(feJ.a. Da je taka registracija, o'dnosno sistematsko zbirainje gra'diva, lne samo koristna, temveč tudi nujna, tako rekoč . začetna fiaza vsakega znanstve- bo-raziskovaln.ega dela, brez katere je tudi pro- cese, razvoj in vzročne zveze 111emogoče stvar.no proučevati, je tudi mana stvar. Kajti sioer bi morali proglasiti za 111e:mianstV1e110 :in 2inanosti šk'o'dljivo ter - kakor se j,e izrazil eden od kriti- kov - ,,tnuda in družbenih s11edstev nevredno", sploh vsako kartiranje (tudi 111a primer geološko), pa raziskovanje in inventarizacijo podzemeljskih jam, !Ugotavljanje in kartografsko r.egistracijo te- ras, moren, glin, peskov, zbiranje ellllografske~a gradiva, arheološka izkopavanja, zbiranje :in še posebej objavo zgo'dovinskih virov. Zato bi se z isto pravico avtorja kritičnih pripomb lahko lo- tila tudi drugih, podobnih „registracijskih" nalog v ol.dx,u Mednarodne goografske unlje, 111a primer priprav za izdelavo sveto,,n,e populacijske karte, dela Mednarodne komisije za nacional1ne atlase in r,o'dob:n:ih iakcij ter jih proglasila kot „truda jn artužbenih sredstev 111evred111e" ali oefo „škodljive". Naj samo na kratke pripomnim, cla kritika prav dobro vesta, da d,ejansko proučevanje transfor- macij !našega poderelja v lalštitutu za geografijo Univerze a~ pa bi od avtorja kritike, ki je dobro posnel osnovne misli ~ovjcts~ga gioogr~:a ~u~, ~leli, cf;t nam, ~ pmostl malo obsirneJe poJasm, na oem gradi svojo trditev: ,.Poudariti še moramo, da 111.i 111a- sprollllih - obratnih iučiinkovanj med 111avedenimi zak()fllitostmi. Tako na primer: družbene zakoni- tosti ne morejo /Učinkovati 11111 spremembo biolo- ških zakooov kot trudi ne na spremembo firikalno- kemičlllih zakonitosti v neorgatlskem kompleksu pojavov v pokrajini (googra-fske:m okolju). Prav tako 111e mo11ejo biološki zakoni spremeniti zako- nitosti v procesu neorganski11 pojavov". Bolj ob- širno pojasnilo bi bilo zelo potrebno, na ,eiu strani „Za znanstveno vsebino geogra-fskiJ1 raz- iskav" ter na 'drugi strani za razvoj manosti sploh. Saj malo dalje, na strani 73 pri citiranju Kokoleta pravi: ,,Prikazati, kritiano premotriti iJ11 obrazložiti s o od vi s 111 o s ti (podčrtali avtorji) med najrazlian1ejšimi narawrimi jJn idnužbienimi po- javi - činitelji, to je vsebina agrarne geografije" . Na osnovi teh „tieoretianih'' izhodišč preide h kritičllli oceni Strudij iin dda inštituta. V uvodu Š~dij_ je jasno poudarjirabljenih pokazateljev in iskanja drobnih napak, da bi ta.ko izrazil dvom v uporabo žitnih enot kot ustremega pokazatelja za prikaz Jonetijstlre proizvodnje in z.avmil Studije v celoti. Kot je :re v 1UVodu povedano, illlSlnO imeli namena spreminjati te metode, ampak smo z njo slrušali predstaviti nekatera izhodišča za take vr- ste agrar,no googra:fskih raziskav, ki jih vršijo tudi geografi drugih držav. V kolikor ne bi pre- izkusili te metode iz enotinega stališča in jo :re takoj samoYoljno modificirali, bi tudi medlnarocb10 zasnova:na akcija (v 'ta namen je bila študija pri- pravljena), izgiubila na svojem pomenu. i naš iruune;n, spuščati 6C v povsem tehniško previerjanjie uporabljenih indeksov ;in s tem pose- gati :re izven meja geografije. Smatramo namreč, da je ugotavljanje vrednosti žitnih enot stvar agronomov in biologov. Dolfui pa smo dati v tej zvezi nekaj pojasnil, ki 80 izostala v objavljenih študijah treh v;as.i.. Med drugim tudi zato, ker so bile žitne enote do izid!! Studij, čeprav ni.so noben nov irum, v krogu 111aš:in geografov slabo pom.ane. Zitna enota je nekak slrupni imenovalec dolo- oe;i ina osnovi hranilnih vrednosti rastlin. Geo- grafi smo se za izraoun in primerjavo kmetijske proizvodnje poslužili izračunane lestvice za rast- linsko in živinorejske proizvodnjo, ki so jo za Srednjo Evropo izdelali nemški agronomi (W,oer- ma111111: Ei:nahrungs wirtschaftliche ·Leistuingmass- stab, l\1itteilungen fiir diie deutsche Landwirtschaft, JahrgaJ11g 59, Heft 36, 1946). O vrecbiosti žitnih ienot kot skupnem imeno- valcu za primerjavo lmietijsk.e proizvodnje je pi- sal pri nas R. 'llurk: „O 1t1porabi kompleksnih števil pri vrednotenju p._gramo-.ekonomskih ukrepov", (Ekonomska revi- ja, Ljubljana, leto IX, štev. 1, 1958). Kot 1t1porabni geografski pokazatielj je žimo enoto prik.azal Rouhitsclrek na agr.ami konferenci ,. Warszawi Leta 1960. ,,Inviestigatio;ns in to the Regio;nal Pattem of Land Uti.lizati.on in the Ger- man Democratic Republic" (Land Utiliz.atiOJ11-Me- thods and Problem.s of Research, Warszawa 1962). Ocl takrat dalje iuporabljajo žitne enote ,. agrarno grografskih študijah Inštituta za gieogra- fijo Poljske akademije 7l!Ul'llosti. Za s(Qupno re- dakcijo naših Studij s tem :iJn9titutom smo žitne enote 1upo~abili tudi pri nas. Ob nastajro1ju Studij so se tudi nam pojavljali rami pomisleki. a• eni strani se j,e pojavljalo vprašanje toanosti še e:matix lru1d us,e survey of Slove;nia select::iJng first five typical areas - thc peasant ecO!ll:Omy aro.und Bohinj , the tour_ist .area of Bled .and a sub-alpine tračt, the rurbanized Bistriška plain and the old mining-industrial Me- žiška valley. Other parts are also being intensi- ,ely strudied." (V Jugoslaviji se j,e študij izrabe tal zelo razširil v letih 1960- 64 po~bno v Ljrubljaari, Zagrebu in Beograd·1. V letu 1962 je Lnštitut za ~eografijo 11miverre v Ljubljain.i podvzel pod vod- stvom prof. S. Ileš:i.Č'.l in dr. V. Klemenčiča siste- matične raziskave izrabe tal, pvvo v petih izbra- nih tipičnih področjih - kmetijsko gospodarstvo v Bohinju, ruristiono podr-0čje Bleda in predalp- sko področje, urbanizirano • Bistriško raV111ino in staro riudarsko industrijsko Mežiško doliin.,o. Tudi ostale predele proučujejo intenziV1110.) Prof. dr. Wolfgang HARTKE iz Mi.iinchna piše v pismu, dne 25. oktobra 1963: „Ich bin sowohl von !hren Arbeiten in der Geg,end vOIIl Maribor wie auch von den Arbeiten, die Sie mir rum Abschluss unserer Reise 111och in Ljubljana zeigten, sehr beeindr1:1ckt. Es ist kein leeres Kompliment, weim ich Ihnen einmal sage, dass Sie wirklich in Ljubljaina das internationale Nive.au erreicht haLen. Ich habe sogar das Gefuhl, dass Sie z. Zt. in mainchien Dingie!n bessere Resul- tate ierreichen .als wir." (V.aša dela v okolici Maribora, kot dela, ki sw mi jih pokazali po končanem potovanju v Ljuh- ljani, so ~pravila name velik vtis. i zgolj · pra- zeJl kompliment, če Vam rečem, da ste v Ljub- ljani r.esniono dosegli mednarodin.i in.ivo. Imam celo občutek, da ste v tem času v Ljublj.arni do- segli oelo boljše rezultate kot mi.) Prof. dr. Jerzy KOSTROWICKI iz W.arszawe, ki je predsednik komisije za agrar,ne sisteme in predsednik podkomisij,e Vzhodin.ih in Vzhodno- srednjeevropskih dežel za ~rartno izrabo tal Med- narodne geografske iuroje, piše v pismu z dne 20. jlllnija 1964: ,,You have shown in Budapest so many iex- oell~t materials elaborated in YIU~slavia and it · would bee highly desir~ble to demonstrate them 29 to the XX lnteI1rtationai Geographlcai Omgress.~' (Pokazali ste v Budimpešti tako mnogo korist- nih materialov izdelanih v J1Ugoslaviji in bilo bi relo zaželeno, cl.a bi jih prikazali tudi 111a XX. Mednarodnem kongresu.) VJESNIK, Zagreb 26. IX. 1964 v poročilu o potek!u tretje~ dine zaseda111ja VII. kongresa ge-0- grafov v Zagrebu: ,,U diskusiji delegati su se najviše zadrf,ali ina referatu dr. Kleme.nmča, isti- čuci da je u njemu inajsadržanijie prikazana geo- grafska IUvjetov~-OSt raz-vitka grada i prigtadskih Lojze -Go•11tr naseT3a. Ovaj l'ekrat 02JJ1afuje po&talc nove sli• vretneile škole na rodručju agrarne geografije i pro·učavanja zemljista." Ing. Janez PEROVSEK, republiški sekretar za kmetijstvo SRS (SocialistiQno kmetijstvo, št. 17, str. 427, 1964) : ,,Pozdravljam prispevek dr. Klemenčiča v raz- pravi, zakaj oo.ali:re Geografskega :inštituta le potrjujejo objekf:ivnost družbeno ekono1miih pro- oeeov, ki vodijo v pl"loobrazbo kmetijstva, kaluš- nega smo si zastavili & ~demletnim planom." Določevanje dostopnosti do centrov (izohrone) Pri proučevill/nju Ysakod:neVi11Jega potovanja na delo pri dolooevalllju gravitacijskih območij kakor trudi pri prometlllih študijah nikakor ne 8lTlemo zanemariti vprašanja dostopnosti. Jasno sliko o dostopnosti do 00111tra z različ­ nimi prometmimi sredstvi v zviezi s potrebno peš hojo dob:imp z izdelavo irohro:n, to je črt, ki po- ve2JUjejo vse točke ,na karti oziroma naselja z isto časovno oddalje111ostjo od centra. Ce izdelujemo llla primer avtobusne izohrone, nanesemo 111a karto najprej časoV\11e oddaljenosti posamem.ih postajališč od centra po ohstiojeoom vo~em redu. Ca.so\llJ'1a oddaljenost točk', ki ne ležijo tik ob avtob'llSnih postajališčih , pa je vsota časa, ki ga porabi avtobus za vomjo do oontra in časa , v kater-em pridemo peš do postajališča, Tr,ajanje peš hoje pa je oclvisno predvsem od razdalje in od višinske razlike. Ako postavimo, da prehodi pešec po ravnem v eni IUl"i povpreQn.o 5 km, pri hoji navkreber pa porabi še dodatlno ieno IUro hoda za VMkih 300 m višinske razlikie, je: 1 meter SOOO (vilinske razlilre) -= 300 :c;: 16,7 metrov (po ravnem) En meter višinske razlike je torej za pešca glede izgube časa enakovreden. 16,7 m razdalje po ravnem. Na prvi pogled ee zdi ta številka iz- redno velika, viendar pa se moramo zavedati, cla to ru samo zatee;adelj, ker je hoja inavkreber na- pomejša, ampak tudi zato, kier so 111a specialki vse razdalje projicirane 111.a ravnino in pri večjih višinskih razlikah 711Ultillo krajše od dejanske raz- dalje na terenu. Poleg tega pa je običajno pot, ki jo pešec prehodi pri hoji navkreber, celo neko- liko daljša od korigirane razdalje na specialki, kjer ne morejo biti !Upoštevane vse krivme poti. Zato pa pi v primeru, oe bi šlo za direktno pot navzgor (na primer stopnice), bila zgoraj nave- dena številhlt (16,7) prev.isolca. Za 1t1gotovitev časoV\11e oddaljenosti določene točke do postajališča i2imerimo s krivinomeoom najprej razdaljo na specialki (R), tej pa prište- . jemo še v razdaljo •premtJtjmo razliko (D) 'l-lld- 30 moMkih viš:iin: R + D X 16,7. Dobljeno r.azdaljo moramo samo še sprenueiniti v čas. Ce prehodi pešec na ruro 5000m, porabi za 1 m 0,012 m.inmte. Na osnovi tega si lahko zaradi poenostavljenja sestavimo pregledlllo tabelo za odčitavanje časov­ nih oddaljeinosti za peš hojo pri raznih razdaljah in višinskih razlikah. Izohrone izvlečemo s :pomočjo točk, za katere smo določili časoVJne oddaljenosti od centra. Go- stota točk, za katere je treba določiti časovno oddaljenost, j,e odvisna od razgibanosti r,eliefa in od izvežbainosti pri ooonjevanju dostopnosti ,1a področjih med posame71nimi točkami. Pri izdelavi izohron moramo !Upoštevati pred- v,&em to, za ka.kšine namene jih potrebujemo. Ako nas najbolj zanima dostopnost do delovnega mesta, 1t1poštevamo samo tiste avtobuse oziroma vlake, ki do začetka delovnega časa že prispejo v ~ter. Ako pa nas zanima običajna dostopnost. moramo rupoštevati tudi ostale avtobusne zveze v toklU dneva. Prednost zgoraj opisanega načina izdelave izohron je v tem, da nam razmeroma zelo toan.o pokarejo področja, iz katerih lahko dospemo do centra v oolooonem času, na primer v pol Ul'e ali v eni Juri. Bolj ,preprosto i:n hiti~ej&e pa je določevanje izohro:n z ,radiji kr,ogov za peš hojo okoli posta- jališč. Ve;ndar pa s takimi izohronami dobimo v zelo hribovitih pod11očjih inere.alno slik.o o dostop- nosti. Ta način izdelave izohron je primernejši za izdelavo perspektivnih izohron pri izboljšanem relezniškem in avtobusnem prometu. Poleg posebnih kart za avtobusne in železniške izohrone lahko 111apravimo na oba opisana načina tudi skupno karto izohrO!ll železniškega in avto- bus,nega prometa. Pri izdelavi irohron po obsto- ječih vomih redih moramo !Upoštevati 'tudi mož- nost prestopanja iz avtobusa na vlak in obratno. Tako izdelana skupna karta avtobl.lSillih in žele- !i!ariških izohron večkrat izka2Juj,e boljšo dostiopnost kot sloupni rerultat looono izdelanih kart avto- bt1$lllil i1l1 ielemiških izohron. Pri prOIUoevillllljll dostop111osti nas eevieda zani.ma '!Udi pogoet<>lt prometnih zvez, ki jo lahko pri