gt. 51. V Gorici, v soboto dne 27. junija 1908. Letnik X. Iihaja vsak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prainik iiide dan prej ob 6. «večer. Staue po polti prejeman ali v Gorici na dom poiiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in fetrtletno 250K. ProdajaseyQorici v to- bakarnan Schwarz r Šolskih ulicah, Jellerniti t Nunakih ulicah in Le- ban na Verdijerem tekališču po 8 tin. GORICA I'rednidtTO in upravništvo ie nahajata t «Nirodni tiikaroi», ulica Vetturini h. it. 9. Dopiie je nailoriti na uredniStvo, oglase in narodnino pa tia upravniätvo >Gonce<. Oglaii te računijo po petit- vntah in licer ako se titkajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo ie po popodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Gorfška zveza. V pondeljek dne 22. t. ra. se je »ršil občai «bor „Gori&ke zveze" obšte- vilni adeležbi zastopcikov pridruženih zadrng. Pred$afrik dr. Aadrej Pavlica je otvonj'^OTiö^or, pozdravil navzoče zadMžbike;*^TO^kon8tatiral skiepčnost obhiega zbora. V nadaljnih svojih izva- janjih je povdarjal važnost in pomen zdravega zadružnišlva za goriiko ljad- gtvo. Le zdravo, t reda poslnjoče za- drožaištvo more izvrSeyati vso polrebno gospodarsko nalogo za ljadstvo. Lepo snamenje je to, da se zadnji čas vedno bolj vzbaja veselje do zdroževanj*. V tekočem lela bo je aatanovila cela yrsta noTih zadrag, predvBem kmečkih raisiei- lenskih poacjilnic, ki bo prva podlaga voakega 2«dmžno gcspodarakega razvoja Zato je treba predvsem obračati tso pc- zornoet posojilnicam, ki nndijo pogoje za ohranitev Ijadatva. Narod le tedaj odbije nupade, če je gonpodarski trder, za to L-dooet pa poskrbimo a primerno raz ¦< rjenim zdravira zadražništrom. V tern oiira je na Goriškem še reliko dela. Zlaati ae razširja vedno bolj blagovni prnmet. Toda ni dovolj, da organiziramo skapno nakapovanje kmetijskih potreb- sčin, preiti raoramo tadi k akapni pro- iaji kmetijskih pridelkov. Za tako delo- ranje pa je potrebns stroga difciplina V8eh zadrag in zairožnikov. Predsednik uad&lje omenja revizijsko deloranje zteze in nje ekrb za gtrokovni pouk. Določena ata za prihodnjo jeBen dva večja poočna tečaja, eden v Gorici, dragi v naäih gorah. V Gorici pa Be nadaljuje iani zsprketi zadružni tečaj t aemenišča, katerega vodi zyezin yodja S. Premron. Za zapisnikarja imeDoje Premoa-a, za skmtinatorja pa g. žnpnika Jjsip* Ko- seca in g. kaplana Josipa Vodopivca. Nato prečita zvezni Todja Premroa opravno poročilo za I. 1907. Iz tega po- anemamo na kratko sledeče poslovne po- clatke. Zveza je imela minolo apravno i€to K 1.774.64474 prometa. Račnn spo- rainave je kazal K 684.40507 prometa, koncem leta pa K 273.565 70 od pridrn- ženih zadrog naložonega denarja. K 157.513.12 pa od zadrag izpoaojenega denarja. Nbkoliko manj prometaje bilo, ker so zadroge yaledjanjske denarne draginje omejile nekoliko izposojevanje. Obrestne mere pa niao zriiale, daBi bo drugi de- narni zavodi to morali etoriti. Blagov- nega prometa je bilo za R 98.40693. Prodajale so se sledeče stvarine: modra galica, žveplo, Tomasova žlindra, saper- sosfat, kalijeva boI, čilski »outer, kajcit. klajuo apno, živinska in knhinjska sol, otrobi, moka, moka za krmo, toriica, gamijeve vezi itd. Bilanca kaže K 1642-71 čistega, do biöka, ki ae po sklepa obsinega zbora porabi za 5 od eto obresti vplačanih de- ležev in za dotacijo rezerrnega fonda. V nacelsWo so bili aoglaano izrc- ljeni aledeöi gg.: Barboč prcf. Itbd, Go- rica, Černic Franc, župan, Št. Peter, dr. JoBip Derraastia, odyetniski kandidat, Go- rica, avetnik Joaip Kon, državni poslanfc, Gorica, Jernej Kopač, trgovec, Gorica, dr. Andrej Paylica, »tul ni yikar, Gor ca, Ferdinand Sfiligoj, posestnik in blsgajnik „Gentraine püsojilnice"4, Goric». V nadzoratyo pa so bili izyoljeni sledeči gg.: Dr. Anton Brfeel', zdraynik, Gorica, Iran Pirjevec, račoneki nadavet- nik, Gjrica, Ivan Rojec, žnpnik, Miren, Job. Alb. Šlrancar, iapnik, Kiheraberg, Anton Šantel, šolski syetnik, Gorici. Po volitrah zveznih npravaikor «e je razvila zelo živghna debata o raznib zadružnih atrareb. Mad drogiiu ae je sklenilo, d« ima biti odslej ysaki pryi četrtek y meaecu zadražni so^tanek, b katerema imajo priti odborniki in pre- gledotalci zadrng, da se pogovore o yaz- mh styareh iz poslovanja njihovih za- drag. OJ ČH8a do öasa se bodo vršila tadi predavanja iz zadrnžne tvarine. Se- atanki se vrie, kakor rečeno ynaki prvi četrtek y meseca, deloma v nradnh pro- Btorib, deloma t lokala, ki ga določi zveza. Pri prvem prihodnjem seatanka se določi način knjigoyodstya, ki naj ga enakomerno vporabijo yse posojilcice pri blagovnem prometa. Po nad dye uri trajajočem zboro- vanju bo Be razšli zboroyalci s prepr - čanjem, da se goriškozadrnžništro redno žirahneje giblje ˇ korist sloyenskega ljadstya na Goriškem ! Dopisi. i Podinelec. — Naä „akade- mično izobfaženi, z logiko in at'ainimi fakti našpikania- p 08 toi mir a in ljabezniu hoče nekako posnemati taktiko Koropatkins. Naj prej je izdal mo#d4eq^ man fest o „ö a a t i, staslQ in yestiu ter se ' podpisal; ko ae je pa po njegovi čaati, atana in yeeti začelo cediti iarko maalo, nmakni! Be je za grme ter začel od tarn erdjati ca pcdp saneg». To je taktiöno amikan.e — Koropatkjfla^Jl. — V eni zadnjih „Soč* je zopet yodenicen dopip, r katerem binaysko taraa yes liberalni zbor, ker tako rapidno pada moj ogled med faran». Potoiažite se, a&miljeni bratci! Glejte, kakor yi goto to bridko žaiajte, ker gre moj ogled — rakom ž T i i g a t, tako se j&z erčno yegelim ker gre yas ogled — polže m pet; in kakor yi tožite, ker moj ogled pada, tako E6 jaz radojem, ker yaS ogled — yidno raste! Znano rri je, da ste bili protitemo, da bi prišei jaz semkaj r eložbo ; pray tako mi je pa tadi znano, da je sedaj y»äa najiBkreoejša željs, da bi šel raje danes nego jatri. Ako pa miolite. da me 8 svojimi zakolianimi babjimi čenčarai in psoykami Bpravite odtod, povem yam že < naprej, da vas čaka še mncgD dela in da dcseietc ravno nasprotno, kakor že- lite. Do danes, lahko rečem, emem z mirno yeatjo atopiti pred syoje predstoj- nikc, dočim ai yi pred oje ne apate, ker se zavedate, da so vai vaši dokazi proti meni — piskayi in iz trteiz- y i t i. — Vaš nastop proti meni je naj- boljš* agitacija za-me ; žalitve od takib bo me Bploh ne primejo, tadi če bo S3 tako izvirne. Saj so le izbrabi ačenjaka iz Kopra — brez soli in popral Ivan Kovačič, stekli dnšebrižnik. PoliHčni pregled. Prora^uu sprejet. Seje državnega zbora so se zadnje dni yrsile tadi po noči. V noči do petka do danes je bil sprejet proračan z reliko y eč i n o. Bili so velikanski škandali. Socialist Daszynski je kroto ž«lil katoličane, dragi poalanci so mn ogovarjali. Kmaio bi bilo priilo do pretep». Gororii je tadi Mazaryk 0 silabo. Poalanci, ki bo kat. dabo7niki, ga niso hoteli poslašati. Burno nameščanje novega zagrebškega višjega z'upana. 0 nameščanja norega zagr. yiijega žopana 25. t. m. so nastale borne de- mon8tricije. Ob 9. dopoldne "je bila ˇ saborski dyorani napovedana seja za- grebike stolice, pred katero bi se moral nameBtiti noyi yisji žapan Bacet;«;. Opo- zicijv, ki je t večiai, je ropotaia. Sejaje biia zelo yiharna. Stoliški člani so podali proteatno izjavo proti novema visjema žopana in zapastili dyoraao, nakar je prišel noyi yiiji žopap, oblečen y gala- obleko, v dyorano. Z galerije so zado- neli klici : „Proč s pismonošo!u „Proč s aeryac-vlado !" Višji žapan je prisegel t oavzočnost 15 ato). članor. Na gaieriji ao yes čas demonstrirali. Po zaprisegi je priila opozicija zopet y dyorano. De- monatracija je bila tedno yecja. ViŠji fapan je razvijel svoj program, a cola ae ni beseda. Opozicija je pela bryaske pesmi in pa „0 da lieber Augstin !" Tro- bili so tadi na rogoye. jV dyorano je došlo yeč kmetov, ki jih je porabila ˇlad?. Opozicija je vrgla kmete iz dyo- rane. Ko .e koDČal yisji zapfn stoj go- vor, je klicaia opozicija : ,Ziyio hrvaiki kralj !u „Proč z mažarskim demonom \" Skleniii so, da Be program ne yzame na znanje. Demonstrate so tr^jale toliko čnBa, da je prekinil yisji žapan sejo. Roalicija, Srbi in Starčevičani so nasto- pali skapno proti noyema višjema žapana. Volivna re forma za kranjski deželni zbor. ü 8 t a y n i odsek za yoliyno preosnovo je dokončal syoje d e 1 o | in je izdal Bvoje končno poročilo, ki i ga je drž. zbcr y syoji seji že cdobrif. ; Stem jekonecyednim neredom, ki so o?i- i rali resno deloyanje y deželnem zbora. Liberalna stranka bo predstayljala v bo- | dočem deželnem zbora le slabotno manj- ; šino. Glayne točke yolilne preosnove ˇ 1 razmerja proti sedaj veljavnim zakonooo LISTKK. Simon Gregorčič: Poezije IV. (Venceslav Bele). Poezija je Gregoröica hčerka neba, poslana nam /.emljanom y yodnico in •cUžnico, ni ma samo sladčica za raz- vajencp. »Ne hodi — otl todi, v tolužbo zcmljanom mim boili!» (Poezija Str. 7,) Ona naj dviga človešt?o v jasne tišine — iznad zemljskega blata, — to- laži naj nas t zemeljskem trpljenja. Cadoyit, neskončen dar dobrote Dožje je lepa pesero, ona objame In °č«ra človeka da vse pozabi; — niö ne wfo in no *nti, niö ne trpi; — cadoyit m mcgoöen je vpliv Dje, ki „rodila iz b°žjega se je srea". V peemih „Orfej Efridiki" in „Et- r>dika Offöju" — je označen vplir lepe P68mi: »In pel sCm _ Gerber ni zalajal in ni glasu od sebe dal, ¦ oearul sem ga in obajal, —« (Orfcj Evridiki. Str. 76.) "\ vontlar lepšo je umroti o {jodln taki srril ivclov — Snirt. Iiiidn ni; samo žalujoni, ila lebe xraven ineiie ni, da strime tvoje voč ne čujom —< ^Kvriilika Orteju. Str. 78), Vpliv Homerja, — tega nesmrtnega solnca na neba gräke poezije, — ki ga je Grtgorčič občadoval in čita!, do avojih zadnjih dni, — se jasno zrcali tadi v teh dveh peamih. GregoröiÖ proslavlja z nehlinjeno odkritosrönoatjo zastopnike poezije, te božje poslanke, — na Slovenaki zemlji. Svojema predmka, — poeta — pryaka kliče: "T i sam si v 1 i 1 si s p o ni e n i k ki do neba štrli na vpik: to Tvojili pocxij je knjip;a mala, ki večuo bo visoko stala nad naših del krtinann — —< ¦Preäernu. Str. 92. S'ojema velikemn nčitelja : — dvi^al'bo do zadnjegu akorda Tvoj spev do vzoruih, rajskih nas višav.« .losip Stritarju. Str. 62. Svojema prijatelja: »Tu cvetke nam borcä pol z neba, pol z zemlje l Otrova v ajih ni--------* 1 Fr. Ks. Meäku Str. 30. »Tvoj duh — zakladniea hogata. kjer ninosr je biser ležal skrit —» Vencc nil grob Krilauov Sir. 108. Spominja se Resman», — ppominja ' Vesel», ki je zabrenkal na liro Davi- dovih p^almoy, ki nam je o dprl pogled T dnäeyno krasoto raskih pesnikov. Gregoröic sam je pe?nik — idealist po yzora Bvojega aöitelja. ,,Sarsnm cordal" je njihovo geslo, — ki sta ga zapiaala na syojo zaatavo; — in visoko nad gla- yami naroda je zapkpolala ta zastava, da jo je labko ysakdo vide), da je lahko vsakdo čital geslo, na njej zapisano. >Ti vedno nam si klical: ^Sursuin corda!« hotoö nas z zemskih dvigniti višav.« Josipu Stritarju. St. 62. kličemo lahko mi Gregorčiča, kakor on svojema ačitelja. Pesnik je stopil iz sveta svojih idealov, ki jih je zasanjal in si jih uatvaril, — v realno življenje; spoznal je Bvet, kakorien je v resnici, spoznal je „brezna area in dona in straeti ne- vkroöene gade", — ki jih prej ni poznal, ki se mn ,niti sanjalo ni o njih. On v svoji ljabezni, nesebiöni, asmiljenja in dejanskega [sočatja point, — on, ki mu je bila odkritosröna resnica in pravioa, nad vsp, — on je nenadoma vzrl t aveto, ki ga je življenje zaoeslo vanj, — n8ovraštyo, stropeno z&vist, krivico, hi- navBtvo, prevare", — sebiöno samoprid- nost in neosmiljenje. — (V obrambo. K „Pastirja". Str. 134.) Nič äaduega, öe je zahrepenel v prvem hipu te hude, nepričakovane pre- vare iz takega sveta nazaj v življenje, ki ga je živel v nedolžnosti mladih let, če hrepeni nazaj na planinake pašnike med pastirje, v nepokvarjeno, nedolžno, mirno in srečno ziyljenje, — v naravo, ki ne pozna sveta in življenja v njeni, in naravo, ki jo je ljabil z vao silo. — Tako se je porodila v pesnikovem srea brž ob prvem koraka v avet, brž ob prvi prevari — mehfca, melanholija, ki je dihala potem iz njegovih peami do zadnjih dni. Hada je bila ta prva skainja, na- ravno torej, da je vaklikuil pesnik skoraj nehote v svoji bolesti: „Človeka nikar !u —- Videl in spoznal je, da ga čaka člo- veka v sveta samo trpljenje, same zmote in zablode. Boljie, da bi takega öloveka. ne bilo. (Dalje pride). so: 1. UitaaofUe? sploineg* tolilskega razreda z 11 maodati. 2. Pomnožite? de- ielnega odbora z enira prisedaikom, ki ga volijo poalanci splošaega ToliTnega razreda. 3. Potnaofciter Ijabljanskib. uian- datoT t Tolilakem razreda mest ia trgor od 2 na 4. 4. Loöiter Ribnice od Tolil- nega okraja Koöe?je-Ribnica in priklo- piteT k Tolilneum okraja slorenskih do- lenjskih meat ia trgor. Posl.iuiC uinrl. Umrl je med operacijo t nekem | dunajsketn saoatcrija držarni poslanec . in bifši žapan v Lrota Godzimir Titez ; Malachowiki, t 56. leta starosti. V pol,- ! skem klnba je t odil demokratičao : akapiao. Novice. DarotfL Za „Sol ski Dom" If. Kraiič, karat v Srpenici K 10, Fr. Andrysek, karat v Logo 2 K, And. Klo- bučar, kaplan r Borca 2 K, Za rrtnico 1 krono. Z geslom »Sroji k arojim" nabral g. Rafael Vaga, trgorecr Gorici na Koran ˇ gostilni g. Jostp Gorjanc na Koran. Za Gregorčičer Dom od aledečih: Jakob Pipan, Labinj 20 t, Iran Podoreh, Sr Lucija 20 t, Jožef Gomišček, Št. Andrež 20 T, Neimenorani 1 E, Josip Gorjanc, gostilničar 1 K, Fran Jjsipovič 1 R, lastni piepet tk 1 K. Preplačila za IV. zrezek S. Gre^or- Čičevih poezij: Jo3. Kosec, žapaik Kamnje K 1.80, Jakob Pirih, vikar Vi- polže K 180, It. Kromjec, knjigoTodja Leoben K 1.80, Argast Skočin, karat Gradec K 1, Ciril Zimar, kaplan Solkan 80 T, It. Remec, žapnik Širbina 80 t, Fr. Šrara, kaplaa Ddfin K 1.80, It. Labej, žapnik Jazersko 80 v, A. Schrey, ˇišji poitar Jasenice K 1.80, Jja. Farlan, dab. jubilant Villa Vicentina K 16.80, It. Vaga, Tikar, Kozana 80 t, J. VodopiTec, kaplan Črnice 80 t, Artar Lokar, notar AjdoTščiaa K 1.80, Ir. Seljak, Tikar Stržišče K 2, G. Patletiö, dekan Št. Pe- ter K 10. Za G rego rč i čev dorn Na sestanka darovali za Gregoröiö Dom Srpeniški, Loäki in kaplan BjTŠki 3 krön. Vabilo. Člani „Slovenske krščansko socialne zveze^ v Gorici in njej pridružena društva se uljudno va- bijo, da se udeleže občnega zbora S. K. S. Z., ki bo dne 2. julija 1908 v salonu „Central-, Teka- lišče Verdi 32. ob 10 h dopoldne. Dnevni red je sledeči: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 3. Prememba pravil. 4. Volitev odbora in računskih preglednikov. 5. Določitev članarine. 6. Slučajnosti. Ker se bodo na tem obenem zboru razpravljale stvari, ki za- devajo prav posebno še pridru- žena bratska društva, je pričako- vati, da bo kolikor mogoče mnogo društev odposlalo svoje odpo- slance na občni zbor. Pa tudi člani iz mesta se va- bijo, da se v najobilnejšem šte- vilu udeleže občnega zbora S. K. S. Z. ter tako pokažejo zanimanje za delovanje S. K. S. Z., ki ima med drugim prevažno nalogo, na podlagi prave krščanske izobrazbe buditi narodno zavest med gori- škimi Slovenci, posebno pa med delavskimi sloji. Na delo krščansko! Oscbua vest. Predstojnik račan- skega oddelka pri tnkajšnji gozdni di- rekeiji g. Tiäji račnnski sTetaik Iran P i r j e T e c je na lastno prošaj o Tpokojen. Ob tej priliki mu je bil podeljen nasloT račanBkega ratoatelja. Vrhuuee vseh škandalov. — Pod tem naaloTom je prinesla „SočaM z dne 23. t. m. Test, da je doTolila Tlada lani po prizadevanja poslanca Alojzija Štrekelj podpore 140.000 za kraje, ki so bili prizadeti po saži, ter da je potegnil deželni odbor to podporo, da si nabavi potrebno množino sena in da jo poraz- deli med prizadete poaestaike. K tema Brno dobili sledeče pojas- nilo : Resnica je, da je faančno mini- steratvo po FonoTem prizadeTanja dalo poljedelskemu miaistra okroglih 140.000 R na razpolago, od katerih je g o ri- sk i deželni odbor dobille 42.000 K. Kamjeizginilodragih 98.000 K, to morda poslanec Štrekelj. Daželni od- bor pa bo o vporabi teh 42.000 K kakor tadi o cete akeiji glede nabare in raz- delitre sena, podal deželnemn zbora na- tančen račan. Imenik slovenskih trgovcev. — Na Kalarinijevem vrtn priredi jntri po- poldne sloTensko podporno draštvo ve- selico. Na vabilih so poleg Tsporeda ti- skana tadi imena ßlovenakih trgovcdT in obrtnikoT v Gorici. K tema imenika mo- ramo pripomniti, da ni popolen, ker manjka t njem mnogo slorenskih tvrdk. Na to opozarjamo slarao obeinstro, ob- enem pa tadi prireiitelje naj priobčajejo imena ?seh sloTenskih tvrdk, ker sicer bi kdo mislil, da one Wrdke, ki jih manjka v izkaza, niso sloTenske. Kdo dragi zopet bi morda to tolmačil kot čin strankarstra. Zatorej Teö pozornoati t tej stTari, da radi gesla S t o j i k s T o j i m ! ne bodo sledajičoškodovane colo slovenske firme. Narodni grell. (Glas iz oböin- BtTa.) Pretečeni teden ste povedali jav- nosti, da je neko drnštvo 7 goriški oko- lici najelo pri Labn plesiiče za svojo Teselico. Č9 kateri, bi Be morala t prri Trati takozvan narodna draštra poka- zat' kot fitrogo narodna t vsakem ozira ia dajati lep vzgled ostalenm občinstTO. Saj vendar pravijo da so ta narodna drusWa za to astanovljena, da badijo naroino zaTest med čiani. Kako obža- loTati je torej, ako taka draštra zagre- iijo kaj takega, kar se jim lahko prišteva T narodni greh. Samo % razobešanjem sloTenskih zastaT je malo pomagano na- äemu naroda. Ja pa nekaj dragega, kar me je napotilo, da sein prijel za pero. Mi goriäki Slorenci delamo t mesta in na deželi na to, naj SI ore nee pod- pira SloTenca. Gororimo tadi, da pojdimo m:;ao laških trgovceT, ki nas Tabijo ˇ BTOJe trgOTine z znanim „pej- tega notar" kakor mimo regljajoče žabe T ebeestni mlaki. Kakopasami delamo? Gori sem goToril o takozTanih narodnih draäWih, ki naj bi tadi badila narodno zaTest. O takem drašUu namreč mi je gOToriti Bedaj in sicer 0 draštva v n,%iem naesta, ki se pripravlja na prirediteT Te- selice t nedeljo na Katarinijevem Trta. Veselico priredi namreč „SIot. bralno in podporno druätyo", ki menda ima t BTOJih praTilih zapisano, da goji med člani narodno zavedaoBt. To d r a š t to je namreč najelo proa tor zu Teiölico KatarinijeT Trt, kjer je za krčmarja zagrizen Lab. O BTeta potrpežljiTost. MoiÖali bi da bi ne imeli goriäki SloTenci pripraTnih pro- storoT za take Teaelice. A prostore imamo in steer tako lepo prostore, za katere nas Lahi t resnici zavidajo. In glejte 1 V tem časa narodnega ogoröenja protiLahom,v öaso, koceladežela gororile tem, na kak način poskrbimo gori- äki m SloTenceT, da bi se posln- žeTali le pri SloTencih, se dobi narodno d r a ä t t 0 ia pri- rejaTeselice pri Lahn. Kaj po- reöejo rodoljubi po deželi ?! Kaj poreöe naše ijadstTO? Ponarljam ie enkrat: Ako bi ne imeli goriiiki SloTonci pri- mernih proatorov, bi molčali,aker tema ni tako, smo govorili. Brez zamere 1 Rodoljab z dežele. V koriati obmejnim Slovencem. Iz trgOTskih krogov: Ta napis nosijo Tiigalice S. K. S. Z. in izkapiček se bo tudi res porabil t prid obmejnim Slorencem. Ta Tžigalice so ravao tako slovenske, kakor Cmlove. „Soča" pa hajska proti njim in celo proti slorenskim trgOTcem, ki bi jih prodajali. Ob čaaa, ko Tse s loTenske stranake delajejo alcžno na to, da bi se okrepilo slorensko trgorsUo in s tem alorenski živelj t Gorici, piše „Soöa": „Naznanite nam imena Dnib, ki bi se drznili prodajati klerikalne protialoTen- ske Tžigalice". Ničesar ne reöemo k tema, ker noöemo razbarjati duhor. Prašamo le g. Gabrščeka kot laatnika „Sočeu, ali se Dia ne zdi tako pisanje proti sloTenskim trgoTcem z narodnega stališča, posebno v sedaDJem časa, nepraTilno? Ali g. Gabräcek ne ve, da je ta prizadeta to- čina sic. trgovceT t Goriei? Ali ne Te, da je on sam nekje dejal, da bodi Go- rica izven političaega strankarskega boja ? Torej, pričakajemo, da bo „S.iča" po po- »redovanjn g. Gabräceka pastila na mira trgOTice, ki prodajajo suviiik?, osig.i- Uce „v korist obmejnim Slovencem'-1. „Sloveuski klub". „Slovenski Itlab" je sklenil, da tIoži predlog o jezi- kovnem zakona za sloTenske dele alpskih pokrajia. Izvolili so pododsek, t katerem so Fon, Benkoviö in H 0 č e t a r. IcTOlili so tadi podoilsek za proačeTanje daTka na žgaaje. Dne 24. t. m. se je po- avetoTala parlamentarna komisija „Slo- Tenskega klabaM z Backom z ozirom na nnjni predlog 0 koroikih jezikovnih raz- merah. Nemški listi poroČajo, da najbrže klub nnjni predlog amakne. Za vojake. — Vojaike pritožbs so bile doalej skoraj toliko kot nemogoče. Veljalo je doloöilo, da se bdqo Tojak pri- tožiti le ob pomladanski paradni insp^k- ciji naraTnoat pri brigadirja. B li so pa le redki, ki so se upali pritožiti. Sadaj pa se bo to izpremenilo. Ziaj ima Tsak Tojak pravico, da se pritoži, ali pa prosi Tsak cas brez predpisane slažbene poti, astmeno in neposredno pri pododdelko- Tem raporta. Vojakora prošnja, da se pošlje prošnja brigadnema poTeljništTa, se mora vsak čaa in takoj asliiati. Pri- tožiti se mora Tojak tekom treh dni. Pri- tožbo mora Tsak sam atemeljiti in samo- atojno zastopati. Y aredo so bili Tsprejemni izpiti na tnkajiaji realki. Jätüo se je 85 učen- C6T. Maj temi so bili Italijan^ Nemci in 25 učencev iz „Malega Domau. Od naših so prestali izpit z odliko 3, poToljnim Tspehom 16, zaTrnjenih je pa bilo 6. Gospodje profesorji so bili z Tspehom našib. učenceT praT zadovoljni Tpoite- Taje materijal, kojega dobiTamo v „Mali Dom". Sclsko TodatTO t „Malern Dornn" T Gorici, dne 25. jnnija 1908. Jos. Hro- ?atin, uöitelj-roditelj. Lepi znaki, ki jih je založila štajerska S. K S. Z. ao se že zelo razäirili po Spodojem Štajerskem. So pa tadi lepi, da so Tredni poBtati ne-le Tse mladeaiški, ampak Tse- slovenski znaki sploh. Tadi mladeniči iz Kranjske in dragih dežel si jih naroöajo. Mladeniči, posezite po znakih 1 Po tem znaka se bomo spoznali, vojščaki krščan- sko-narodne armade. Znaki se naroöajo pri S. K. S. Z. T Mariboru po 80 Tin. komad. Zaesek se lahko vpoälje tadi t znamkab. •lutri v Št. Ferjanl — Vabilo k Teselici, katero priredi „Katoi. bralno drnitvo t Št. Ferjann" dne 28. t. m. ob 5. nri popoldne t proatorih g. Fr. Ter- pina 8 Bledeöim vsporedom: M. Vilhar, „Bojna pesem", 2.„Krcmar pri zvitem rogu", igra, 3. Hagolin Sattaer, „Na planinew, peaeoi, 4. „Kmet in fotograf", komični prizor, 5. „Na atraži", pesem, 6. Proata zabaTa. Vatopnina 40 t, sedeži 40 t. üdje bo Tstopnine prosti. K obilni ade- ležbi Tabi najuljadneje — odbor. Kouec äolskega !eta na gim- naziji je 4. jalij». Sprejemni izpiti za prvi razred se ˇ jalijevem termiaa Trie 3. jalija. Do tega dne je čas cglaoiti se za sprejemni izpit. Z% vsprejem je treba prinesli s Babo krstni liat in zadaje äol- sko spriöevalo. ZreloBtni izpiti se pričao 6. jalija pod predsedatTom J. Höndrych-a, realönega rarnateljä iz Trat«. Laški kramarji bežali iz Aj- dovščinc. — Is AjdoTäcine poroöajo : Danes 24. jan. imamo takaj semenj. Po trgn so nabiti sledeöi plakati: Svoji k svojiin! — Slovenci! Danes na semajo in vsikdar kupujte le pri Slovencih. — Domači trgovci so tadi prevzeli tbo „štante", na katerih so poprej ob tržnih dneh goriäki laäki trgovci, prodajali SToje blago. Leljeproti G radii ki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tnjega, veliko zalogo pohišt- va, vinskih posod, stiskalnic itd. Poprava in komi- sijska za- loga dvo- koles in šivalnih strojev pri s={ f "cö • PQ Gorica s *¦ ' *" via Prodaja tudi na meseöne ob- nimmn poke. Ceniki franko. UUOmö Stara dvokolesa se emaj- 3—\. lirajo po ceni z ognjem 2J2 ppva goriška tovaraa umctnih www swww ogujev s strojnim obratom izdelujc: rakete, bengaličnc Iuči, rimske svečc, ko- lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- pente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100cmXl^cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Uoriea, €. F. 0. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo narpčila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ----------palace.)----------- Ignac Lapanja ?? urar v Podmelcu ppiporoča slavnemu občinstvu in pre- častiti duhov. v svoji veliki zaiogi vsako- ! vrstne ure po jako nizki ceni. Na zahtevo cenike franko. Tudi dobFO poppavlja upe. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 (v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in [ galanterijska dela za cerkve in stoipe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: melie zažveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike fza vrte in patentirane ventilatorje za dimnike itd. Poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Cerhvens mizarsfta dela w rimshemin gotišhem slogu udeluje fl. Cernigoj-oorica. Rihard in ^ = Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupujejo in , prodajajo seno, slamo, re- zanico in krompir vsake vrste pod najugodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Z Marsnerjevo znamko zaznamtfvanl' šumečilimonadni bomboni (malinov, limonov, jagodni, črešnjev in mareličen okiis) so najboljši. Prvo češko deiniško društvo za orient sladkorno blagc in čekoiado prej A. Maršner kraljevi Vynohrady. čevljar v Semeniški ulici 1 v Gorici priporoča se za raznovrstna naročla po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. Resfavraciia „Central'' Naznanilo. Podpisani naznanjarn slavnemu občinstvu, častiti diiliovščini v mestu in na deželi da sem odprl novo restavracijo „CENCRflL" Corso- Q. Verdi St. 32, v hiši Xen posojilnice" v kaleri bode točil nristna bela in čnia vina, kakor tudi dobro pivo iz slaviioznanih Dreher- jevih in plzenskjh pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlitni jedili. Ima krasen j e d i 1 ni salon,, prijazen senčnat vrt, kegljišče, katero je krasno razsvetljeno. Za mnogobrojen obisk se priporoča Josip Novič, restavrater. r-d fiopišha zvBz? gasp, zadrug in društevv Gorici,<5n registrovana zadruga z omejeno zavezo. posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov = V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gu- mijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridraženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pri- padajo. LjC\Zaloga je v hiši „CENTRAlNE POSOJILNICE" v GOrici, />, ""V bivši „Hotel Central". Y ^^L. ^^^ -^h^ ^^m^. ^m^^. ^b^ .^h^ ^^hi^ ^m^^. ^^^^. ^m^ ^m^*. ^m^^. .J^% CENJ. PAME IN ^OSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega iz,delka. Po dolgoletnih skušnjali sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. _____ Oriymal-üictorisl stroji deiaj» > PQ i letni uporabi brezsumno. Original-Victoria stroji so nePrdu ,ijm na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPriPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-üictoria stroji so najbop izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakup'om „Original- Victoria" stroj e. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Pucti" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piazza Quomo) št. g.