Let8 KLVL Enoetulpna petitvrgta (72 mm široka in 3 mm visoka ali a|o prostor) sa onkrat .... po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri vač|tb naročilih primeren popnet po donovorn. Ob sobotah dvojni tarli " ,11 Poslano: ■■'■ '■ Enostolpna petltvrsta K 1'— Izbaja vsak dan Isvzemšl ne-del|o ln praznike ob 3. url pop. Redna letna priloga voani red POSftffiKffiTšfčvillra 20 dinarjev. V mm, v DOrtllel, dne 18. lenrnarlo m. m Velja po poSU: as aa eele leto naprti.. K 38 - ®® I • n 3'a n ReaMJo oeloletno. „ 40>— neetaleInozemstvo. „ 46 - ▼ Ljubljani na dom: Se eele leto aaprej.. s 32 -■a h aesee „ .. k 2-70 V epnvl pnitin netiHna,, 2-50 mm Sobotna izdaja: ~ Se ee* lete ..... K 8 — sa Rea61|o oelole'no. „ 10 — sa ostalo inozemstvo. „13 — Uredništvo je v Kopitarjev) nliol fitov. 8/111. okeplrt se ne vračajo; nelranklrana pism • se ne m sprejemajo. — Uredniškega telelons itev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi alloi St. 6. — Račun poštne branilnSoe avstrijske št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-tiero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. »Samoodločba narodov". Prof. Jos. Biederlack S. J. je objavil ▼ »Reichspocli št. 63. dne 6. febr. članek, ki se peča s samoodločbo narodov. To vprašanje reši tako, da pravi: »Krščanska državna veda izključuje soodločbo narodnosti popolnoma.« Ker je Biederlack sloveč učenjak ter profesor moralke in cerkvenega prava v Inomostu, bo ta članek fotovo vplival na sodbo raznih krogov, ato menim, da bo prav, če pregledamo, kako je svojo trditev dokazal. I. Najprej bomo tele izraze in pojme določili, da bo potem ložje razpravo snovati. »Samoodločba« »narodov« v «državi«, to so tri glavne točke, o katerih se vse suče. 1. »Samoodločba« je pravica in njena poraba, katero ima vsak človek cd Boga, da more za svoj od Boga mu postavljen cilj prosto in svobodno izbirati in uporabljati tista sredstva in tiste pomočke, katere za to pripravne in potrebne smatra. Cilj je človeku postavljen od Boga, a v delovanju za dosego tega cilja ie človek svoboden, nikdo ga ne sme pri tem delu ovirati, on ima pravico »samoodločbe! To je pač jasno in gotovo, saj je to verska resnica. Vprašanje pa nastopi, ali ima tudi vsak narod svoj od Boga mu dani cilj, in nalogo za tem ciljem težiti in skušati, da ga dobro in popolno doseže. — Gotovo so tudi narodi božje stvari, ki imajo v božjem kraljestvu svoje mesto, svoj cilj in svojo aalogo. Berite le zgodovino judovskega naroda začasa Makabejcev, pa boste videli, kako mora narod vršiti pravico samoodločbe, da more spolnovati svojo nalogo in dospeti do svojega cilja. Kaj uči prof. Biederlack o samoodločbi narodov? Biederlack v tem članku ne pile naravnost o tem, ali imajo posamezni narodi svoje od Boga jim postavljene dlje in naloge, vendar tako indirektno priznava narodom v tuji državi neko pravico do svoje narodnosti, ko piše o dolžnosti države skrbeti za vse narode v državi takole} »Gewiss haben die einzelnen Staa-ten... die Pflicht, sie auch ihre nationa-len Interessen — insoweit das Wohl des ganzen Staates in keiner \Veise behindert wird, verfolgen und fordern zu lassen; ja er ist gehalten diese Interessen, — inso-weit ohne Schaden des Gemeinwohles er dies vermag — auch zu fordern. Daher hat die Staatsvervvaltung auch die strenge Pfkcht, -vvahrheitsgetreu sich dariiber zu versichern, insoweit das allgemeine Staats-wohl es verlange oder auch nur gestatte den besondern nationalen Interessen der Biirger gereeht zu werden. Das Endurteil hieriiber kommt dann ihr, nicht den Un-tergebenen zu.« I Ako priznava »Biederlack, da imajo narodi svoje koristi, mora priznati, da imajo pravico te svoje koristi tudi zastopati in j poskušati jih vresničiti. Gotovo smejo v ta i namen rabiti le poštena sredstva, to je ' jasno. Katera pa so v vsakem slučaju ta-I ka sredstva, kdo naj to končno določi? Biederlack pravi: država, i Ko bi država vršila svoje dolžnosti, i tako, kakor je ravno zgoraj zapisal Bie-j dcrlack, bi morda ne prišlo lahko do ka-j kih sporov, a če država ne dela tako in i krivično zatira eno in drugo narodnost, kaj j je potem storiti? Ali ni nobene pritožbe več zoper kak vladni odlok, zoper kak ! sklep sovražne parlamentarne večine? — Biederlack meni, da ni nobenega pomoč-ka več in piše: »die christliche Staatsauf-fasung verlangt von ihnen, dass sie zugun-sten des ganzen Staates... diese ihre In-teresssen zum Opferbringen.« Po naši sodbi to ne velja za slučaje krivičnega zatiranja. V takih slučajih se država ne more sklicevati na krščansko pravo. »Narod« in »država« sta dva pojma, katerih vsebina se ne krije. Poiem »država« zahteva zase neko skupino ljudi živečih na enem prostoru s skupnimi življenskimi koristmi pod skupnim poglavarjem, ki ima čez te ljudi postavodajalno in sodno oblast po neki priznani ustavi. — »Narod« pomeni tudi skupino ljudi iste govorice in kulturne vzajemnosti, ki ima skupne moralne vezi, tudi skupne priznane voditelje, ki pa nimajo pravice sodne oblasti čez vse osebe tega naroda, kakor tudi ni skupne ustavne oblike. Voditelj ali glavar narodov ima morda očetovsko oblast in priznano veljavo kot starešina pa nima še pravice sodne oblasti. Vendar je korak od plemenskega starešinstva do patriarhalne države le majhen in je večkrat težko določiti, je li že država ali je še samo narod. Razvidno je iz tega, da je država socialna tvorba višje vrste, a obenem je gotovo, da je tudi narod socialni produkt v naravnem redu, ki ima svoj cilj in svojo nalogo, svoj delokrog in svoje pravice in svoje dolžnosti. Če je pa to res, potem mora imeti narod pravico samoodločbe, ki je s tem nujno združena. Da ne bomo delali učenemu profesorju krivice, moramo povedati, da priznava narodu pravico samoodločbe v nekaterih slučajih, in sicer: 1. V izjemnem slučaju, da se zruši država, v kateri je ta narod dosihmal živel; kakor n. pr. Rusija; v tem slučaju dobe nazaj narodi svojo prvotno prostost samoodločbe ter morejo svobodno ustanoviti si lastno državo, ali pa z enim ali drugim narodom skupaj si osnovati državno zvezo. Nevidol Človek. Angleški spisal H. G. Wells. — Prevel I. M. I. Neznancev prihod. Neznanec je dospel zgodaj v februarju, neki zimski dan, po ostrem vetru in sneženem metežu, zadnjem snegu tistega leta, peš od železniške postaje Bramble-hurst,1 z majhno, črno torbo za plašč v roki, dobro oblečeni v rokavico. Bil je ves zavit od nog do glave, in okrajci njegovega mehkega klobuka so mu zakrivali vsak košček obraza le špica njegovega nosu je bila videti. Sneg se mu je nabral na ramah in prsih in je pokrival z belo odejo breme, ki ga je nosil. Bolj živ nego mrtev sc je opotekel v krčmo »Pri konjičku« in je vrgel torbo od sebe. »Gorkote!« je vzkliknil, »v imenu človeškega usmiljenja! Sobo prosim, dobro zakurjeno!« Pocepetal je, si otresel v bari' sneg in odšel z Mrs.3 ' Ta in ostali zadaj omenjeni kraji se nahajajo v okraju Sussex, južno od Londona ob obali Angleškega zaliva. ' Bara (bar) se imenuje prva soba ali •ddel v angleški ali ameriški krčmi za na- Hallovo v posebno sobo, da se dogovorita. Na ta način in s pomočjo nekaj zlatov, vrženih na mizo, si je najel stanovanje v krčmi. Mrs. Hallova je zanetila ogenj in ga pustila samega, pa je odšla, da mu pripravi kosilo. Gost, ki se je ustavil v Ioingu v zimskem času, je bila nezaslišana sreča, zlasti gost, ki ni bil nikakršen »baranhič«, in se je ona hotela pokazati vredno svoje dobre sreče. Kakor hitro se je začel špeh dobro cvreti in je z dvemi, tremi spretno izbranimi grajajočimi izrazi oštela svojo deklo Milko, je pones'a prt, krožnike in kozarce v posebno sobo ter je zače'a z največjo pozornostjo porfrinjati mizo. Dasi je ogenj veselo plapolal v kaminu,4 je presenečena vadne goste, naša točilnica; hkratu se imenuje bara štacunski visoki mizi podobno pohištvo, za katerim na notranji strani toči krčmar, ob zunanji pa stoje gostje. 9 Angleži rabijo, kot nagovor kake osebe, neglede na stan, samo da jc svobodna, ali če o njej govore, pri omoženih ženskah besedo Mistress (izg. misiz), okrajšano Mrs., pri neomoženih Miss, pri moških Mister (izg. mistr), okrajšano Mr., in jih stavijo pred priimek. ' Na Angleškem zlasti na jugu nimajo peči, nego odprte kamine. Tukaj vidimo, da ima tudi po Bieder-lacku vsak narod prvotno po naravnem zakonu mu dano prostost samoodločbe; a to pravico po njegovem mnenju narod izgubi potem, ko se je enkrat odločil na to ali ono stran, ker uči, da jo v tem izjemnem slučaju »nazaj dobi«. — Po moji sodbi narod te pravice, ki izvira iz naravnega prava, nikoli ne more izgubiti, ampak ne more je vedno pametno ali pravilno uporabljati. To pa more nastopiti pri porabi vsake pravice. Poglejmo le, kako je zdaj v vojnem času ovirana lastninska pravica. 2. Biederlack priznava dalje, da more narod, ki je bil dosihmal prost in samo-sta! en se odločiti v to, da stopi z drugim narodom v zvezo in tako ustanovi novo državo. S tem korakom pa zgubi narod pravico samoodločbe za prihodnost, tako da mora ostati v tej državni zvezi, četudi je to zanj z žrtvami združeno in mu druga sestava boljšo korist ponuja. — Kaj je na tej trditvi? Ker stoji tako mednarodna zveza na dogovoru ali na pogodbi, je seveda resnično, da veže pogodba obe stranki, da jo držita; enostranska samoodločba bi bila proti pogodbi, torej krivična. Pravica samoodločbe ie vezana, ni pa ugasnila. — Ker taka pogodba po svoji naravi ni ne-razvezljiva, so mogoči razni slučaji, da pravica samoodločbe zopet oživi. Tako moreta oba a) sporazumno zvezo razdreti, kakor sta jo sklenila. Taki samoodločbi narodov gotovo ne stoji nasproti pojem »država«, pa tudi ne kake določbe krščanskega prava. b) Mogoče ie tudi, da je bila ta mednarodna zveza sklenjena pod razve-žalnim pogojem za prihodnost. V tem s!učaju preneha pogodba sama od sebe, kadar se uresniči razvezami pogoj, in obe stranki zopet imate pravico samoodločbe. To velja za vsako razvozljivo pogodbo. c) Ako je bila ta mednarodna pogodba sklenjena absolutno, in obe stranki držita določbe te pogodbe, v tem slučaju ni moč pravično izvrševati samoodločbe v tej meri, da bi ravnala ena stranka proti pogodbi in stopila iz državne zveze. Mogoče pa je to, da ena stranka, to je močnejši narod ne izvršuje pravično pogodbe, da zatira krivično šibkejšo stranko in ji krati sredstva za zdravi narodni razvoj, kaj pa velja v tem slučaju? — Profesor Biederlack prav lepo razloži dolžnosti države do svojih narodov. Ni li to dolžnost države, da daje narodom prostost neoviranega narodnega življenja in kulturnega razvoja, marveč ima tudi dolžnost svojim narodom nabavljati sredstva videla, da je imel obiskovalec klobuk in plašč še vedno na sebi, ji kazal hrbet ter gledal skozi okno v padajoči sneg na dvorišču. V rokavice zavite roke je imel na hrbtu sklenjene in je bil očividno zatopljen v misli. Opazila je, da je tajajoči sc sneg, ki ga je imel še vedno tupatam po ramah, kapal na preprogo. »Ali ne bi mogla vzeti klobuk i« pa plašč, gospod«, je rekla, »da bi ga dobro posušila v kuhinji?« »Ne«, je odgovoril, ne da bi se obrnil. Ona ni za gotovo vedela, ali ga je prav slišala, in je hotela ponoviti vprašanje. On pa se je okrenil z glavo ter jo pogledal preko ramen. «Imam jih rajši na sebi«, je dejal s poudarkom; in ona je pri tem opazila, da je imel velika modra očala in kosmate zalisce preko ovratnika svojega plašča, ki so mu docela zakrivali lice in obraz. "Pa dobro, gospod « je rekla. »Kakor Vam drago. Soba bo prav kmalu toplejša.« On pa ji ni ničesar odgovoril in se je obrnil zopet od nje. Mrs. Hallova je čutila, da ni pravi čas za pogovor; razpostavila je ostale reči hitro po mizi in je odšla iz sobe. Ko se je vrnila, je stal prišlcc še vedno tam, kakor da bi bil iz kamna; hrbet je imel v dve gubi, ovratnik navzgor zavihan, kapajoče okrajce klobuka navzdol potlačene, tako, da so mu bila ušesa in obraz in pomočke potrebne za krepak razvoj njegove narodnosti in sicer v toliki meri, kakor to pripušča skupna državna korist Ako državna oblast ne izpolni vseh narodnih zahtev, mora narod potrpeti, ker določ:ti, koliko more dati država kakemu narodu, to pravico ima državna oblast sama. Tukaj nekaj manjka v tej Biedcr-lackovi razpravi, slučaja namreč ne omenja, kjer bi bile razmere v državi take, da ima en narod sam vso državno oblast v rokah ter druge narode krivično zatira. Ali morajo v tem slučaju tlačeni narodi vse potrpeti zavoljo dobrobiti države, ki je formelno le v enem narodu, ki gospoduje. — Moralka ima odgovor tudi za ta slučaj, kdor hoče naj ga poišče pri 4. božji zapovedi. Splošno pa se mora reči, po naravni postavi ima vsak narod pravico vsak čas postaviti in zagovarjati svoje želje ali staviti svoje postulate državi, v kolikor so te reči potrebne za razvoj naroda, do kakršnega ima pravico po božjem pravu, Ako vlada krivično odbija take opravičene zahteve, po moji sodbi narod ni dolžan te odklonitve molče sprejeli; tudi v slučaju nc, da jc nasprotna večina v parlamentu take opravičene zahteve odklonila. Proti taki krivični odločbi mora biti še prosta pot pritožbe na kak neutralen forum, ki ni strankarsko prizadet pri tej reči. Svoj čas so imeli krščanski narodi tako obrambno zavetišče v rimskih papežih, ki so to nalogo imenitno vršili. Dandanes pa priporočajo učitelji mednarodnega prava, naj se ustanovi taka svetovna instanca za varstvo narodnih manjšin i pravico razsodišča. Vse to nam kaže, da ima vsaki narod pravico določevati sam, kaj mu treba in kaj mu prija cla doseže svoj cilj, to je svojo srečo. Ako ne vpošteva lastna država teh narodnih zahtev, ima narod pravico iskati zunaj pomoči v podporo svojih opravičenih želja. Tuji narod, na pomoč poklican sme, oziroma je dolžan iz krščanske ljubezni poslušati ta klic na pomoč in dejansko pomagati zatiranemu narodu, da doseže, kar opravičeno želi. To je »princi-pium interventus«, načelo posredovanja. Ta princip je prof. Biederlacku gotovo poznat, ker je njegov nasprotnik »prin-cipium de non interventu« v silabu od cerkve obsojen. Naši ministri z »Reichspost«-o vred se pa temu protivijo z rekom: »mi sc ne mešamo v tuje zadeve, pa tudi ne pustimo, da se mešajo drugi v naše domače. Mi hočemo biti sami gospodarji v naši hiši.« Ta aksiom je resničen, če se prav razlaga in uporablja, pa jc tudi napačna uporaba pogosta. Res je, da se nihče ne sme mešati v moje razmere, v kolikor se tu popolnoma skrita. S precejšnjim paudar-kom je postavila na mizo jajca in špeh in mu je bolj zaklicala nego rekla: »Kosilo je gotovo, gospod.« »Hvala«, jc odvrnil istočasno, in se ni premaknil, dokler ni zaprla vrat za seboj. Tedaj pa se je obrnil in se jc prav željno približal k mizi. Ko je šla zadaj za baro proti kuhinji, je slišala glas, ponavljajoč se v rednih presledkih. Črik, črik, črik. se je glasil glas žlice, hitro se sukajoče po skledi. »To dekle!« je rekla. »Glej! Na to sem pa kar pozabila. Kako je počasna!« In mej tem, ko je sama do konca zmešala gorčico, je oštela Milko radi njene neznanske počasnosti. Ona je scvrla špeh in jajca, pogrnila mizo in pripravila vse, mej tem pa se je Milki — to jc pomoč! — samo posrečilo, da se je zakasnila z gorčico. In on je nov gost, ki hoče dalj časa ostati! Nato jc napolnila posodo za gorčico, jo postavila precej dostojanstveno na zlatočrno nosilo za čaj ter ga ponesla v posebno sobo. Potrkala je in hitro vstopila. Pri tem se je njen gost naglo okrenil, tako da je le za kratek hipec videla neko belo stvar, ki je izginila za mizo. Kakor je vse kazalo, jc pobiral nekaj po tleh. Glasno je postavila pOsodo z gorčico na mizo, nato pa je opazila klobuk in plašč, ki jih je bil odložil in razgrnil po stolu pred ognjem. In dvojica premočenih čevljev je groiila z rw tiče moje lastnine in mojih pravic; ako pa jaz kličem na pomoč, ako me v domači hiši krivično zatirajo, da bi v tem slučaju bilo po krščanskem pravu zabranjeno priti bližnjiku v stiski na pomoč, tega Bieder-lack ni dokazal. Naravnost g. profesor o tem principu ne govori; tako posredno pa ima eno opazko, ki na to meri. Razgovor s sv. očetom o vojni. »Corriere dela sera« z dne 4. februarja 1918 poroča o razgovoru papeževem z ameriškim časnikarjem Edvardom Mar-shalom. Pri tem razgovoru se je izrazil sv. oče: »Ena stvar je, ki moli lahko zanjo ves svet enako vroče: to je svečano povrnitev pravice in bratovske ljubezni na zemlji. Krivica je bila vedno bogat vir nesreč za človeštvo. Z gotovostjo se more upati, da bo vzrastel iz te vojne, ki je najbolj neverjetna katastrofa, ki je kdaj zadela človeštvo, nov način delitve pravice narodom na podlagi medsebojnega spora-zumljenja, ki je edino možni temelj. Ta vojna je vtisnila v pamet milijonov ljudi vzvišenost in potrebo žrtev za ideal. To je dobro; da le ni ideal egoističen, kot je to v slučuju vseh borečih se. Žrtev vedno dviga. Oni, ki se udeležujejo velikega boja, prevzeti duha požrtvovalnosti, bodo od tega imeli korist, ker vojna more napraviti iz njih boljše ljudi. Isto veliko vrednost ima lahko žrtev tudi za one, ki ne poznajo nevarnosti bojnega polja, a sc bore patriotično, opazujejo in čakajo doma. Mogoče je torej, da dobi svet neko povračilo za vse grozote, ki so ga žalostile in ga še tro, za vse trpljenje in izgube, ki jih povzroča vojna. Pri takih in tako velikih strašnih naporih jc vojna po mojem mnenju jasno dokazala: človeštvo, ki more zanjo zmagovito prenašati napore, ki se zde nadnaravni, bo v bodočnosti zmožno prav tako gigantskih naporov, da zagotovi vzdržanje svetovnega miru. Morebiti bo trnljenje te vojne privedlo človeštvo do vprašanja: »Čemu boriti se, krvaveti in umirati v razdiralnem delu? Ali bi ne bila boljša žrtev, darovati življenje za dobrobit bližnjega kakor za njegov pogin?« Pri teh mislih — je nadaljeval sv. oče — sem začutil veliko potrebo, moliti neprestano, da se vesoljno človeštvo združi okrog mene k mogočnemu naporu v namen, da more iz reakcije, povzročene po nepregledni nesreči, ki je zadela svet, vstati nov vroč čut bratovske ljubezni, ki naj pripelje nazaj do soglasja vse posameznike in vse narode in zagotovi človeštvu za bodočnost dneve miru.« »Ali misli Vaša Svetost«, je vprašal časnikar, »da bo intervencija Združenih držav pospešila tak rezultat vojne?« Po trenutnem pomisleku je odgovoril papež, govoreč zelo mirno: »Trdno sem prepričan, da bo udeležba Amerike na velikem boju mogla olajšati prihod miru, ki sem ga vedno prerokoval, miru namreč, ki naj prinese vsem narodom sveta garancijo pooplne varnosti. Amerika je velika dežela in Amerikanci so disinteresirani in plemeniti (generosi). Naj zamore že novo leto vrniti Združenim državam srečo, ki jim jo je vzela svetovna vojna zaeno s skoro vsemi drugimi narodi! Moja želja je tem bolj vroča, ker s tem, da obetam vrni-, tev miru Združenim državam, moram avtomatično združiti v isti želji vse trpeče narode sveta.« Koncem avdience je rekel papež: »Zdi se mi, da moram danes izraziti svoje simpatije in občudovanje vsem onim, naj si bodo katerekoli narodnosti, ki so se po- jekleni ograji njenega kamina. Odločno je stopila k tem stvarem. »Mislim, da jih zdaj lahko vzamem, da jih posušim«, je rekla z glasom, ki ni prenašal nikakega ugovora. -Pustite klobuk«, je rekel gost s pridušenim glasom, in ozrši se je videla, da je dvignil glavo, sedel in gledal njo. Za trenutek je strmela vanj, preveč iznenadena, da bi mogla govoriti. Držal je kos belega platna — bil je prtič, ki ga je bil prinesel seboj — preko celega dolgega čela svojega obraza tako, da so mu bila usta in čeljusti docela skrite; to je bil tudi vzrok njegovega pridušenega glasu. Vendar ni bilo ta, kar je tako prestrašilo Mrs. Hallovo. Prestrašilo jo je dejstvo, da je bilo celo čelo nad modrimi očali zakrito z belo obvezo, in da mu je druga obveza pokrivala ušesa, tako da ni bilo videti niti enega koščka obraza izvzemši rdečkasti, špičasti nos. Ta pa se ej svetil kakor tedaj, ko ga je prvič videla. Oblečen je bil v temnorjav žametast jopič z visokim, črnim, s platnom obrobljenim ovratnikom, zavihanim gor po vratu. Gosti črni lasje, kolikor so mogli vhajati izpod in izmed križanih obvez, so mu štrleli naprej v čudnih repkih in rožičkih, dajoč mu naj-čudnejšo podobo, kar se le da misliti. Ta ovita in obvezana glava je bila tako zelo m^lo podobna temu, kar je pričakovala, 'a jc bila za trenutek kakor odrevenela. (Dalje.) kazali in se še kažejo pripravljene, podvreči se največji žrtvi in ljubezni do domovine. Vendar imam brez dvoma dolžnost, rotiti jih, naj se vedno zavedajo dejstva, da mora sloneti pravi patriotizem na božji postavi in da nihče ne more biti zvest lastni deželi, ako ni zvest predvsem svoji vesti in svojemu Bogu.« m. Ljubljana, 18. svečana. V znamenju viharja se sestane jutri avstrijska zbornica. Poljaki so odpovedali pokorščino. Za proračun ne bodo glasovali. Danes je Poljska proglasila generalno stavko v vseh obratih. Protest naroda proti Brestu Litovskemu. Ljudstvo prepeva po Galiciji in izven Galicije roto Konopnicke: Mie bedzie Niemec plul nam w twasz, Nie dzieci nam germanil. (Nemec nam ne bo pluval v obraz in otroke nam germanizi-ral.) Cel poljski narod je razburkan. Prihajajo najradikalnejši protesti proti miru v Brestu Litovskem. Varšava je slovesno protestirala. V znak protesta so zaprli vse kavarne, gostilne, trgovine in razna zabavišča. Nemci so razpustili poljsko garnizijo v Varšavi. Po ulicah krožijo pomnožene pruske patrulje. Vršijo se aretacije. Na vzhodu ap se pripravlja nov vihar. Imamo z Rusijo zopet vojno. Avstrija v vojno z boljševiki ne bo menda direktno posegla, pač pa bo podpirala Nemce. Iz Ukrajine ni nobenih poročil, kakor poročajo poljski listi. Sodijo, da zgublja ukrajinska rada svojo moč. Poljska ruska armada pod vodstvom generala Dolobera Mušnickega koraka proti Nemcem, ^ , ♦ Tej armadi, ki operira sporazumno z Alekse-jevom, Kornilovom in Kaledinom, se pridružujejo dan na dan nove čete, ki so se izsilile iz južnih bojišč prehod skozi Ukrajino. Poljski listi cenijo moč poljske armade na 700.000 mož. Do\vber Mušnicki je bil oni general, ki je svoječasno obkolil Mackensenovo armado v Lodzi, a se mu je izvila, ker je Rcnncnkampf tri dni prepozno prišel. Stojimo pred novim viharjem. Tudi Rusija se pripravlja za nov boj. Položaj je zamotan. Mesto miru — smo dobili nov vihar, nove zapletljaje. Ali bo to naše državnike spametovalo? iiiii Dunaj, 12. febr. 1918,* Izmed odgovorov na interpelacije, ki se razdeljujejo danes, sta za nas zanimiva naslednja dva. Prvi je važen za kmete, ki plačujejo osebno dohodnino. Ali so vsi kmetovi dohodki podvrženi osebni dohodnini, ki jih ima iz prodaje živine? Na tozadevno interpelacijo poslanca dr. Vrstovška, Piška in tovarišev odgovarja finančni minister, da je tu treba delati razliko. Če kmet proda živino, ki jo rabi za vzdržavanje svojega obrata (za delo, za mleko, tudi za gnoj, v kolikor ga kmet mora imeti za obdelavo polja — op. por.), živino ki spada — da rabimo juridičen izraz — k »fundus instruetus«, se smatra to za odprodajo premoženja, ki se mora itak nadomestiti, če hoče kmet obrat ohraniti, in izkupiček ni podvržen osebni dohodnini. Kar pa proda kmet mlade ali pitane živine, se izkupiček obdači. Po našem mnenju je pri nas živina tako »dognana«, da spada velik del prodane živine v prvo vrsto, k odprodaji premoženja, ne med prave dohodke kmetove. Vzemimo slučaj, da redi kmet vola ali junico za pleme. Goved jc stara dve leti, pride rekviziciia in kmet proda voleta, ker se mu ga od vse živine zdi še najmanj škoda in ker eno, dve glavi mora dati. V komisiji gosposke zbornice za davčne zadeve se je konstatiralo izrecno, da ne spadajo med dohodke iz obrata izkupički, »če se je med vojno morala prodati mlada živina, ki se vzgaja v namene kmetijskega obrata (n. pr. delavna živina. Op. nor.l ali v vzrejo plemenske živine.« Drugi odgovor finančnega ministra se nanaša sicer le na podpisovalce vojnega posojila, zanima pa tudi nas vse. Kot vemo, imamo pričakovati oddajo premoženja v doglednem času. Kako se bo izvršila, kdaj, v kakem obsegu, je še vse neodločeno in se bo obravnavalo pri zakonodaji; brez vsakega dvoma je, da brez oddaje premoženja ne spravimo v red naših praznih, razdrapanin financ. Še preden se je torej o načinu oddaje premoženja sploh razpravljalo, je stavil dne 23. oktobra 1917 poslanec Kraft na finančnega ministra vprašanje, ali je pripravljen, dati pri oddaji premoženja vojnim posojilom kako prednost, češ, da bi morebitna tozadevna obljuba ministrova zelo ugodno uplivala na podpisovanje 7. vojnega posojila. Baš iz tega vzroka je minister, kot zagotavlja v odgovoru vprašanju posvetil posebno pozornost in zdelo se mu je upravičeno, aa se da ugodnost dotičnikom, ki so v odločilni uri dokazali svojo domoljubno mišljenje z dejanjem. Vendar pa je minister med dobo podpisovanja ohranil to mišljenje zase in je šele 2. februarja 1918 odgovoril interpelantu, da se bo držala finančna uprava brezpogojno stališča, da se mora goditi povsod in tudi pri oddaji premoženja podpisovalcem vojnega posojila vsaj tako dobro, kot ostalim.; koder je pa združljivo z načeli oddaje, naj ima posest vojnega posojila prednost pred drugimi vrstami premoženja. Če vljudni, ljubeznivi odgovor de-nemo na tehtnico, vidimo, da faktično ni obljubil finančni minister ničesar kot to, kar je pravilno, da namreč ne bodo posestniki vojnega posojila nikakor prikrajšani nasproti posestnikom drugačnega premoženja (n. pr. v denarju), da ima torej vojno posojilo isto vrednost kot denar. Drugačno stališče ne bo nikdar »združljivo z načeli oddaje,« Kako protežiranje podpisovalcev vojnega posojila bi bilo ne-umljivo. Gotovo so dali državi na razpolago del svojega premoženja — a zato jih država nagradi z bogatimi obrestmi, kakršnih ne daje noben denarni zavod, in jim torej država ni dolžna nikakih ugodnosti še vrhu tega. S socialnega vidika bi stvar izgledala posebno čudno. Podpisali so mnogo siccr revnejši sloji od svojih skromnih prihrankov, večina denarja pa je od velikih bank in vojnih dobičkarjev, ki so pač lahko posodili državi denar, ki je v kratkem času prišel nazaj v njihove žepe. Če bi torej vojno posojilo imelo dobiti kako posebno vrednost, večjo kot n. pr. denar, bi se to reklo: Pri oddaji premoženja ne bomo jemali po toliko tam, kjer je mnogo, kot tam, kjer ni bogastva. Sicer smo pa pripričani, da do te krivič-nosti pod nobenim pogojem ne bo prišlo in da iz odgovora ministrovega gleda bolj prijazna eleganca upravitelja posojenega denarja napram posojevalcem kot kakršenkoli namen, vezati se za bodočo razpravo o oddaji premoženja. mm pismo. Trst, 14. febr. 1918. Gibanje med delavci. — Tržaški delavci se zopet gibljejo. Sedaj gre za zboljšanje in zvišanje plač. Živila in druge potrebščine so vsaki dan dražje, življenje vedno težje. Z današnjimi plačami ni mogoče več živeti in shajati. Mnogi delavci, posebna pa tudi uradniki so še vedno ravno tako plačani kakor pred vojsko, da, mnogi dobivajo še celo manjšo plačo kot prej, S 150—200 K na mesec danes družina absolutno ne more živeti. Kovinarji raznih industrijskih podjetij so že sestavili spomenico in je predložili svojim delodajalcem, v kateri zahtevajo zvišanje dosedanje plače za 75 %; izvanredne ure do 8 y2 zvečer naj se plačajo za 50\% višje nego redne, nočno delo pa za 100 % višje; otrokom delavcev, ki obiskujejo srednje ali višje šole, naj se da tedensko po 6 K; delavcem naj se da tedensko 5 K za pranje delovne obleke; ob sobotah naj konča delo ob 2. uri popoldne ob celodnevni plači. — Kovinarjem sledijo prihodnje dni druge kategorije s svojimi zahtevami. Zahteve delavstva po zboljšanju položaja so gotovo upravičene in delodajalci morajo tudi to urediti ter upoštevati. Najbrže je to gibanje med delavstvom dalo povod, da se v Trstu govori o zopetni stavki, ki izbruhne prihodnje dni in ki seveda ni izključena, če bi se delodajalci upirali, ugoditi delavskim zahtevam. Nc moremo se pa otresti misli, da so socialni demokratje zato uprizorili to gibanje, da potolažijo delavstvo, ki je bilo zelo razburjeno vsled zadnje ponesrečene stavke in da odvrnejo jezo razburjenega delavstva od sebe in škodo od svoje stranke. Tatvine se v Trstu tako množijo, da je groza. Časopisi prinašajo dan na dan poročila o drznih tatvinah in vlomih. Tatovi ulamljajo v prodajalne in privatna stanovanja, obiskujejo magacine in zaloge, En dan beremo, da so ukradli 20.000 K, drugi dan zopet, da so napravili škode za 30.000 K, tretjič zopet, da so odnesli 300.000 K itd. Koliko pa je tatvin, o katerih javnost nič ne zve! Tako so n. pr. pred kratkim vlomilci prevrtali kake štiri blagajne, česar časopisi niso poročali. Zanimivo bi bilo poznati vzroke, zakaj se o tem ni smelo pisati. Pa ne, da policaji obstruirajo? Čudno bi to ne bilol Ker so vsled pomanjkanja plina noči tako temne kot v rogu, zato imajo tatovi svojo »ohcet«. Pa nikar misliti, da so ti tatovi kaki ubogi »purgerji«, ki kradejo iz potrebe, da se najedo, o ne, ampak to so pravi »profe-sijonisti«. Nekaj časa po izbruhu vojske je bilo v tem oziru še precej mirno, a sedaj se je pa ta zalega tako razpasla, da je policija proti njim kar brez moči. Mariborsko pismo. Maribor, 15. febr. 1918. Namestnik mariborskega državnega pravdnika dr. Juhač je sestavil neko izjavo proti jugoslovanski deklaraciji; sestavil je deklaracijo v nemškem jeziku Potem boš že vide!.« Na ugovor dr. Vukotiča, da še nikdar ni imel v rokah puške, so mu odgovorili, da taki predoisi zanj ne veljajo. Poveljnik marš-bataljona je kmalu uvidel, da dr. Vukotič ni vojaško prav nič iz-vežban in je odredil, da so ga odstopili pri-hodniemu marš-bataljonu. Med tem je bil 3. maja 1916 dr. Vukotič potom snperarbitracije spoznan za sposobnega le za lahko pisarsko službo, vendar ga niso porabili kot pisarja, marveč vtaknili v oddelek za politično sumljive v Komornu. Tu so ga kliub njegovemu socialnemu stališču in najbrže uprav radi tega uporabljali za navadna poljska dela. Nabiral je koprive, spravljal seno m kopal na polju. Vse to, čeprav si je med tem zopet priboril prostovoljske znake. Generalni polkovnik in tedanji c. kr. domobranski minister je bil o vseh teh dejstvih pravočasno obveščen, vendar kliub svoji častniški in ministrski prisegi ni smatral potrebno, da bi nastopil proti vsem tem kršenjem zakona in predpisov, v blesteč zgled za njegove podložnike. Ko je bil maja 1917 sklican državni zbor in so bili na povelje cesarja z dne 15. maja poslanci oproščeni, niso dr. Vukotičevi predstojniki hoteli sprejeti tega povelja, češ, da za dr. Vukotiča ne velja. Šele ko je po otvoritvi državnega zbora Jugoslovanski klub storil vse možne korake pri dunajskih osrednjih mestih, so dr. Vukotiča končno odpustili. Vsakdo si lahko misli, če so na ta način Jn tako predrzno nastopali proti državnemu I>oslancu, kako so postopali šele z ubogim judstvom. Vprašamo zato c. in kr. skupnega vojnega ministra: 1. Kdo je odredil aretacijo dr. Vukotiča in njegovih sotrpinov; kdo je ukazal, da so ga uporabili za talnika? Ali je minister pripravljen priznati, da se je ?-'na vlada pa upa, da se to mnenje med poljskim prebivalstvom razširja; v nasprotnem slučaju si pridrži nadaljne sklepe- — Kogar bogovi sovražijo, ga udarijo s slepoto. + Grof Karel pl. Khuan-Hedervary, bivši ogrski ministrski predsednik in nekdanji hrvatski ban, jc umrl dne 16. t. m. Zadel ga je mrtvoud; bi! je v 68. letu. Grofi Khueni so potomci stare tirolske, plemiške rodbine. Rajnik jc bil rojen 23. majnika v zgornji Šlcziji. iituri:ral je dve leti prav na zagrebškem vseučilišču. V hrvatskeg bana je bil povišan 7. decembra 1883; ostal jc ban do julija 1903. Vladal je čisto, v madžarskem zmislu. ' • stal je nato ogrski ministrski predsedm a se je moral umakniti grofu Tiszi, kakor se je moral tudi, ko je postal leta 19;,0. drugič ministrski predsednik, umakniti Tisci, ki mu je celo v sorodu. Ogrskemu državnemu zboru je predložil finančni minister Popovics dva-mesečni začasni proračun. + Iz odrske narodne delovne stranke izstopi! jc bivši naučni minister grof Zichy s sedmimi somišljeniki. f Poslanske dij^tc. Dijete poslancev ogr?':cg- pirlrrr.cnta so zvisjli ou 6480 K na 10 000 v letno. Tako bodo dobivali letno hr .. delegati r dijetami hrvatskega sa:. 1,000 K. 4- Avstrijski narednik-dezerter sklenil ukrajinski mir. »Kuryer Illustrowany« poroča: Mir Ukrajine z Avstrijo jc sklenil v imenu Ukrajine bivši avstrijski narednik-dezerter Sevriuk, ki bi spadal pred avstrijsko vojno sodišče, -f Froglal voditelja poljska ljudske stranke poljskim kmetom. Posl. Witos je objavil v »Piastu« članek pod naslovom »Četrta delitev Poljske«, katerega zaključuje s sledečim pozivom na poljske kmete: »Do vas se obračam Poljaki, do tebe, kmečko ljudstvo. Pripravite se na težke čase. Pripravite se na žrtve, ki bodo večje kot dosedaj. Zaupajte svojim političnim zastopnikom, a predvsem verujte trdno, da ni bila izrečena o poljskem vprašanju v Brestu Litovskem zadnja beseda. Poljsko vprašanje je mednarodno vprašanje in ne Czernin, nc- Kiihlmann in razni ruski zid je ne bodo odločali o svetovni vojni. Bodite pogumni, toda tudi pripravljeni na vse.« _ ° + Nemški socialni demokrati proti bcljšcvikom. »Vonvarts« je objavil članek Otona Brauna, ki izvaja: Kar počenjajo boljševiki, ni socialistično in ne demokratično: gre jim marveč za r.ajsilnejše puče in za anarhijo. Debelo Ln vidno ločilno črto moramo zato potegniti debelo in vidno ločilno črto. + Proti češkim pridigam na Dunaju. »N. Fr. Pr.« poroča 17. t. m.: V okrajnem zastopu 20. dunajskega okraja je bil z ozirom na to, da se v župni cerkvi sv. Brigite vrše vsako nedeljo češke pridige, vložen predlog, naj se knezoškofijski ordinanat na Dunaju naprosi: 1. da se češke pridige v župni cerkvi sv. Brigite takoj ustavijo; 2. da se v obeh brigittenauskih žuonih cerkvah nastavljajo vedno le trki dušni pastirji, ki so glede pokoljenia in mišljenja v narodnem oziru popolnoma neoporečni. Predlog je bil soglasno sprejet. Komu v • t r\ P" + Sestanek angleških, belgijskih in francoskih socialistov je pričel zborovati 15. t. m. Razpravljali so o načinu, kako bi sc dosegel demokratičen mir. Sestanku v Parizu bo sledil najbrže posvet v Londonu. , .. 8000 železniških voz izgubljenih. Sekcijski načelnik pl. Enderes je naznanil, da smo v Avstriji med vojsko izgubili »le« 8000 železniških voz. Minister pl. Hoier je na seji predsednikov prehranjevalnega urada izjavil, da so se zavodi za dobavo žita že pogodili o nakupu žita v Ukrajini. Sodelovala bo tucli pri uvozu trgovina, da se cene nc bodo navijale. -f Novo ameriško posojilo Italiji Iz Washingtona: Zakladni tajnik Mac Ado je predlagal, naj se dovoli Italiji nadaljni kredit 1 milijona dolarjev; tako da bo Italija Ameriki dolgovala 550 milijonov dolarjev. Vsega skup so Američani posodili zaveznikom 4734,400.000 dolarjev. _ Deklarscilaj^šoš^^anski klub in S. L S. Goriški beline;, na Bledu se pridružujemo jugoslovanski deklaraciji, izrekamo našemu Jugoslovanskemu klubu vse naše_ zaupale, da s prvoboriteljem č. g. dr. Korošcem na čelu dela o&prej, da se doseže naš srčni cilij trojedini jugoslovanski naroa v eni državi pod habsburško krono. Bog živi naš Jugoslovanski klub. Obenem se je nabralo fcb.oO K za Krekov spomenik. Županstvo Trnovo pri Gorici se z najve: čjim navdušenjem pridružuje pravični stvari za uresničenje boliše bodočnosti v veliki Jugoslaviji ter pozdravlja stremljenje Nj. Veličanstva ccsarja Karla in Ni. Svetosti papeža Benedikt« XV. za dosego pravičnega in trajnega miru in obsoja vsakogar, ki bi nas oviral na delu za našo sveto stvar. Dne o. svečana 1913. L. Winkler, župan; J. Ruavec, pod- "UpaNačcIništvo Živinorejske Zadruge v Trotovem na Notranjskem se je v sen dne 14. svečana izjavilo za jugoslovansko deklaracijo ter pozdravlja odločni nastop Jugoslovanskega kluba. Za odbor: dr. J. M. Krzišnik, t. c. načelnik; Janko Dolenc, t. č. tajnik. Za jugoslovansko deklaracijo sc je izjavilo v Tomafn na Krasu 111 mož m niladeni-čev, 651 žen in deklet. Ob tej priliki se je darovalo za Krekov spomenik 109 K, za Slov \latico in Ciril-Metodovo družbo pa po IU/ kron, skupaj 323 kron. _ Žene in dekleta župnije Lokve pri Gorici so se le maloštevilno povrnile v razdrte in oplenjene domove, a tembolj goreče čutijo, da jim mora iz teh podrtij vstati boljša bodočnost; vidimo jo le v uresničenju velike Jugoslavije, v kateri mora biti tudi solnčna Uori: ca, kajti zastonj je niso branili in rešili naši možje in bratje na Škabrijelu, na _Sv. Gori in na Vrhu sv. Mihaela. Z našo krvjo namočeni kraji kličeio po odrešenju in združitvi z onimi brali, ki jih omenja naša pravda od 30. mara 1917. — Lokve, 15. svečana 1918. (Sledi 86 podpisov. Žene in dekle*a kuracije Trnovo pri Gorici. Le maloštevilno smo se še vrnile na naše podrliic, a tembolj goreče čutimo potrebo boljše bodočnosti iz teh grobelj. Slovenski junaki v grobovih okoli nas nam kličejo, naj zahtevamo uresničenje naše pravde, da ne bo vsa naša kri, vse begunsko gorje in sedanje trpljenje zastonj. Zato spolnujemo našo narodno dolžnost in se z navdušenjem izrekamo za našo stvar od 30. majnika 1917 in blagoslavljamo vsak trud za pravičen mir, katerega iz srca želimo zase in svoje otroke. — Trnovo, dne 15. svečana 1918. Sledi 55 podpisov. Žene in dekleta iz Gospiča, Bilaja, Smilja-na, Biušana in Rizvanuša na Hrvatskem so se izjavile za brezpogojno samoodločbo narodov. 2ene in dskleta občine Loka pri Mengšu so s« izjavile za deklaracijo s 135 podpisi. Žene in dekleta fare in občine Ajdovec se navdušeno pridružujemo jugoslovanski deklaraciji in soglasno kličemo po svobodi naše zemlje. Dovolj krvi naših mož, bratov in sinov je že prelite, dovolj grobov slovenskih že junakov po poljanah je krvavih, da so nam zaslužili prostost in svobodo zlato. — Srčno pozdravljamo našega prvobojevnika za svetovni mir, sv. Očeta Benedikta XV. Najtopleie sc zahvaljujemo našemu nadpastirju, prevzv. g. knezoškofu ljubljanskemu za njegov jasni in odločni nastop v prid naše pravične narodne zahteve. »Jugoslovanskemu klubu« izrekamo popolno zaupanje in mu kličemo: »Neustrašeno naprej do končne zmage!« — Sledi 215 podpisov. Podpisane žene in dekleta občine Račna pri Grosupljem se z največjim navdušenjem in s celim srcem pridružujemo jugoslovanski deklaraciji z dno 30. maja 1917. Z največjim veseljem pozdravljamo vrli nastop naših poslancev v »Jugoslovanskem klubu«. < Vztrajajte, dragi poslanci, saj se nam gre za jasnejšo bodočnost, da se čim prej združimo s svojimi brati Hrvati in Srbi. Svoboden mora biti rod, na svoji zemlji svoj gospod! Proč s suženjstvom! — Najstrožje pa obsojamo izdajalce naše svete stvari. — Obenem tudi iz celega srca želimo, da bi nam v smislu prizadevanj papeža Benedikta XV. in cesarja Karla I. zasijal mir. Ne mir nasilja, ampak pravičnosti in ljubezni. Sledi 209 podpisov. ¥®jna poročila, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. februarja. Uradno: Nojpenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. februarja. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče: V nekaterih odsekih so streljali s topovi; zvečer se je poostril topovski boj v Champagni med Tahure in Ripontom. Uspeli so manjši nastopi naše pehote na Flanderskem in vzhodno od St. Mihiela. Z ostalih bojišč nič novega. Ludendorff. AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj, 17. februarja. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. februarja. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče. Vojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega: Na Flanderskem in v Artois so zopet streljali. Pri Cherisy in južno od Marccinga smo več mož ujeli. Vojna skupina nemškega cesarjeviča in vojvoda Alberta Virtemberžana: Pri Tahure in pri Nipontu, na vzhodnem bregu in v Sundgau so se od časa do časa močnejše bojevali. . Naši letalci so v minuli noči metali bombe na London, Dover, Diinkirchen in na sovražne vojne sile na francoski severni obali. Vzhodno bojišče. Velikoruska fronta. Premirje se kenča 18. februarja ob 12. uri opoldne. Siccr nič novega. I.udcnaorfL NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. febr. Uradno: 1. Nemške lahke pomorske sile so ponoči od 15, na 16. februarja, zopet poizvedovale v vzhodnem delu Kanala. Cesta Dover-Calais in črta rt Grisny—Folkestone r.i bila več zastražena, le pred Dovrora so zadeli na parnik, ki so ga potopili. Naše pomorske sile so se vrnile. 2. Naša lctaia. so napadla 16. februarja v južnih pristaniščih angleška pomorska letala. Eno je uničil pomorski nadporočnik Cristidusen. 3. Na severnem bojišču so potopili naši podmorski čolni šest parnikov. Berlin, 17. februarja. Uradno: Pariški nadškof je protestiral vsled nemških zračnih napadov, ki so se izvajali ponoči od 30. na 31. januarja; rekel je, da načela krščanske nravnosti nasprotujejo takim zračnim napadom, da so barbarska in prava morija brez vsake vojaške koristi. Izjavil je, da popolnoma soglaša s svetim očetom, lii je žc večkrat take napade grajal. — Francoska trdnjava Pariz se jc napadla po večkratnem svarilu, da se kaznujejo številni napadi letalcev na odprta mesta, ki so med drugim povzročili, da je bilo v Karlsruhe nad ICO otrok žrtvovanih. O važnosti zračnega napada na Pariz morejo soditi vojaški strokovnjaki. Dosegel se je velik vojaški uspeh; poškodovali oziroma uničili so letalci več podzemeljskih kolodvorov, tračnice na kolodvorih* plinarne, tvornice streliva, skladišča obleke in suk-na, eno pekarijo in skladišča. Angleško uradno poročilo. London, 16. februarja. Sovražni podmorski čoln je danes zjutraj ob 12. uri 10 minut pričel obstreljevati Dover; izstrelil je v 3 do do 4 minutah približno 30 granat. Ubit je bil 1 otrok, 3 možje, 1 ženska in 3 otroci so ranjeni. Nekaj hiš je poškodovanih. — Wolff poroča: Pristojne oblasti o tem ničesar ne vedo. AngleSko poročilo. London, 17. febr. Uradno: Sovražni letalci so preleteli sinoči nekoliko pred 10. uro morsko obal pri Kentu; nato so leteli proti Londonu, kjer Se napadajo. Dozdaj so vrgli šele eno samo bombo. ' t Američani nevoljni na Angleže. Rotterdam, 15. febr. »Daily News« poročajo iz Newyorka o diplomatičnem položaju: Vse časopisje piše, da podpira As-quith Wilsona, medtem ko Lloyd George ne soglaša ž njim. Listi to uljudno, a kratko in jasno izražajo. Angleška diplomacija bi bila morala tak položaj zabraniti. Zdaj gre za to, če bo ostal še dalje složen angleško govoreči svet v korist svobode. Amsterdam, 16. febr. (K. u.) »Daily News« poročajo iz Newyorka: Amerika soglaša s politiko, ki so jo sklenili zavezniki v Versaillu. Haa«t, 16. febr. Ameriško časopisje se jc vsled zadnjih dogodkov, posebno radi razprave v spodnji zbornici, v kateri so se pečali z Ameriko glede na vprašanja, ki tičejo vojske in njenih smotrov, zelo razburilo, Ameriško časopisje jasno piše, da če Anglija svoje vojne smotre izpremeni in prične hoditi po samostomih potih, ji Amerika ne m's1i slediti. V Angliji naj ne mislijo, da je Aiiauith miroljub, ker drži z Wi!sonom, ker Wilson ni miroljub. V Ameriki so očitki Asquithu neprijetno nakovali. B?u v Palestini. Carigrad, 16. febr. Uradno: Na fronti v Palestini se je živahno streljalo. Naš sunek je zadal sovražniku izgube. Načelnik angleškega generalnega štaba odstopiL London, 16. febr. (K. u.) Uradno: Sir Wil!iam Robertson je odstopil, na njegovo mesto je prišel sir Henry Wilson. London, 16. febr. Reuter: General sir Willian Robertson se ni hotel ukloniti gotovim omejitvam, ki jih je sklenil vojni svet v Versaillu. Vlada mu je na to ponudila, naj ali zastopa angleško armado v Versaillu ali pa ostane načelnik generalnega štaba, a Robertson je odklonil in odstopil. London, 16. febr. Reuter. Danes se ie pričela sodna razprava proti polkovniku Repingtonu, vojaškemu sotrudniku lista r,Morning Post«, Bojno stanje na veliki ruski bojni črti. Nemški veliki glavni stan je včeraj, 17, t. m„ kratko poročal: Velikoruska fronta: Premirje sc konča 18. februarja, ob 12. uri opoldne. Poročila, ki so prihajala v soboto in v nedeljo, napovedujejo, da nameravajo Nemci, kakor je zapisal berlinski »Lokalanzeiger«, rešiti ogroženi položaj Nemcev v tistih deželah, ki so jih še Rusi ohranili. Zdi se, da se namerava Nemčija kolikor mogoče daleč proti vzhodu razširiti, da ustvari okoli Poljske močan okop. Ker se ni v Brestu-Litovskem sklenil mir, sodi nemški veliki glavni stan, da se nadaljuje vojska. Iz došlih brzojavk posnemamo: »Nordd. Allg. Ztg.« naglasa, da so zopet oživele vse pravice neomejenega vojnega stanja. — »Az Est« je poročal iz Berlina, da je zavladalo z Rusijo zopet vojno stanje. Izjavo Trockega v Brestu-Litovskem se tako tolmači, da je ž njo prikril prelom pogajanj. List trdi dalje, da boljševiki preganjajo v Livoniji in na Est-skem nemško plemstvo in nemške kmete. Tudi Finci so Nemce nujno pozvali na pomoč. — Z Dunaja se je zasebno javilo, da odpošljejo Nemci ekspcdicijo v Livonijo in na F.stsko, ki bo ščitila Nemce, ki tam prebivajo. Avstrijski zunanji minister je odpoklical iz Petrograda našo komisijo zaradi anarhije, ki vlada tam. Komisija Je prekoračila nemške črte južno od Dvin-skega in potuje na Dunaj. Kakor hitro to dopuste varnostne razmere, se zopet vrne v Petrograd. Nemška vlada je uradno izjavila, da je petrograjska vlada s svojim nastopom odpovedala premirje 10. t. m. in da si pridrži'prosto roko. Wolff je poročal 16. t. mes.: Trockij je, kakor znano, 10. februarja izjavil, da je Rusija končala vojno stanje; razglasil je tudi demobilizacijo, a odklonil je, da bi bil podpisal mir. Udeležil se tudi ni plenarne seje, ki se je predlagala, da bi mu bili naznanili sklepe čet-verozveze. Pogajanja je prekinil. Enostranska ruska izjava seveda ni odstranila vojnega stanja in napravila mir, marveč sc je mir onemogočil, ker ni hotel mirovne pogodbe podpisati. Premirje 15. decembra 1917 se je pa sklenilo zato, da se sklene mir. Rusija boljševikov se je, ker se je odpovedala miru, odpovedala tudi, da bi trajalo premirje dalje. — Cesarska vlada pribije, da je petrograjska vlada dejansko odpovedala premirje, in sicer 10. februarja in si pridrži prosto roko na vse strani. Velikoruska fronta. Dunaj, 17. febr. (K. u.) Vojni tiskovni stan je poročal zvečer: Današnje nemško vojno poročilo je naznanilo, da preneha na velikoruski fronti premirje jutri. Velikoruska fronta, ki je nastala, ker se je odcepila Ukrajina, gre od vzhodnega morja do približno Pripjeta. Tam stoje zdaj izključno le nemške čete. Berlin, 17. febr. Lokalanzeiger javlja it Petrograda: Vlada boljševikov se pripravlja na novo vojsko. Ljenin se namerava spraviti s Kaliedinom. Vrhovni po- veljnik Krilenko je vse bivše generale pozval, naj zopet v armado vstopijo, V Petrogradu se splošno govori, da se bo vojska nadaljevala. Strahovlada boljševikov. Iz Berlina prihajajo zdaj poročila o strahovladi boljševikov v Rusiji, »Ger-mania« je poročala, da uničujejo boljševiki v Ukrajini zaloge žita in da preora-vajo že posejana polja, ker jim gre za to, da povzroče po lakoti svetovno revolucijo. Velenemško časopisje zahteva od vlade, da mora zasesti Livsko in Estsko. Estski kmetje so poslali odposlaništvo v Berlin, da si izprosijo zaščito proti Rusom, ki plenijo. Iz okrajev Dorpat, Fellin in Pernav je došlo Gdanjsko odposlaništvo, ki zahteva, naj nemška armada precej zasede deželo. Wolff objavlja podrobnosti o anarhiji, ki vlada v Livoniji. »Norddeutsche Allge-meine Zeitung« objavlja brzojavko pooblaščencev vitezcv v Stryku, ki so zahtevali, da se dežela precej vojaško zasede, Woiff poroča, da postopa rdeča garda v * Livoniji tako, kakor da hoče s silo iztrebiti nemški živelj. Rdeče garde plešejo po cerkvah. »Stockholms Dagblad« trdi, da nameravajo rdeče garde na Finskem pomoriti vse državljane do 12 leta. Iz Kristija-nije se tudi poroča, da je izdala rdeča garda na Finskem geslo, naj se vsi državljani do 12 leta pomore; v Helsingforsu so pričeli moriti tudi žene in otroke. Preko Stockholma se poroča iz Petrograda, da vlada v Rusiji popolna anarhija. Dalje se poroča, da sta se sprla Aleksejev in Kalje-din in da je Kaljedin odstopil. Boljševiki so uvedli 1. februarja gregorijanski koledar, Bolgari zahtevajo Dobradžo. Bolgarska brzojavna agentura poroča, da zahteva javno mnenje v Bolgariji, naj se pridruži Dobrudža Bolgariji. Veliki knez Nikolaj Nikolajavič pred re-volucijskim sodiščem. Berlin, 16. februarja. »Pravda« poroča: Veliki knez Nikolaj Nikolajevič se mora kot prvi Romanov zagovarjati pred re-volucijskim sodiščem, in sicer o tem, kako da je posloval kot vrhovni poveljnik ruske armade. flL _ Clemenceau zahteva zaupnico. »Petit Journal«: Clemenccau je odklonil zahtevo socialistov, da naznani sklepe iz Versailla. Ministrstvo bo vsled tega predloga od zbornice zahtevalo, al' mu zaupa ali ne. Sonnino o stališču nasproti sveti stolicL Curih, 17. februarja. (Kor. urad.) Na včerajšnji seji italijanske poslaniške zbornice so govorili trije socialistični poslanci, ki so posebno naglašali, da poskuša italijanska vlada imperialistično politiko in da ni odkrita glede na revizijo vojnih smotrov, kakor tudi nista Francija in Anglija. Zunanji minister je na to odgovarja! poslancu Longinottiju z ozirom na člen 15. londonske pogodbe in je še enkrat potrdil svojo prejšnjo tozadevno izjavo. Protestiral je, ker so prelomili boljševiki zaupanje in se jc branil, da bi pozitivno poročal o dotični tajni pogodbi, ker noče žaliti čuv-stev domoljubnega katoliškega prebivalstva. Italijanska vlada je gledala, da se je nasproti stolici v vsakem oziru držala garancijske postave in da je v največji meri spoštovala pravice svete stolice z ozirom na popolno prostost postopanja in izražanja. Papeštvo bi ne moglo uživati nobene večje garancije v po vojski ustvarjenih razmerah, če bi bila tudi postala italijanska garancijska postava mednarodna. Poslužiti se pa namerava pravice italijanske vlade z ozirom na dopustnost zastopnikov svete stolice na morebitni bodoči splošni mirovni posvet in bo vložil ugovor, ne da bi prejudiciral, ker to, kar velja za sveto stolico, velja tudi za druge, ki se ne vojskujejo. (Klici: Tajna diplomacija. Skrivnost naj krije vašo odgovornost.) Poslancc Longinotti jc izjavil, da sprejme na vednost, kar je izvajal zunanji minister, a opozoriti mora, da je lord Cecii v angleškem parlamentu več povedal. Če se bodo na mirovnem posvetu pogajali le tisti, ki se vojskujejo, bo seveda papež izključen, kar bo katoličane bolelo. p Minister pl. Homann o preskrbi Trsta s premogom in o obnovitvi Gorice in Gradišča ob Soči. Minister javnih del je izjavil sotrudniku »N. Fr. Pressc«, da je ministrstvo javnih del ves čas, odkar je izbruhnila vojskjV delalo na to, da zagotovi Trstu premog. S> oriti hoče vse, da se odpravijo težave, ki oVrajo preskrbo s premogom v Trstu. Organizacija za zopetno obnovitev Gorice in Gradišča je zavedena, delati se lahko precej prične; vso reč vodi ministrstvo 7.a iavna dela, nekaj pa tudi namestnik v Trstu, ki je v ta namen ustanovil posebni oddelek, katerega sedež sc je premestil iz Trsta v Gorico. Pozornost bodo predvsem posvetili poslopjem, ki še stoic, a istočasno prično tudi zidati in sicer javna po slopja, cerkve in zasebne hiše. Posebno po zornost posvete obdelovanju zemlje spomlad Vae, kar je potrebno, je ministrstvo že uvedle-Na i bodo težave gigantskega dela še tako velike, ne dvomim, da bo akcija v popolnem nhtedu tunela, ker državna uorava ne čuti v sebi le upravne moči, da to veliko delo uspešno dokonča, marveč ker tudi zna, da sogla: Sa ž njo prebivalstvo, ki jo bo pri tei težavni nalogi z vsemi silami podpiralo. p Kaj pa je z berlinskim botrstvom? To vprašanje zanima zdaj begunce naše Gorice. Obljubo mesta Berlina, da pripomore k obnovitvi Gorice, je čas začeti izvrševati, kaiti zima jemlje tam s februarjem slovo. Ah še večje pomanjkanje nego za stanovama bo za hišno opravo, ki je vsa »izginila«. Drugod pa tudi ni več zalog; niti za drag denar ni ničesar dobiti. V tem naj Berlin pomore! Ali morda čaka, da še več Goričanov pomrle v begunstvu in naredi prostor morebitnim nemškim naseljencem? — Timeo Danaos et dona f ©reutes« p Iz Istre. Italijanski neodrešenci in rene-cjati ščuvajo in begajo naše ljudi v Istri pred jugoslovansko državo takole: 1. da bod