. f. tl-.V'i—tJ-gd, oil 7? kil. r, i, 60 H C'ft d 1 sc kil. f. ti tift -0 70, od (I kil. f «70 -0 75 »4 ^ kil. ior 6'7fi—«.&0. lei-nitn H-Slo— H 15 i progo i. JO—C-tJO.
Plen i ca: Sreilnn ponudb*. PopraAtvanj«
proilrtjd 15 t>0 mt. Htot. tr^ stalen. Vrein*: mrilo.
l'r N'cru'inirani slilkor u februar f. i>) m;iro 1*^,52, ni tj 12 đ '< 8tt!no. o l pred*i-eraj lopet 12 n»'. itra>jo.
1'rftKst. t>ntrii'ii J • , |> nUvl,* i t I f in ■ 1 ,r h v-. '. 1 p. • - ir,'v po j f, 2S- -2S 2-> -r. April f y«.'0 ' 1.— < •niragaŽ za f hriin^-inarc ? ■ "v t —• . Črn 1111 T.n ■ br, 90"75. V jUtah (••<! r.11 fobrutar . ■) 'Jfc
i av « P i l 1 t! m ■ „ jann itr 9'. — . t a 111HJ 47 —. 2 <tn 3" „ itrnijt).
Ha	S«nt i-t; • |,| avn iu« 7.« m n 79. -
in .j "".7.*. »o|iteiiit>' r . '2*i. — 'J* „ dražje.
Nič več kašlja!
II n 1 z a 111 m i p e t » r a 11 k i prah
<>žilr«vi T* ik k tr lj, plućni in br»nhijalnl kutHi1, 'loliiv.i s-* v o ilikovani lekarni
.:,AAXnffARER „Hi rt'ie Mori" Trst, veliki trg.
Po5tn>! p 'Silj it • i< i/vriuj-'jo ni»utp_'<iin>i.

Vsem prij tteljom in znaneera javljamo, da nam je premila žeua, oziroma mati in hči, gospa
5fŽarija ^ifiofa
rojpnu flabrovšček
danes opolutlne, v '10. letu svoje <!6be, previđena s .svetotajstvi za umirajoče, po dolgi in težki bolezni mirno v Gospodu preminula.
Pozeniski o-ranki dra^e pokojnice prenesejo se v četrtek, dne 31. t. m. ob uri popoludne na pokopališče pri sv. Ani. V Trstu, dne 29. januvarja 1895.
Marija Gahrov^ček.
mati.
Julij Mi kota,
soprog.
Stana Mikota,
hči.
Ta obj.tva nadomeičuje poiebn.i obveSienju
Javna zahvala.
O priliki britke izgnbe prerano umrlega gospoda
Rajmunda Mahorčiča,
došli so nam od sorodnikov, prijateljev in znancev mnogoštevilni dokazi pre-srčnega sočutja. Zahvaljujemo se zanje tem potom zbisti darovateljem vencev, neštetim iideležnikom pogreba, ki so predragega ranjkega spremili na njegovi zadnji poti, itnenuina Njega ekscelencl g. deželnemu glavarju Coroniniju, viftokorodnemn s c. kr, okrajnemu glavarju grofu d.n. Schaffgofschtt, častiti duhovščini, g. Imnu Ifrihuiju ix Ljubljane za ginljivi nagrobni govor, visokemu deželnemu odboru in gg. deželnim poslancem gg. uradnikom, učiteljem, županstvom v Sežani, Naklem, Lokvi, Storjah, Puvitji, Toinaji, DutovJjah, liepnem, Nabrežini, Gabrovlci, Komnu, cestnemu odboru, podružnici društva „Rudečega križa" in i^enemu odboru, učiteljskemu društvu, čitalnici, gasil-uemu društvu, okrajni bolniški blagajni in gg. pevcem za v srce segajoče petje.
Vsi ti pojmi ljubezni do ranjkega so nam bili ne malo tolažilo v nenadomestljivi izgub]. — Vsem še jedeukrat naša najtoplejša zalivala. Sežana, dne 28. januvarja 1895.
Žalujoči ostali.
r;«sr?sa5WE»esf»saB____
FRIDERIK # SIEMENS
Dunaj.
Tovarna c. fri'. aparatur n razsrelljavu in kurjaro,
IX 9. Alnet HtmasK 20.
Najnovejša filiitorn Kvotiljkn zn eunnnjo rnjavotljavot

Regenerativni plinov solnčni gorilec

75 odstotkov r. neji, kiiknr > li?kti išku Ikičiid -votiljki',
u daju njim joduokn nvctlobo. N di.ljo z i dvorane, dolavnluu, prodnjalnic • i. t. d utaroUkuiene v.ntllujoče re-jjeneratlvne plinove avetlljke tO. plinove avotlljhe v steklu, kntoro so muisjo rabiti povao.li in ho priu erno za vko slučaje. Urođenu hu po vucin svetu. ■IKStS Ceniki ln proračuni zastonj. HDV—
Glavni zastopnik za Trst: HEM WAGNSR, Via CarMa 4.
Uzorol zastonj ln franko!
azgrejcaanjc sfanooan|,
kakor tudi cerkva, šol, dvoran, prostorov itd.
jo mogoče lo po
SieiMs-oviiu za gas (plin) prirejenim peciui
ki *r Itthku ttfrrjrjo
broz oglja brez pepelu, brez s«j. brez smrada, s« najprl kladncje i najzdraveje
vsled razprostujoče se gopkote!
Najboljša peč kar se dostaje moči razgrajevanja ali (rpežnosti. Mnogo najboljših priznan f.
FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2
C kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo. s-looa v -r n a -r lj	tvhski
Oarl ©reiniiz Mcffen.
■	iic-u K'
UiLuik politioiio društvo .Edinost" — lidavatelj ia ad^ov uradni« : Julij Mikota. - Tiskarna Oolono v Tidtu.