Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. oktobra 2018 - Leto XXVIII, št. 40 stran 2 Obletnica svetlobnega križa v Sakalovcih – z blagoslovom zlatomašnika Krüj si slüži tak, ka pomaga delavcom stran 7 Sprobo sem, če rejsan ... stran 8 Indašnja ino moderna središča stran 9 2 OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV Obletnica svetlobnega križa v Sakalovcih – z blagoslovom zlatomašnika Skoraj vsak dan je dan nečesa, zato omembe v medijskih poročilih gredo kar mimo nas. Toda – dan jezikov je že nekaj, kar bi moralo pritegniti našo pozornost. Zamisel o posebnem dnevu, posvečenem jezikom, njihovemu učenju, razvijanju in ohranjanju, je gotovo dobra in 26. septembra se je dan jezikov praznoval že 17-ič. Je v tem desetletju in nekaj, odkar vsaj en dan v letu malo več govorimo o pomenu učenja jezikov, ta zavest kaj močnejša? Je pomen ohranjanja majhnih in zato ogroženih jezikov bolj v zavesti ljudi, predvsem pa snovalcev jezikovne politike? Tako v Sloveniji kot na Madžarskem se – kolikor spremljam medije – ni kaj dosti in obširno govorilo o tem. Pa bi se moralo. Na spletnih straneh slovenskega državnega statističnega urada so sicer objavili zanimive podatke o obvladovanju tujih jezikov pri slovenskih državljanih. Menda smo na tem področju v primerjavi z drugimi Evropejci kar dobri. Toda sama se velikokrat vprašam: Koliko in v kakšni obliki pa dejansko obvladamo svojo slovensko materinščino? Koliko slovenskih državljanov bi brez večjih težav napisalo recimo doživljajski spis, opis ali oris nečesa ali katero izmed besedil praktičnega sporazumevanja brez prevelikega števila napak in z upoštevanjem vseh besedilnih zakonitosti ter sestavin? Koliko državljanov v celoti razume zapletena besedila tiskovin, obrazcev, navodil ..., ki so nujni del našega vsakdanjega življenja? Koliko ljudi (tudi visoko izobraženih) zna pojasniti, kaj pomenijo besedne zveze fiskalno pravilo, toplogredni plini, zelena energija, neoliberalistična ekonomija …, ki so glavne mantre političnih veljakov? Nekaj časa se je govorilo, da ni pomembno, kako neko stvar zapišeš, to velja tudi za elektronska sporočila, ampak kaj sporočaš. Prepričana sem, da so take trditve hudo napačne in da vodijo v razgradnjo vseh pravil oblikovanja sporočil, kar že vidimo v različnih javno dostopnih pisnih sporočilih, visokošolski in univerzitetni učitelji pa bentijo ob pisnih polizdelkih študentov. Vem, da to ni le slovenski problem, digitalna doba pač pobira svoj davek. A jezik in dobro obvladovanje le-tega je naša osebna izkaznica, po jeziku smo ljudje. Zato se vsaj ob dnevu, posvečenem jeziku, zamislimo, kakšen odnos imamo mi do svojega in drugih jezikov. Valerija Perger Na dan sv. Gellérta proti večeru se je umiril tudi močan veter, ki je v tistih dneh oznanjal začetek jeseni v Porabju. Ljudje so v dolgih vrstah prihajali k svetlobnemu križu, ki se dviga nad Sakalovci, med potjo so se ustavljali pri postajah križevega pota, ki vodijo na grič s svetlobnim križem. Prihajali so k sveti maši, prihajali so se zahvaljevat za milosti, in se tudi spominjat. Nabirat si moči, da bi lažje prenašali težave vsakdanjih križev. Sveto mašo je služil zlatomašnik Vilmos Harangozó, somaševali so markovski župnik Dejan Horvat, duhovnik bolnice v Zalaegerszegu András Takács in domači župnik Tibor Tóth. polna vernikov,« je izpostavil župnik Vilmos Harangozó, vesel, da se je v lepem naravnem okolju pri njegovi zlati Mašo je daroval zlatomašnik Vilmos Harangozó, ki je 8 let župnikoval na dolnjeseniški župniji; ob njem župniki András Takács, Dejan Horvat in Tibor Tóth maši zbralo več kot sto petdeset vernikov. V pridigi se je Berilo je prebiral domačin Robert Časar Duhovnika, ki je kar osem let služil na dolnjeseniški župniji, kamor so takrat spadali tudi Sakalovci, je najprej s pesmijo pozdravila mlada Sakalovčanka Noémi Illés. 73-letnemu dekanu, ki sedaj župnikuje v Kőszegu, je dobrodošlico izrekla tudi sakalovska županja Valerija Rogan, ki je izpostavila, da se verniki iz Porabja in tudi širše že osmič srečujejo pri zahvalnem obredu pri svetlobnem križu. Poudarila je, da so se na letošnjo obletnico pripravljali s posebnim veseljem, saj so za celebranta svete maše povabili župnika, ki letos praznuje 50. obletnico svojega posvečenja. »Cerkev je slavljena le, če je združena cerkvena pevska zbora z Gornjega Senika in Števanovcev pod vodstvom organista Gáborja Sebestyéna. Do konca svete maše, ki se je začela ob 18. uri, se je zmračilo in so se prižgale tudi lučke na svetlobnem križu. Po blagoslovu zlatomašnika Vilmosa Harangozója so se nad vasjo razlili zvoki svete pesmi Večerni zvon. Slovesnost se je končala z agapejem v sakalovskem kulturnem domu, kamor so povabili vse vernike, ki jih je pogostila domača samouprava. Za pecivo so poskrbele domače gospodinje. Zlatomašnik Vilmos Harangozó se je pogovarjal z mar- Pri maši je sodeloval združeni pevski zbor iz Števanovcev in Gornjega Senika pod vodstvom organista Gáborja Sebestyéna osredotočil na odrešilno moč križa. Dejal je: križ, kot nekdanje sredstvo za mučenje je postal simbol odrešenja in vrata v večno življenje. Pri zahvalni sveti maši (24. septembra) sta sodelovala Porabje, 4. oktobra 2018 sikaterim svojim nekdanjim vernikom, tudi z nekdanjimi „svojimi otroki”, ki so med tem časom že odrasli. Tudi sam se je rad spominjal časov, ki jih je preživel med Porabci. László R. Horváth 3 »Vsak človek ima svojo pot. In vsaka pot ima svoj pomen.« ANJI ŠTEFAN 22. VEČERNICA ZA DROBTINE IZ MIŠJE DOLINE V programu 23. srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2018 so se zvrstili številni pomenljivi dogodki, povezani s pi- divja zima Jane Bauer, (ki je izšla pri KUD Sodobnost International), Ponikalnice Miroslava Košute iz Trsta (založba Miš), Gospa Za začetek Očesa besede je Franci Just zbrane seznanil s pomenom srečanja, ki je bilo 23. po vrsti, nagrado večernica pa so podelili 22. Prvo je prejel Tone Pavček za Majnice – fulaste pesmi. Na fotografiji: Rudi Ringbauer, eden najplodovitejših aforistov v Sloveniji, Aksinija Kermauner, predsednica Društva slovenskih pisateljev, urednica revije Otrok in knjiga Darka Tancer Kajnih, Franci Just, Društvo za humanistična vprašanja Argo, ki je organiziralo srečanje, strokovnjakinja za mladinsko književnost Dragica Haramija in članica pripravljalne skupine, Vesna Radovanovič. sanjem, knjigami in bralno kulturo v Sloveniji, osrednji pa je bila 22. podelitev nag- s klobukom Maše Ogrizek (Mladinska knjiga) in Tombola ali življenje! Suzane Predsednik žirije za večernico Igor Saksida o zbirki Anje Štefan: »Izvrstna pesniška zbirka Drobtine iz mišje doline, ena najboljših sodobnih knjig poezije za otroke, se osredotoča na življenje mišk kot pesemskih junakov: ti so drobni, a v svoji ustvarjalnosti v resnici veliki – zazrti so v lepoto sveta, igro besed, a tudi v manj prijetne resnice sodobnega časa, zato je zbirka izjemno aktualna.« Predsednik izpostavlja tudi pomen ilustracij Alenke Sottler, ki je z nizanjem in prepletanjem mišjih trenutkov odlično nadgradila »gladko nitko iz besed«. Večernico je Anji Štefan izročil odgovorni urednik časnika Večer Matija Stepišnik, potem ko je izzvenela predstava Gladke niti iz besed, ki so jo pod režijskim vodstvom Nataše Konc Lerenzutti in Samante Kobal pripravili dijaki dramsko-gledališke smeri Gimnazije Nova Gorica. Žirija, ki ji je bila zaupana naloga, da spozna in ovrednoti lansko produkcijo mladinske književnosti v Sloveniji, je imela težko nalogo, ker je morala prebrati in oceniti blizu 280 izvirnih del, kar je največ doslej. Profesorica za to področje na mariborski Filozofski fakulteti Dragica Haramija je pred leti opozarjala, da je zgolj okoli 30 odstotkov kakovostnih del, ki jih je mogoče brez zadrege priporočiti mladim in tudi starejšim bralcem. Srečanja Oko besede, ob nominacijah za večerni- v književnih besedilih; Andrej Zavrl: Ali so tujci »drugačni«; Barbara Baloh: Tujost v jeziku: pripovedovanje otrok v večjezičnem in večkulturnem okolju; Barbara Pregel: Družbena tujost in argentinska Slavnostno (in slastno) torto je razrezala in jo ponudila obiskovalcem prejemnica večernice Anja Štefan v družbi odgovornega urednika Večera Matije Stepišnika. co in podelitev nagrade, imajo tudi druge vsebinske poudarke. In sicer je vsako leto kakovosten seminar na različne teme, letos je bil denimo v znamenju tujstva in tujosti v mladinski književnosti. Na simpoziju, ki ga je organizirala revija Otrok in knjiga, vodila pa Darka Tancer Kajnih, urednica te publikacije, so literarni strokovnjaki in mladinski pisatelji razpravljali o tematiziranju različnih oblik tujstva v mladinskih literarnih delih. Marjanca Ajša Vižintin: O migracijah mladinska književnost; Suzana Tratnik: Tuji doma; Cvetka Sokolov: Vsak bralec s svojega planeta. Oko besede so spremljali še: Okrogla miza Avtor in avtorske pravice, literarna delavnica Mlade oči, obiski pisateljev po šolah, Oko besede in Noč raziskovalcev, film Štefana Kardoša Pout, Literarno popotovanje v Vzhodne Slovenske gorice ter Oko besede in Nacionalni mesec skupnega branja. Tekst in fotografije: Ernest Ružič Slovesna podelitev večernice se je začela s predstavo Gladke nitke iz besed (tekst je bil sestavljen iz del letošnjih nominirancev), v kateri so nastopili dijaki umetniške gimnazije dramsko-gledališke smeri iz Nove Gorice. Predstavo so si ogledali učenci iz murskosoboških osnovnih šol. Veseli otroci rade večernica za najboljše mladinsko literarno delo, ki je izšlo v lanskem letu. Žirija, ki ji je predsedoval Igor Saksida, je izbrala pesniško zbirko Anje Štefan Drobtine iz mišje doline, ki je z ilustracijami Alenke Sottler izšla pri Mladinski knjigi. Poleg Anje Štefan so bile nominiranke in nominiranci Groznovilca in Veselje otrok ob prenovljenem vrtcu na Gornjem Seniku Tratnik (Mladinska knjiga). Organizatorji srečanja Oko besede so pripravili lično brošuro s programom in povzetki referatov na simpozijih, v uvodnem delu pa je objavljen tekst Francija Justa V spomin Milanu Vincetiču, pesniku in uredniku, ki je bil stalen udeleženec druženja pesnic, pesnikov in literarnih teoretikov. Porabje, 4. oktobra 2018 4 »Vsak človek ima svojo pot. In vsaka pot ima svoj pomen.« PREKMURJE Volitve V Sloveniji je 2018 volilno leto. Na sprtoletje smo meli parlamentarne volitve, stere so svojo piko na i daubile komik v sredini meseca septembra, gda je rosag daubo nauvo vlado. Konec leta nas čakajo ške lokalne volitve, stere so za večino lüstva tak ali tak bole zanimive kak tiste prve, vej pa do volili svoje župane in tiste, steri do sedeli v občinski kotrigaj. Prvi kraug lokalnih volitev de 18. novembra, v tisti občinaj, gé niti eden od kandidatov za župana nede daubo več kak 50 procentov glasov, ta se tistiva dva, steriva ta mela največ glasov, tri kedne sledkar, 2. decembra, ške gnauk »zgrabila« za županski stolec. Volilna kampanja de se uradno začnila 19. oktobra, neuradno pa se je že dosta prva. V Prekmurji, gé je 19 občin (járás), so »stari« župani več ali menje že vsi napovedali, ka do pá kandiderali na tau mesto. V zadjom cajti (tau je že dugoletna praksa) pa tekmüvlejo, sto de prejk vrezo več pantlik ob otvoritvaj nauvih in modernizeranih poštij, krožišč in tak ta dale. Ka se volitve bližajo, kaže tüdi tau, ka so vsi, steri škejo kandiderati na njih, bole dobri in prijazni, kak pa so te, gda nega volitev. Tisti, steri se vozimo po poštiji iz Murske Sobote prauti Martjancom, smo že neka kednov nazaj v pamet vzeli velko reklamo za enoga od kandidatov za župana v občini Moravske Toplice. Kak de se bližo cajt volitev, de iz dneva v den več takših in podobnih plakatov. Zanimive so tüdi drüge metode, stere nücajo kandidati. Čiglij so gnesden takši cajti, ka je fontoško, če znaš nücati tisto, ka ti ponüjajo internet in nauvi mediji, je za nüc tüdi tau, če znaš človeki segnoti v rokau, ške bole pa, če volivci kakši špricer plačaš v domanjoj krčmi. Silva Eöry SLOVENČARCE PA SLOVENČARGE, VARAŠANKE IN V zadnji deseti lejtaj se naša gorpoiskala, pa sem ma pra- večkrat smo gorziskali slomala narodnostna skupnost vla, ka bi rada vse več sak- vensko narodno svetišče v Porabji dostakrat napauti- ralnih spomenikov, bazilik, ali baziliko Marije Pomagaj la kam v Slovenijo, ka bi prej cerkva in kalvarij v Sloveni- na Brezjaj, pa tak baziliko bole spoznali naši lidgé ma- ji spoznala pa nütpokazala Marije Zavetnice na Ptujski tico. Slovenska Gori, baziliko Lurške Matere narodnostna božje v Brestanici in baziliko samouprava Žalostne Matere božje v Stičv Slovenskoj ni. Dve sta ostali do lanskega vesi tau paut leta neobiskani: v Mariboru vküper zveže z bazilika Matere Usmiljenja romanjom - ali in bazilika Marijinega obiskak dosti pravikanja v Petrovčah. jo, s praoškov. Letos sem mejla dolaučeno, (Prauška se ka moremo iti na Ptujsko meni na telko Goro, ka eni letošnji romarne vidi, ka ta ge so tam eške nej ojdli, škeje bole navezajo pa videti Marijo Zavetnico, na na kakšne pa bi radi bili, če bi je sprejebuče, na stalne la pod svoj plašč pa pomagacerkvene svetla se vojskovati s navaulami, ke, kak je v Vasbetegami, pa živeti v etom, vári na malo bola bogatom, pa dunk bole mešo ali svetek srmaškom svejti. Marijinoga roj- Sveto mešo v mariborski frančiškanski cerkvi je Etak sem pa mogla paut tak slüžo Dejan Benedikt Emberšič stva.) vküp napelati, ka de en kraNaše romanje je ug, gé de nütri Ptujska Gora namenjeno rejsan tomi, aj tistim, šteri se z menov na- tö. vse več zvejmo o Sloveniji, pautijo - pravo, ka ge nemo »Prejk trej bregauv prejk vej smo pa mi tö dél toga na- tak dugo živela, ka bi tau vse tri dolauv« smo se vozili po roda, istina, ka samok na tel- lejko doj zopojdlá. Goričkom, po Pomurju, na ko, na kelko nas za Slovence Zakoj pa? Zatau, ka je v Slo- slovenskom Štajerskom, bili majo v „domanjoj” Sloveniji. veniji 7 bazilik – po cejlom smo v Mariboru, na PohorTisti, ta k šterim ge obiske pripravlam, štere že naprej gor poiščem, so radi nam, čé bi pa tak vidla, ka nej, tá bi nej pelala lüdstvo iz Porabja. Verniki, šteri redno odijo k slovenskim mešam v Varaši, žé na začétki leta spitavajo: »Šli mo létos pa kam v Slovenijo?« Tak se pa té bus vsigdar brž napuni. Kam pa zakoj? Tau je moje pitanje do sáme sebe, gda začnem pripravlati poProšnje je štejla Erika Köleš Kiss tovanje. Zatao, ka mamo samok en den, ne smej biti duga paut, ka té samok na svejti je vsevküper 1740 – je ju, pelali se prek Haloz, po avtobusi sedimo. Moremo 387 cerkva, štere so posveče- Podravju, po Jeruzalemskih nika nauvoga videti, more- ne Devici Mariji, pa nejsem goricah ta do Ljutomera pa mo nika žé znanoga potrdi- vküpperšejla, kelko stau je domau. ti. Pa te so eške posebne želje drügih, posvečenih drügim Najprva smo gorpoiskali sopotnikov. svetnikom. baziliko Matere Usmiljenja Gnauk smo šli v Šmarje pri Od sedem bazilik smo že pod v Mariboru. V tau cerkev Jelšah k sv. Roku, smo pogle- mojim vodenjom večkrat sem zgučala slovensko sveto dali tisto enkratno kalvarijo, bili na Sveti Gori pri Mari- mešo z nam dobro znanim štero tam majo. Té mi je do- ji, Materi božji svetogorski patrom Benediktom Embermanji župnik, gda sem ga Kraljici, z več skupinami, šičem, frančiščanskim meni- Porabje, 4. oktobra 2018 hom. Brat Emberšič je maševal v Turnišči, gda smo prvič šli na romarsko paut v Slovenijo leta 2008, za eno malo v Monoštri, smo ga pa najšli, gda je služo na Sveti Gori pri Solkanu tö. Srečanja smo se enako veselili mi in gospaud kaplan Emberšič. Mešo je slüžo dvojezično: po našom domanjom geziki – šteroga pozna za toga volo, ka je gor raso v Trdkovi - pa v knjižnom tö. Lejpa meša, lejpa prédga o tom, ka »dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro.« pa kak moremo čüti, čé dobro poslüšamo, kak so nam lejko reči na asek, štere nam pametni lidgé tá povejo. Lejpe svete pesmi pa molitve vküper s predgov so ponüjali zaistino düšno spünjavanje. Baziliko – cerkev s samostanom v Maribori so zidali med lejtami 1892 – 1900 tam, gé je pred tistim stala kapucinska cerkev, štero so radi gorziskali romarge, pa ka jih je vsigdar več bilo, je etak gratala mala. Nauva cerkev je duga 57,5 m, šürka 24 pa viska 17,5 m z dvöma, 58 m viskima törmoma s 3 m viskima pozlačenima križoma. Pred drügo bojno je mejla šest zvonov, šteri so vküper vagali 12867 kg. Té je bojna porüšila, gda so pa prvi zvonovi meli staulejtnico, so gratali zdignjeni v zvonik trgé novi zvonovi, šteri vagajo samok 3700 kg. Pozlačena podoba Matere Usmiljenja pozdravi romare, z napisom se pa pove prošnja vörnikov: »Vsem, ki pobožno vstopijo in zaupno prosijo, bodi morska zvezda in v smrtni uri vrata nebeška, o Marija!« Cerkev je mlada: komaj več kak 100 lejt stara, je pa čudovita! Za baziliko minor jo je razglasil papež Pij X. Maribor ni daleč, idite jo pogledat, šteri ste eške nej bili. Iz Maribora nas je vodila paut na Prihovo na podpo- 5 IN VARAŠANCI NA ROMARSKI POTI PO SLOVENIJI horskem delu Dravinjskih goric. Ta, gnauk svejta v lesej (gozdu) „skrita” – prikrita romarska cerkev Marijinega varstva paoleg Slovenskih Konjic je tö priljubljena med romarji. Že v 1100 lejtaj je stala stara cerkev na tom mesti, štero so v 15. stoletji prejk zozidali, pa sledkar, v 1700-ih lejtaj pa. Cerkev pa okolica sta čudoviti! Baug nam je dopüsto, ka smo leko v lejpom sončnom vremeni vse tao doživeli. Glavni cerkveni oltar je eden najlepši „zlati oltarov” v Sloveniji. Kak je Marija pomogla lidam, o tom gučijo legende. Pravijo, ka je na prihovškem brgej gnaok svejta na božični dén, v mrzloj zimi, vöocvela črešnja. Tao so za božje znamenje vzeli lidgé, aj na njenom mesti zozidajo svetišče. Mesto je tak gratalo cilj romarov od paoleg pa od daleč. Kak se smili Marija, če jo smo pa za pau eno méli dojpogučano obed na Ptujski Gori pri babici Bredi. Na srečo, nas je dober šofer brž Na avtobusi smo lejpe Marijine pesmi zaspejvali, Rožni venec pa drüge molitve molili, dokeč smo se vozili do V starom tali varaša smo malo kolik poglednili pa smo nut sedli v cerkev Janeza Krstnika. Cerkev je bila zidana na začetki 15. stoletja in je prvotno stala zvüna varaša. Trnok bogato je okinčana. Lepao smo spejvali pa molili pau vöre, smo si poglednili pa fotografirali oltare pa smo se pomalek poslovili od Ljutomera tö. Šteli smo presenetiti gospaoda vikarja Franca Režonjo v Razkrižji, dapa je bilau že malo kesno, tak smo se pa napautili prauti Soboti pa domau. Dobro, prijazno družbo smo imeli. Vsi smo se dobro počütili. Mati Marija nas je vodila, Marija Zavetnica nas je v svojo obrambo vzela pa pelala, Marija Pomočnica nas sprevajala. Gvüšna sem, ka do romarge tau paot v lejpi spominaj nosili eške dugo cajta. »Pravo romanje je romanje v svojo notranjost!” (Papež Benedikt XVI.) Erika Köleš Kiss slovenska zagovornica ŽELEZNA ŽUPANIJA Družinski program napravijo iz kupovanja Zavolo tauga, ka Železna županija pri avstrijski meji leži, vsigdar je dosta Avstrijcov odlo prejk, najbola zato, ka se je njim splačalo pri nas kipüvati, djesti, k frizeri ali k zobozdravniki idti. Zdaj tak vögleda, kak če bi se kaj spremenilo, zato ka zdaj že menje Avstrijcov odi prejk k nam. Edni tau pravijo, ka od tistoga mau, ka evrone majo, odi menje, drügi tau pravijo, ka zato je menje Avstrijcov, ka pri Verniki so molili in spejvali v vsakšoj cerkvi nas so cejne že skur taše kak pri njij. Od tauga pa aj ranč ne gupripelo ta. Po obödi nam je Ptuja, potem pa prejk Jeruzačimo, ka pri njij je dosta baukša brat minorit lepao, nadraob- lemskih goric do Ljutomera. kvaliteta kak pri nas, pa akcije no ta pravo zgodovino Ptuj- V Ptuji so se romarge spreske Gore pa cerkve, zanimive hodili po starem mestu gor so rejsan akcije, nej tak kak dozgodbe je pripovejdo, vogr- do grada, eni so pa se spehastakrat pri nas, gda samo cejno ske povezave – Sigismund jali po mausti nad Dravo. Za prejknapišejo. Zavolo vsega Luksemburški, ogrski kralj – eno vöro smo se vozili dale. tauga od leta do leta dosta meje tö raztomačo. K Mariji na Naslednja naša postaja je nje Avstrijcov odi prejk k nam. bila v Ljutomeri, v glavnom Med kednom samo te pride varaši Prlekije ali Murskega več, če oni doma kakšni svetek polja pa Ljutomerski goric v majo pa pri njij so baute zaprejPomurju, tak ka smo že skor te. Frizerski saloni so pri nas doma bili. dosta falejši kak pri njij, samo Avstrijci neškejo čakati, neškejo se naprej nutrazglasiti. Oni so tak, če prejkpridejo kipüvat, te si včasin frizuro škejo naprajti, dapa čakati neškejo, zavolo tauga te edni bola doma si dajo vlase naprajti. Ovak so oni taši, ka nagausti odijo v frizerski salon Na mausti nad Dravo pa nagausta menjavajo frizuro pa barvo tö, trno je ne briga, če lepao prosijo, vöovadi zgod- Ptujsko Goro vsigdar radi ba, kak je eno süjo leto dež pridemo! njim paše ali nej, pravijo somposlala, gda so paoleg vesi „Na Gori tron, Marija, si botelske frizerke. Pri Avstrijcaj kartuzijani s samostana v izbrala, da svojim bi otroje tak, če prejk pridejo, te je tau Žičah z več kak 1000 lidami kom pomagala; že petsto največkrat družinski program. šli prosit za dež pa so se do- petdeset je let minilo, ko Z edno potjauv vse tanapravijo: mau po pauti vsi premočali. zremo tu obličje tvoje milo. kipüvajo, v frizerski salon pa Župnijsko cerkev Marije vne- O gorska Mati, kličemo ti: Septembrski gost niza prireditev z naslovom Sredini krščanski večeri je bil župnik Zotlán Lendvai iz Rédicsa ali kakor ga k zobozdravniki dejo, pa če so bovzete je nam nutpokazo Ave! domanji župnik dr. Slavko Kar um, srce, lepota sta poznajo po vsem svetu, župnik z rolko, ki je tudi najmlajšim zgotauvili, te še dejo na obed tö. Krajnc, njemi smo hvaležni premogla, kar lepega je pokazal, kako se uporablja omenjen športni rekvizit. V svojem Ka je nauvo, ka dosta je tisti Avza krasno predstavitev, za zmogla zemlje krogla, sve- predavanju je izpostavil, da ni problem, če pademo z rolko – več- strijcov, steri avtone vozijo prejk lejpe pesmi pa molitve pa za tišče to zgradili so ti v sla- ji problem je, če nismo sposobni vstati. In tako je z nami tudi v popravlat, dapa nej nauve, bole pogostitev tö, s šterov je nas vo, ovenčali ti s krono sveto duševnem smislu. old timere dajo restavrirati. fejs preseneto. glavo. O lepa Mati, kličemo Gost naslednjega predavanja bo László Varga, škof iz Kaposvára. L.R.H. Vöra je minaola 12.00, mi ti: Ave!” Karči Holec Župnik z rolko gost monoštrske župnije Porabje, 4. oktobra 2018 6 OD SLOVENIJE... Pahor sprejel novo vlado Predsednik republike Borut Pahor je sprejel novoizvoljeno vlado, še pred tem pa je na kratek pogovor povabil tudi predsednika vlade Marjana Šarca, ki je prepričan, da uspehi ne bodo izostali, če bodo znali sodelovati. Pahor je v nagovoru novoizvoljeni vladni ekipi zagotovil, da bo z njo sodeloval po svojih najboljših močeh. Po njegovem mnenju je dolžnost predsednika republike, da iskreno in odkrito s predsednikom vlade in pristojnimi ministri, zlasti tesno z obrambnim in zunanjim ministrom, tehta, katere odločitve so boljše za interese države in velike večine naših ljudi. Najpomembnejši točki njihovega skupnega sodelovanja sta po Pahorjevem mnenju ugled države ter varnost navzven in navznoter. »Da imamo urejene odnose s sosedi, da smo aktiven član EU in zveze Nato, da rešujemo vsa vprašanja po mirni poti in da imamo ugled v mednarodni skupnosti,« je pojasnil Pahor. Spomnil je, da ima Slovenija prvič v zgodovini manjšinsko vlado, za njen uspeh pa je po njegovem mnenju ključnega pomena dialog vlade z opozicijo, s socialnimi partnerji, s predsednikom republike in dialog v družbi nasploh. Šarec je v nagovoru izpostavil, da vlada ni tukaj zato, da bo dan po kakšni odločitvi v medijih brala, kako je dobra in kako jo imajo vsi radi. »Vlada ni zato, da ugaja, ampak zato, da deluje. Vsi v tej dvorani se moramo zavedati, tudi mediji, da smo vsi tukaj zato, da delamo v dobro Slovenije,« je poudaril premier in dodal, da to ni vlada ene ali šestih strank, pač pa vlada Slovenije. Šarec sicer verjame, da uspeh ne bo izostal, če bodo znali sodelovati, predvsem pa, če bosta sodelovala predsednik republike in premier. STROKOVNO SREČANJE UČITELJEV 26. septembra je v knjižnici Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku potekalo prvo strokovno srečanje osnovnošolskih učiteljev, ki poučujejo slovenski vzgojiteljicam, strokovno delo z mladimi učitelji, pedagoškimi asistentkami in strokovna izobraževanja. Ob koncu šolskega leta bo 5-dnevni izobraževalni seminar za učitelje v Na Žogariji v Sarajevu 20. septembra smo se s 13. učenci DOŠ Števanovci napotili na zelo dolgo pot. V mesecu maju smo namreč dobili vabilo iz Ljubljane na Žogarijo v Sarajevu. Bosna in Hercegovina je od nas oddaljena 600 kilometrov. V enem dnevu ne bi prispeli tja in nazaj, zato Hrvaške, iz Črne gore in naša iz Porabja na Madžarskem. Od devete ure naprej so se skupine zbirale, dobile drese, pregledali so dokumente. Ob desetih je bil pozdravni govor ministra Bosne in Hercegovine. Potem so se začele spretnostne igre in nogomet. Izpopolnjevanje učiteljev je potekalo v knjižnici DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku jezik in dvojezične predmete v tekočem šolskem letu. Srečanja sta se, poleg učiteljev, udeležili ravnateljici DOŠ kot tudi pedagoški asistentki iz Slovenije. Namen srečanja je bil dogovoriti se o izobraževalnih potrebah in aktivnostih, ki naj bi potekale v tem šolskem letu (strokovna srečanja, letni seminar, izobraževanja, individualna svetovanja, projekti …) kot tudi o dejavnostih za učence (ekskurzije, tekmovanja, preverjanje znanja, jezikovne počitnice …). Vse strokovne aktivnosti bom izvajala podpisana svetovalka za šolstvo Slovencev v Porabju. Glavnina strokovne pomoči bo svetovanje učiteljem in Sloveniji, tokrat ob slovenski obali. Šoli bosta pripravili predloge glede ekskurzij v Slovenijo, prav tako si učenci spet želijo na jezikovne počitnice v Fieso. Vsi pa si bomo prizadevali za dvig kvalitete pouka slovenskega jezika in večjo prisotnost slovenščine v šolskem okolju. Tokrat je bila prvič z nami nova pedagoška asistentka iz Slovenije na DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik, profesorica slovenskega jezika Valentina Novak. Dva tedna že spoznava življenje in delo seniške šole ter se postopoma vključuje v pouk. Želim ji obilo pozitivne energije in veselja ob strokovnem delu na šoli. Valerija Perger 99 let Jánosa Herczega Števanovski učenci na dvorišču osnovne šole v Sarajevu smo prosili za malo pomoči iz Ljubljane, da bi nam pomagali naročiti prenočišče. Tako smo dobili naslov hotela Hollywood in možnost, da lahko eno noč prespimo tam. V četrtek zvečer smo se pripeljali do cilja. Dobili smo sobe in smo šli na večerjo. Hotel je bil zelo lep, in tudi vse drugo je bilo za učence super. Naslednji dan, v petek po zajtrku, smo skupaj šli do I. Osnovne šole Ilidža. Bilo je zelo lepo vreme, zato so igre potekale na dvorišču. Predstavilo se je sedem skupin, ki so tekmovale v finalu. Skupine so bile iz Srbije, Slovenije, s Igre so bile zelo zanimive, otroci so morali zelo paziti in biti pozorni. Med igrami so potekali plesni nastopi. Otroci so se lahko izkazali tudi v kvizu. Učitelji so prav tako imeli igre. Na koncu programa je vsaka skupina dobila pokal, medalje in diplome. Po kosilu smo se napotili proti domu, saj nas je ponovno čakala dolga pot. Zadovoljni, toda zelo utrujeni smo se po polnoči pripeljali domov. Hvala vsem za pomoč, za lep sprejem in zanimiv program. Agica Holecz ravnateljica V refektoriju nekdanjega cistercijanskega samostana, zdaj tudi poročna dvorana Občine Monošter, so pozdravili 99-letnega Jánosa Herczega, ki je bil vse svoje življenje zelo aktiven Monoštrčan, nazadnje je vodil društvo upokojencev. Župan Gábor Huszár je izpostavil, da se je z dvema devetkama János Herczeg včalnil v klub nesmrtnih Monoštrčanov. Stric Jancsi je med tem, ko je pripovedoval o svojem življenju, razkril tudi skrivnost dolgega življenja. »Ko piješ vino, ne jemlji zdravila, ko vzameš zdravilo, ne pij vina,« se je pošalil slavljenec, ki je kljub visoki starosti mentalno zelo svež. S šampanjcem so mu nazdravili povabljeni gostje in člani društva upokojencev. L.R.H. Častnega občana Monoštra sta ob njegovem rojstnem dnevu pozdravila sedanji predsednik DU József Horváth in župan Gábor Huszár Porabje, 4. oktobra 2018 7 Sindikalistka Zdenka Bobovec Krüj si slüži tak, ka pomaga delavcom Sindikalistka Zdenka Bobovec je bila rojena in je gorrasla v prekmurski vesnici Törnišče: »Čiglij je moj oča biu Štajerec, doma iz Spodnjih Ivanec, se mam ges za Varašanko. Moja mama, stera je zdaj 86 let stara, je iz Törnišča, gé sta se z očom tüdi spoznala po tistom, ka je on se prišo za bautoša. Tüdi moja mama je bila bautošica. Ges, pa tüdi moj brat, steri je osem let mlajši od mene, sva se nej naroudila v špitali, liki doma. Te je ške vrtcov nej bilou, tak ka sta me pazila dedek in mamca. Sploj stari oča je pazo na mene kak na svoje okau. Lepe spomine mam na njega. Na žalost je rano mrau, te gda sam bila v drügom razredi osnovne šaule.« V osnovni šauli se je nej samo včila, liki je rada plesala v folklorni skupini, pauleg toga se je te, gda je odila v štrti razred, začnila včiti špilati na fude: »Tau je sploj očovo želenje bilau. Küpo pa mi je takše velke fude, ka so mi jih mogli, gda sam šla na vaje, pelati, vej pa sam jih sama nej mogla nositi. Pauleg toga sam rada špilala tüdi v šolski gledališki skupini.« V srednjo, in tau ekonomsko šaulo, je odila v Mursko Soboto: »Z naše šaule nas je šest ali sedem šlo na tau šaulo. Prva tri leta sam med kednom živela v dijaškom daumi, v zadnjom leti pa sam se v Mursko Soboto vozila z busom. V tretjom letniki sam spoznala Bobovca. Oženila sva se in šla obadva študerat v Ljubljano. Zanimivo je, ka mam v indeksi zapisano Zdenka Korošak, prečrtano in dopisano, poročena Bobovec. Dve leti sva bila oba tam.« Po tistom, ka je mauž šau k sodakom, se je Zdenka zaposlila v lendavski Nafti, gé je vöminila eno de- lavko, stera je kusta gratala. Brž pa je tüdi ona zanosila in rodila čerko: »Pogodbo sam mela do konca avgusta 1980. leta. 25. avgusta sam venije: »Od 1. julija naprej gnauk na keden iz svoje lendavske pisarne pridem tüdi v Mursko Soboto. Po tistom, ka je kolega odišo v Sindikalistka Zdenka Bobovec rodila, par dni po tistom pa sam doživela šok. Mela sam carski rez in sam bila dva kedna v špitali. Moj pokojni tast mi je delavsko knjižnico, stera je po pošti penzijo, sam ostala edina profesionalna sindikalistka v Pomurji. Če v fabriki pride do kakšne nevole, te dem med naše člane in probam rešavati proble- Na sindikalnom shodi v Ljubljani leta 1991; Zdenka na kejpi, steri je tau kalendara, prva s prave strani domau prišla, prineso v porodnišnico (szülőotthon). Tak sam v enoj rauki držala dete, v drügi pa tau knjižico. Mauž je te ške pri sodakaj biu, tak ka sam srečo mela, ka sam z detetom te leko pri starišaj živela. Konec leta sam nauvo slüžbo najšla v Gidosi, od tam pa sam šla v fabriko Gorenje Varstroj,« raztolmači Zdenka Bobovec, stera si svoj vsakdanešnji krüj slüži tak, ka pomaga delavcom, članom Zveze svobodnih sindikatov Slo- me«. Poklicno je v sindikataj začnila delati 10. maja 1991. Tau se je zagudilo tri mesece po tistom, ka je firma Gorenje Varstroj - tau je bila velka fabrika, v steroj je delalo 1200 lidi – šla v stečaj. V toj firmi je bila predsednica sindikata. Po tistom, ka se je v Sloveniji politični sistem vöminiu in je članstvo v sindikati nej bilou več obvezno, »so se v naši firmi vseeno vsi včlanili v naš sindikat, samo šest direktorov nej.« Zdenka Bobovec vadlüvle, ka majo gnesden menje članov, kak so jih meli ške pred 20. leti: »Nam člani ne bižijo, oni dejo v penzijo. Naše generacije so bole cenile sindikate, mlajši pa zdaj več nej telko, ka je naaupek. Mamo pa zanimive primere. Tam, gé so stariške aktivni, oni svoje mlajše pošljejo k nam. Zdaj mamo glij plane, ka mo letos več delali na tom, ka mladim, steri se gnesden ne včijo več telko o delavski pravicaj, kak smo se včasi mi, približamo naše delo in jih probamo vključiti v naše vrste. Sploj zavolo toga, ka so tüdi gnesden dostakrat kršene pravice delavcov, pa lidge sploj ne vejo, ka naj bi napravili. Tisti, steri jim delo davlejo, dostakrat kršijo zakone: »Delavci niti telko ne napravijo, ka bi prišli do nas in nas pitali za tanač, ka naj napravijo. Dostakrat se zgodi, ka kakši paper podpišejo, steroga jim sploj ne bi trbelo podpisati. Ges pravin tak, niti eden paper je nej takši, ka bi ga mogo v eni minuti podpisati.« Delavni cajt Zdenke Bobovec je od sedme do trej, samo gda so problemi v firmaj, jih more iti dostakrat rešavati tüdi zadvečerka ali večer: »Morem povedati, ka pogrešam vljudnostne obiske. Toga več nega. Vsi pridejo z nevolami. Tüdi če se dem kaupat v lendavske Terme, vsi, steri se z menov pogučavajo, gučijo samo o sindikalni temaj. Morem pa prajti, ka tüdi če sam na dopusti, če so nevole, dem na teren. Tüdi telefon furt zdignem. Znam, ka mogauče v tistom hipi ne morem pomagati, leko pa človeka poslüšam in njemi povem, ka mo napravili in ga tak potrauštam.« Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Zdenke Bobovec Porabje, 4. oktobra 2018 ... DO MADŽARSKE Župan Budimpešte bo spet kandidiral Čeprav bodo lokalne volitve pri nas šele spomladi naslednje leto, se mediji že zdaj sprašujejo, ali bo prišlo do spremembe na čelu glavnega mesta. Sedanji župan Budimpešte István Tarlós je avgusta sicer dal vedeti, da se leta 2019 ne bo potegoval za županski stol glavnega mesta, toda po najnovejših informacijah si je premislil in sprejel kandidaturo vladne stranke FIDESZ. In sicer pod dvema pogojema, za katera naj bi se dogovoril s samim predsednikom vlade Viktorjem Orbánom. Kot prvi pogoj je postavil, naj vlada ne spreminja sedanje javno-upravne ureditve glavnega mesta, oz. naj se glavni župan Budimpešte voli neposredno na občinskih volitvah. Drugi pogoj za kandidaturo je znatna finančna pomoč za razvoj Budimpešte, ki naj bi jo prestolnica delno sicer dobila preko Urada predsednika pod nadzorom državnega sekretarja, odgovornega za razvoj Budimpešte in aglomeracije. Politični barometer Od spomladanskih parlamentarnih volitev je za 7 odstotkov naraslo število tistih volivcev, ki ne bi šli na volišča, če bi zdaj bile volitve, ali ne vejo, kateri stranki bi dali svoj glas; tako je trenutno 31 odstotkov neopredeljenih volivcev. To so verjetno volivci, ki so od volitev zapustili vladno stranko FIDESZ, ki ima kljub temu podporo 37 odstotkov vseh volivcev, medtem ko tudi najmočnejšo opozicijsko stranko Jobbik podpira le 9 odstotkov vseh volivcev. Sledita dve levičarski stranki, socialisti imajo 8-odstotno podporo, Dmeokratična koalicija pa le 6-odstotno. Priljubljenost opozicijskih strank se od spomladanskih volitev ni spremenila, torej volivcev, ki jih je zgubila vladna stranka, niso pridobile. 8 Sprobo sem, če rejsan topla voda teče Kak v Porabji tak v Sloveniji je dobro poznan človek Laci Korpič iz Varaša, najbola kak muzikant. Nej čüda, vej pa sploj dosta nastopov je emo doma pa ranč tak zvün meje tö. Istina, ka že več lejt zavolo zdravdja mogo enjati špilati, dapa v Sloveniji še gnesden ga spominajo. Zato sem si mislo, ka gora ga poiščem pa malo mo se pogučavo z njim, dapa zdaj od tisti časov, gda je še nej emo, pa da več nejma fude v rokaj. - Laci, dosta vse vejmo od tebe kak harmonikaša, dapa tau, ka gde si bejo doma, gde si gorraso, tak mislim, ka menja. Leko bi nam zdaj malo od tej mladi lejt pripovejdo. »V Varaši sem se naraudo, v Sakalovci sem goraraso, prejk od kulturnoga dauma smo bili doma, gde sem 35 lejt živo. Kak mali pojep ranč tak sem živo kak vsi drüdji moji vrstniki, vleti sem krave paso, v potoki smo se kaupali pa špilali smo se. Dosta sem bijo pri očinoj materi, zato ka sem tam krave paso, oni so se prejk mosta držali, nejdaleč kraj od gauštja. Nikdar ne pozabim, tak pet lejt star pojbiček sem bijo pa sem krave paso, gda so gnauk Markovič gospaud v črnoj reverendi mimo šli, dja sem se pa njim tak poklono, ka „csokolom”. Oni so prejk po gauštja odli pejštji iz Števanovec v Sakalovce pa gda sem se dja z njimi srečo, vsigdar sem se tak poklono. Gnauk, gda sem gospauda Markoviča zagledno, sem pito babo, ka sto so oni. „Zaka, vejpa ne vejš, ka oni so pop,” pravijo, „dapa zaka pitaš?” „Zato, ka petkrat sem se njim poklono, ka csokolom pa gda sem se šestikrat poklono, tau so me pitali, če se ne vejm ovak poklanjati.”« - Laci ti maš sestro ali brata? »Edno sestro mam, ona je tri lejta mlajša kak dja.« - Dosta si mogo krave pasti pri babi? »Dosta, gnauk bilau tak, ka sem nika tazadrejmo pa mi je krava s prejdnjo nogauv na nogau staupila, zato ka sem go na lanci paso. Pomalek sem go začno baužati, mislo sem, ka te dolastaupi z moje noge, dapa nej stejla. Dočas, ka je kaulak sebe travo vse dola nej podjejla, dočas je nej üšla zmes. Te čas sem dja Boga molo, aj s tau nogauv staupi tadala, s sterov na mojoj nodjej stoji, zato, ka če z so, dosta mlajšov je bilau v Sakalovci? »Dosta je bilau, zazrankoma pa zadvečerek smo odli v šaulo. Tau je tak bilau, ka od prvoga razreda do štrtoga razreda so Laci trno rad šte potopise drügov staupi, te mojo nogau vse raznokpoklači. Hvala baugi, krava dola z moje noge staupila pa te sem sem se tak rejšo.« - Pa v zimi, ka ste delali, da nej trbelo krave pasti? »Te smo se sankali na Forganom brejgi. Gnauk, gda je dvajsti centi snega spadnilo, dja sem vzejo sani pa sem üšo gora na brejg se sankat. Samo odli gnauk zrzanka, gnauk zadvečerek, pa te so se manjavali z drüdjimi steri so od petoga do ausmoga razreda odli. Tistoga reda je še lüstvo dosta vtjüpodlo, dosta bola kak zdaj, najbola te, gda so kukrco pa goščice löjpali. Tam sem gnauk čüjo, ka so starejši pripovejdali od tauga, ka zazranka v sakalovskom potauki topla voda teče, dapa Mladi muzikant na nastopi s trionom Časar leta 1974 dja sem nej goravsejo na sanke, litji goraležo, tak ka sem glavau naprej emo. Lopau sem se pelo tadola, tak ka se je vse prašilo za menov, samo gnauk so sani nutra v kartinjak priletele, pa so se stavile, dja sem pa v lufti eden salto napravo. Velko srečo sem emo, zato ka naletja bi si šinjak leko strau na tistom velkom brgej.« - Tistoga reda, gda si ti gorra- tau ka zaka pa v steroj vöri, tau so že nej vedli prajti. Gnauk, gda je tak prišlo, v ausmoj vöri sem tavö üšo pa sem se kaupo v potoki, gde smo meli vönapravleno tašo kaupanco. Tak je mrzla voda bila, ka sem skur nej zmrzno, dvanajsetkrat sem što do tri, zato ka dvanajsetkrat sem se nutravdaro v vudau. Vidiš, pa zaman so mi mati pa oča prajli, aj se nédem kaupat, ka betežan baudem, nej sem je poslüšo. Tak sem se razhlado, ka prava nauga se mi zagnojila pa zavolo tauga so me dvakrat rezali. Vejš, kakšno bolezan sem emo, mislo sem ka nauri gratam.« -V Rabo ste se nej odli kaupat? »Dostakrat, zato ka smo mi tam meli sonžete pa te so nas paulak pistili sodactje, dočas je senau senilo, dočas smo se mi kaupali. Dja sem vsigdar ta üšo, gde je voda tak pamalek tekla, zato ka plavati se nej vedo, bola sem se samo v vodej kobaco. Gde je taša nizka voda bila, tak do kolen pa brž tekla, ta sem se nej potjüso nutratiti, zato ka nevauni se bejo pa voda bi me taodnesla. - Rad si v šaulo odo? »Leko povejmo, dapa najbola se mi je zato malanja vidlo. Dostakrat so me prosili, aj njim tau ali tisto dolanamalam. Zatau pomauč so te mena drügi pa malo matematiko pomagali. Zvün malanja se še spejvanje rad emo, gnauk gda smo se Marseillaise včili (francuska himna), te sem dja pred vöro nutraneso harmoniko pa te tak smo se včili spejvati. Dosta vrstnikov se je bojalo, ka do je vözvali spejvat pa nedo vedli, zato sem dja njim te s fudi probo pomagati.« - Kama si se üšo včit, gda si osnovno šaulo vözopodo? »Za sabaula (krojač) sem se üšo včit, za tri lejta, gda sem se oslobaudo, te sem pa v Kermedin v Stil fabriko üšo delat. Dobro delo sem emo, pejglati sem mogo, zatau so mena na vöro sedem forinov plačali, ka je tistoga reda lejpa plača bejla. Za eden mejsec, gda je prejdjen vido, ka se terem pa dobro delam, včasin mi je petdeset filerov zdigno na vöro. Te potejn v kratkom časi so v Varaši kravatno fabriko odprli, štirge moški pa osem žensk nas je bilau v varaši Tolna, gde so nas navčili, kak trbej kravate delati. Dja sem se tau navčo, kak trbej kravate vörezati, drügi pa drügo, tak ka od začetka do konca smo znali naredti vse, ka je trbelo. Gda smo se tü v Varaši začnili delati, te sem dja osem lejt bijo prejdjen, petdvajsti žensk je Porabje, 4. oktobra 2018 delalo pod mojo rokauv.« - Lado si znjimi? »Edna je bila taša, stero sem mogo malo bešejktivati, nej je tak delala, kak bi trbelo, zavolo tauga so drüge mogle še za njauv delati. Gda je že tak dvejstau tazaprajla, te sem njej pravo, ka tau tak nede dobro. Vejš, ka mi je te prajla? Ka ona da šla na pártbizottság, pa te se leko poglednem. Dapa nej je mejla srečo, tam so njej tau prajli, aj se z rdečami knjigami ne hvali, bola aj peldo kaže drügim.« - Potejn si te že tak emo ansambel pa zbor pa dennauč ste odli nastopat, tau je zato tö nej bilau leko, sploj pa pondejlek, gda je delat trbelo tejti. »Gnauk je bilau tak, ka sem trüden bijo pa sem si prst prejkzašijo, tak me je bolelo, ka sem vse zvejzde vido. Eden mejsec sem doma bijo, dočas mi je vcejlak zacejlo pa sem znauva leko delat üšo.« - Gda so kravatno fabriko zaprli, te si kama üšo delat? »Te sem profesionalno igro štiri lejta v Halászcsardi pa v restavranti Tromejnik, potistim sem pa v fabriko Faáru (Lesnina) odišo delat. Za par lejt, v leti 2001 sem s hrbtom betežen grato pa sem (rokkant nyugdijas) v invalidsko penzijo odišo pa te tak pomalek sem mogo enjati igranje tü.« - Kak ti dejo dnevi doma? »Večer v devetoj si dolaležem pa do pau šeste, šeste spim. Med dnevom novine, knjige štem, najbole potopise, zato ka tau name fejst briga, dapa zvün te še dosta fela vse. Te po obedi odim pa v bauto, zato ka ženo tü nauga boli, večer malo televizijo gledam, tak ka dnevi brž tadejo.« - Vidim, ka dosta fotoalbumov maš, večkrat je naprej vzemeš pa je gledaš? »Štiri albume mam, pa skur vse, gde smo bili nastopat, če so bili tjejpi, tiste sem nutrasklau pa napiso, ka gde pa gda je bilau. Če mi tak kaj napamet pride, te je naprej vzemem pa je poglednam, tau so zame vse lejpi spomini, dobro se malo nazaj spominjati.« Karči Holec 9 Maurdje je gledalo za črne plamine - 5. Indašnja ino moderna središča Črna gora je erična po svo- so nam pravli, ka mo se samo jom maurdji, depa v rosagi štiri kilomejtere gor pelali, eške dosta kaj drügoga tö ges- nam je špajsno grtüvalo, gda te kak globka, siva jadranska smo se že prejk stau serpenvoda. Kak imé države povej, tin vozili. Na konci je šofer znautra v njej najdemo pla- ovado, ka je bila plaminska mine, štere skrivajo indašnjo paut duga trinajset kilomejzgodovino, staro središče terov v ednom pravci. Črne gore. Klaušter Ostrog je v 17. stoČe smo en den prva, v petek letji začno zidati püšpek največ samo na štrandaj ležali, je biu sobotin den za pelanje po krivi, strmi poštijaj. Najoprvin smo prišli vu varaš Nikšić, s šterim imenom se vsikši sreča te tö, če je tam nikdar nej odo. V etom mesti küjajo najbole erično črnogorsko pivo »Nikšićko«, štero leko tisti tö koštava, ki samo nutskoči Ljudski inštrument »gusle« najbole nücajo slavski narodi na Balkani v kakšo krčmau na priliko v Ljubljani. Istina Bosnije Vasilije Jovanović, pa je, ka če rejsan je že pred šteri je tam mrau leta 1671. več kak gezero šeststau lejta- Njegvo tejlo eške itak v klaumi tam stau eden varaš, do- štri leži, po njegvi blagoslov sta kaj nemajo za pokazati. prihaja dosta lüstva. Gda Mi smo tö samo do ednoga smo mi taprišli, je sploj dugi parka prišli, v šterom je stala red stau pred dverami. Vsikši lejpa pravoslavna cerkev, pri moški je mogo duge lače na ednoj drügoj zidini pa smo sé djati, ženske pa pleča pona pamet vzeli, ka so na njau kriti. Gda smo končno prišli napisali grafit: »Srbija do v edno malo kmično sobo, Tokia«. Tau so poznane rejči je eden pravoslavni pópa srbski nacionalistov, vejmo včasik eden železen križ pa, kama pela, če té naciona- nam k lampam potisno, aj lizem preveč krepek grata. ga küšnemo. Tau je takši šok Gda smo se dale pelali prauti biu, ka je človek nej mogo glavnomi varaši Podgorici, nika, samo küšniti. Dale pa smo za en malo zaglednili nam je pópa glavau k ednoj edno bejlo zidino visiko nut- škrinji potisno, gde - kak ri v bregej. Zvödali smo, ka smo sledik gorprišli - je poje tau najbole eričen sakralni čivo sam sveti Vasilije. Bilau spomenik Črne gore, takzva- je kak v fabriki, eden drügi ni klaušter Ostrog. Tau je pópa nas je po küšüvanji veuko prauškarsko mesto, tá včasik vöposüno. pridejo vörnicke pravoslav- Klaušter je rejsan na lejpom ne cerkve s cejloga Balkana. mesti, od više devetstau Veuki avtobusi ne smejo gor, mejterov se opéra čüdovitni od parkplaca pelajo turiste z pogled na črnogorsko kramalimi mikrobusi. Če rejsan jino. Kejpe rediti je sigurno dojzapovödano pa škoda, ka zvün eške edne kmične sobe drügoga ne pokažejo. Istina je, ka peneze tö ne prosijo. V maloj bauti sem si küpo eden blagoslovleni križec pa eden srbski Nauvi zakon s ciriličnimi literami. Sploj sem pa biu veseli ednoma CD-ni erične pesmarce Danice Crnogorčević, štera pauleg drügi cerkveni pesmi sploj lepau zaspejva poznano srbsko pesem »Sijaj svejklo sunce s Kosova« tö. Prva, kak smo se napautili v dolino, se je naš šofer - po pravoslavnoj šegi - trikrat prekrižo. (Njini pa naš) Baug nas je srečno dojpripelo, v trafiki pri parkplaci pa sem si küpo edno »guslo«. Tau je balkanska muzična škér z lesa, z ednim drautom pa lokom (vonó), štera má bobén s kauže. Zamé je tau bilau simbolično, vej se pa naša mala hrvaška tamburaška skupina v Somboteli zové »Guslice«, male gusle. Paut nas je dale pelala v glavni varaš Podgorico, ali kak so go v socialističnoj Jugoslaviji poznali, Titograd. Če rejsan je tau središče cejle Črne gore, žmetno bi leko pravli, ka je lejpi varaš. V centri se zdigavajo vse glavne zidine: parlament, palača predsednika, narodna banka pa narodno gledališče, morem pa pripoznati, ka s svoji kejpov ne vejm povödati, štera zidina je štera bila. Nika je bilau eške bole špajsno: če rejsan je biu sobotin zadvečerak, je edne düše nej na ulicaj bilau. Špancerali smo se v etom varaši dühov, ge sem pa nutskočo v edno oprejto knjigarno. Pravo sem bautoškinji, aj mi dá knigo o Črnoj gori, vej se pa v Somboteli nika takšoga ne dobi. Za en malo smo najšli zapakérani turistični vodnik v madžarskom geziki, gda pa sem ga kisnej na avtobusi goropro, sem vüdo, ka so v knigi skoro vse z mašinom dali dojobrnau- ti, zatok je vse vküper sploj špajsno napisano. Pa kejpi so ranč tak grdi bili. Eške dobro, ka sem si küpo eden črnogorski roman za štenjé tö. Ništerni pautniki so najšli sladoled, če rejsan so nej znali, ka je Podgorica najbole topeu varaš v Črnoj gori. Ge sem pa po svojoj staroj šegi pá küpo eden dober mesni burek, šteroga sva s padašom na busi na žmani zejla. Napautili smo se k indašnjomi središči rosaga, varaši Cetinje. Mesto je stvauro krau Ivan Crnojević, gda je v 15. stoletji bejžo pred Törki, tam Črne gore. Pelali smo se dale po poštijaj, štere so nekda krive bile, do zdaj pa so s pomočjauv betona pa asfalta gratale bole ravne. Vozili smo se prejk najmenjšoga narodnoga parka rosaga, tau je Lovćen. Če rejsan je svoj status daubo zavolo lepote v naturi, v etoj kamenoj krajini najdemo mavzolej krala pa pesnika Njegoša (od koga smo že dosta pisali). Petar Petrović je eške v žitki proso, aj ga pokopajo pod drügim najvišišim vrejekom rosaga, najvekšoga pa aj gordržijo za tistoga najvekšoga voditela, šteri za njim pride. Naša skupina se je raj posvetila kulinariki. Pauleg poštije smo vseposedik vidli male gazdije, pri šteraj so odavali vsefelé šunke pa sire. Žmetno se je bilau odlaučiti, donk smo se stavili pri ednom verti, šteri je na pult včasik vösklau falate Po blagoslov svetoga Vasilija pride dosta vörnikov za koštavanje. v klaušter Ostrog Nej zaman, naši so v prvom veštauki za druk- pautniki so tak cofart küpili nivanje na Balkani naštam- več kil dobraut. Gazda nam pali prve knige s cirilskimi je pokazo svoj škedjen, gde literami. Osmani so Cetinje so visale pa senile šunke. Od petkrat gorvužgali, donk je kraškoga »pršuta« je samo do 1946 - gda je glavni varaš takši razloček, ka té črnogorgrato Titograd - bilau pravi ske šunke sölknivajo tö. center Črne gore. Z Narodnoga parka Lovćen Če rejsan v varaši leko po- smo prišli do roba bregauvglednemo palačo veukoga nate črnogorske krajine. V voditela Petra Petrovića prišešnjom tali naše serije Njegoša, cerkve, klauštre leko zvejte, na šterom falati pa nekdešnje ambasade, svoje poti smo največ Boga se nam je tau nej prišikalo. molili. Gda smo s skupinov taprišli, je ranč začno dež šprickati, (Kejp na prvi strani: Na zatok so se naši prejdnji tak zidinaj Podgorice se pozodlaučili, ka se dale pelamo. na, gda je gratala glavni Ge sem malo čemeren biu, varaš) vej je pa Cetinje eden najbole interesantni varašov stare -dm- Porabje, 4. oktobra 2018 10 Vküpno znanje rasté kak gobe po deži V prvi trej kednaj septembra se je niške nej smo žaurdjati zavolo vrejmena, letna toplauča je eške dugo vödržala. Bilau pa je tiste sobote, 22. septembra, gda se je zrankoma v Somboteli začnilo samo tak lejvati. Nej sem biu gvüšen, ka Predsednik gobarskoga drüštva se je nemški pogučavo s kolejgari s Sombotela, s pomočjauv knig pa so edno za drügo naprej prihajala slovenska, madžarska pa latinska imena gob. »Porabje ino Goričko sta si žlati po gobovi fajtaj, donk pa má vsik- Slavko Šerod in Katalin Kalauz išketa slovensko, madžarsko pa latinsko ime gobe je tau pravo vrejmen za gobe iskati po lesej, zatok sem po mobili brž gorpauzvo predsednika »Gobarskoga drüštva Lisička Maribor« gospauda Slavka Šeroda. »Tü na Goričkom samo špricka, naše košare se punijo z gobami, vidimo se podnék v Varaši,« se je smejau voditel skupine, štera je zatok prišla v gauščo sausedne slovenske krajine, ka aj bi z gob napravila razstavo na terasi Slovenskoga doma pa se padašivala s Porabskimi Slovenci pa madžarskimi kolejgari. »Z vogrskimi gobarami se o gobaj ne moremo pogučavati nej slovenski nej madžarski,« je tomačo Slavko Šerod, gda so njegvi kolejgari na monoštrske stole postavlali svoje pune veuke košare. »Nücati moremo latinske reči. Gobe na bejdvej stranaj grajnce so skoro gnake, njina imena pa so sploj ovaška. Depa tau je samo pauleg meštrije. Drügi zrok za našo paut je tau, ka postavimo razstavo za porabske šaulare. Uni v pondejlek pridejo, pa si poglednejo, ka v njinoj krajini rasté, štere gobe so za gesti, štere so čemerne, na kaj morejo skrb meti v lesej.« ša krajina svojo specifiko. Ne smejmo pozabiti, ka sta tevi dvej krajini sploj čistivi, v njija najdemo takše gobe, šteri v zamazani krajinaj nega,« je cujdau Slavko Šerod. Med delom so se mariborski pa sombotelski gobari pogučavali o regulaj tö. »Ništerne gobove fajte, štere so zavarovane (védett) na Madžarskom, so zavarovane v Sloveniji tö. Pri nas je štraf gobe rastéjo po ednom cikluši. Oprvim naprej pridejo marca ino aprila, maja najdemo prve grbanje, lašičice ino golobice, vleti pa je edna pavza. »Gobam ne dejeta dobro ica pa süuča, gda pa pride djesenski dež, je tau idealno za nji. Takšoga ipa poženéjo v veukoj numeri pa večféle fajt tö geste. Gnes smo najšli preci golobic, ranč kak madžarski kolejgari, malo menje je bilau grbanjov. Večina gobarov v Sloveniji najraj iške grbanje pa lašičice,« je po košaraj pa veukom stoli kauli pogledno Slavko Šerod, šteri v Maribori organizera včenjá za poznavalce gob. »Mi včimo o gobaj že več kak petdeset lejt. Želejmo, ka bi prišlo do s kem menje betegov pa smrti zavolo gobovi čemérov. Največ leko napravimo z razstavami, mamo pa eden sistem neformalnoga včenjá, za začetnike pa za nadaljevalce.« Mariborski gobarge so na Goričko ino v Monošter s sebov pripelali pet poznavalcov gob ali - kak uni z latinskov rečjauv pravijo - determinatorov. Milanka Gutman duga lejta pomaga pri včenjej lüstva. »Vsakši pondejlek mamo med 18. in 20. vöro gobarske večere. Reklamo nut- Po regulaj se gobe ne smej brati v začke, liki samo v škatüle pa košare gnaki za vsej 41 zavarovani gobovi fajt, tau je 200 evrov, na Vogrskom pa majo bole rejtke gobe višišo cejno. Knežja mušnica (császárgomba) má tü 5000 forintov štrafa, pri nas pa 200 evrov,« je tomačo mariborski gobar pa cujdau, ka dejemo v vsakši medij, vsikši leko pride pokazat svoje gobe. Povejmo jim, štere so užitne (za gesti), štere nej. Navčimo je, kak se prav nabirajo gobe, kak leko gordržimo svojo lejpo naturo v Sloveniji.« Determinatorka Milana zna od vsikše gobe sploj dosta pripovejdati, depa o regulaj prej tö trbej gučati. »Lidam povejmo, kelko venci. »S kem prva začnemo včiti kakšo meštrijo ali ojti v lejs, tem prva se mlajši cujnavčijo. Za deco je tau iskanje kinčov v gaušči, na konci pa gobe vküper s starišami prineséjo na tržnico. Mi eške nagrade damo takšim mlajšam, opitamo je, če so sami nabrali, tak gratajo eške bole čedni v svoji vözraščeni lejtaj,« je ovadila Katalin Kalauz pa cujdala, ka je vleti nej preveč gob bilau, zdaj pa je vrejmen bole Na srejdi septembra je bilau v goričkom pa ladno pa deževno porabskom lesej največ golobic gratalo, tak majo vüpanje. »V Somgob leko po zakoni naberéjo, boteli k nam pride na den kauka ne smejo začke nücati, li 150 lidi s svojimi gobami,« je liki samo košare. Vse pa trbej zaklüčila madžarska majstrica. začniti že v najmlajši lejtaj. Najlepši tau toga dela pa je donk Šaularge pridejo k nam v sku- tisto, gda z gob žmano gesti grapinaj, mi determinatori pa ta. Na internetnoj strani Gobarjim nutpokažemo najbole če- skoga drüštva Lisička najdemo meraste gobe ino nevarnosti, više 70 gobovi recejptov. Rasta štere nas čakajo v gaušči, na Vrečko je je sama vönajšla več priliko klejše.« ducatov, med njimi »gostanjove Gobe fejst brigajo starejšo lüstvo ftičke z gostanjovimi grbanji«. tö, pripovejda Milanka Gutman. »Gobe posišimo pa zmelemo »Nekda so dosta ojdli po lesaj v praj. Zmejšamo je s škipkaino pripravlali vsefelé gesti mi pa vrnjim mlejkom. Maso z gob. Nej so meli penez za posolimo, premejšamo, cüjdedrügo ráno, zatok so küjali pa jemo zrezane küjane gostanje pekli gobe.« ali gostanjov pire. Zavijemo go Svoje gobe aj vsakši nutpokaže v listnato testau ino spečemo. na veukoj tržnici (piaci) v Som- Leko napravimo ’ftičke’ ali ka boteli, tanačiva madžarska poz- koli s testa,« je povödala küjarca navalka gob Katalin Kalauz. Rasta pa tak pokazala, ka se leko »Če štoj pride na tržnico pa z gob desert tö napravi. vidi, ka dostaféle gob odavajo, Slovenski pa madžarski gobarge leko dobi volau pa se napauti v (slejdnji s predsednikom drüštva gauščo gobe nabérat,« pripovej- dr. Istvánom Törökom) so več da sombotelska determinatorka. kak dvej vöri postavlali razsta»Vesela sem, ka rejsan dosta vo na terasi pred Slovenskim lüdi prinesé pokazat svoje domom. Če je štoj tam odo, je gobe. Tau delo je pri nas na leko sploj dosta gobovi fajt vüdo. Vogrskom šenki, zatok je sploj Leko pa je čüu tau tö, ka je med važno za našo zdravdje, ka dvöma sausednjima narodoma vsikšo gobo odnesémo k poz- vküpni gezik - latinski. Gobarge navalcom.« z obej strani grajnc planerajo do Na madžarskoj strani gnako bro- kleti napisati slovensko-madžardijo o včenjéj mladine kak Slo- ski gobarski slovar. -dm- Porabje, 4. oktobra 2018 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 05.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Juretov balon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kaj se je zgodilo z Baby Jane?, ameriški film, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal PETEK, 05.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Gabernica, dokumentarna nanizanka, 8.40 Policijski orkester - Odmev desetletij (Nina Strnad, Primož Fleischman in Nejc Bečan), 9.05 Bleščica, oddaja o modi, 9.35 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.15 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.35 Dober dan, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.05 Duhec, otroška nadaljevanka, 20.05 Oboževalka, francoski film, 21.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 22.45 Zvezdana, 23.35 Vikend paket, 1.00 Videotrak, 2.00 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak, SOBOTA, 06.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Sabina Cvilak, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Med odmorom: Volitve; Hodnik pred 6E, avstralska otroška nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.10 Kitajska iz zraka: Prihodnost je tu, ameriško-kitajska dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Naravni parki Slovenije: Logarska dolina, dokumentarna oddaja, 17.50 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 18.20 Ozare, 18.25 Kalimero: To moramo videti, risanka, 18.40 Čebelice: O kralju, ki ni maral pospravljati, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, izmišljene novice, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Deklina zgodba (I.), ameriška nadaljevanka, 23.10 Križev pot, nemški film, 1.05 Profil, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 3.10 Info-kanal SOBOTA, 06.10.2018, II. spored TVS 6.35 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.30 Slovenski vodni krog: Izza kamere, dokumentarna nanizanka, 10.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 12.30 Na lepše, 13.15 10 domačih, 14.05 Jeklene ptice nad Idrijo, dokumentarni film, 14.55 Rokovske simfonije Davida Garretta, koncert, 17.10 Umor, je napisala (V.): Zapuščina Trevorja Hudsona, ameriška nanizanka, 18.15 Dokumentarna oddaja, 19.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.25 Osvežilna fronta: Kako potovati poceni 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Olimpija, 22.30 Televizijski klub: V vrtincu zakulisnih zgodb, 23.25 Umor, je napisala (V.): Dvojna prevara, ameriška nanizanka, 0.30 Videotrak, 1.45 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Olimpija, 3.40 Zabavni kanal NEDELJA, 07.10.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.15 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 9.25 Kozmo, belgijska otroška nanizanka, 10.00 Prenos maše, 10.55 Glasbena oddaja, 11.20 Verski program, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 Mogambo, ameriški film, 16.50 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Bacek Jon: Varuška, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Umori na podeželju (XX.): Smrt malih cekinčkov, britanska nanizanka, 21.40 Informativno pogovorna oddaja, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Tuja dokumentarna oddaja, 0.00 Glasbena oddaja, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.30 Infokanal NEDELJA, 07.10.2018, II. spored TVS 6.55 Oddaja o duhovnosti in verskih skupnostih, 7.25 Glasbena oddaja, 9.10 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.50 Naravni parki Slovenije: Logarska dolina, dokumentarna oddaja, 10.15 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 12.20 Slastna kuhinja: Nadevana postrv z gobami, 12.35 ... (polni), 14.50 Svetovni popotnik: Ukrajina, 16.05 Zvezdana, 17.00 Umor, je napisala (V.), ameriška nanizanka, 18.00 Sanje o prihodnosti: Medicina prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 18.55 Glasbena oddaja, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Sinji planet II: Velika modrina, britanska dokumentarna serija, 21.10 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.35 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 22.30 Ambienti, 23.00 Avtomobilnost, 23.30 Bleščica, oddaja o modi, 0.00 Bučke, izmišljene novice, 0.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.40 Videotrak, 2.40 Športni posnetki, 3.40 Zabavni infokanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 08.10.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Pogovorna oddaja, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Glasbena oddaja, 16.20 Serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Slavna pošast, risanka, 18.05 Lili in Čarni zaliv, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Opus, 23.30 Glasbena oddaja, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Infokanal PONEDELJEK, 08.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški infokanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Slovenski vodni krog: Izza kamere, dokumentarna nanizanka, 8.50 Dokumentarna oddaja, 9.45 Umor, je napisala (V.), ameriška nanizanka, 11.30 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 14.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.10 Avtomobilnost, 15.55 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Studio kriškraš: Morska plovba, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.15 Kulturni brlog: 8., 19.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Nizozemska, 20.55 Morilec z jezera, francoska nadaljevanka, 21.55 Psi lajajo v daljavi, 23.30 Umor, je napisala (VI.): Služba v Atenah, ameriška nanizanka, 0.25 Videotrak, 1.25 TV izbor, 2.45 Zabavni infokanal, 5.20 Videotrak TOREK, 09.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Obzorja duha, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.30 Kino Fokus, 14.40 City folk Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 15.20 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Mila glasba, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 20.55 Dosje: Televizija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Albina in Karl Bezjak, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal TOREK, 09.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Žogarija, 8.45 Slovenski magazin, 9.10 Umor je napisala, ameriška nanizanka, 11.30 Halo TV, 12.20 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 15.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodi- Porabje, 4. oktobra 2018 OD 5. oktobra DO 4. oktobra stria, 19.00 Adrenalinci: Potapljanje, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.05 Bombaž - zgodba o novodobnem suženjstvu, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja: Kmetija Rozman, pridelovalka solate, 21.40 Akcent, 22.35 Goljufija (II.), danska nadaljevanka, 23.45 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.45 Ukane po kanadsko: Ustvarjalnost, razvedrilna oddaja, 1.15 Videotrak, 2.20 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 10.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja, 11.50 Opus: Ustvarjalni Opus Janija Goloba, portret ob 70-letnici, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: dr. Aleš Črnič, 14.35 Duhovni utrip: Evangelijski center Izhod, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.30 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Dotik, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Trobka in Skok: Sibirski mraz, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Moj zmenek na slepo z življenjem, nemški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Morja – skrivnost izginule plastike, francoska dokumentarna oddaja, 0.00 Turbulenca: Dotik, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 10.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 8.45 10 domačih, 9.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.30 Halo TV, 12.00 Dobro jutro, 13.45 Dober dan, 14.35 Vikend paket, 15.55 Ambienti, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Ribič Pepe: O čistoči, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Popoln glas - tenorist Nicolai Gedda, nemški portretni film, 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Nataša Tič Ralijan, 21.55 Bleščica, oddaja o modi, 22.30 Številka 55, hrvaški film, 0.15 Ukane po kanadsko: Zdravje, razvedrilna oddaja, 0.45 Videotrak, 1.15 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak ČETRTEK, 11.10.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Dotik, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent, 14.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.45 Prava ideja: Kmetija Rozman, pridelovalka solate, 16.20 Nabriti detektivi: Tat na taborjenju, nemška otroška nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Mladimo prihodnost? 18.05 Mala kraljična: Hočem polža!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Henrik VI., britanska nadaljevanka, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal ČETRTEK, 11.10.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Hiške, dokumentarni film, 9.20 Na lepše, 10.05 Umor, je napisala (VI.): Nesrečna ženska, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 13.55 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 Televizijski klub: V vrtincu zakulisnih zgodb, 15.35 Dosje: Televizija, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala (VI.), ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Naravna čudesa Zemlje (I): Skrajna čudesa, britanska dokumentarna serija, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 Ne pozabi, koprodukcijski film, 23.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.10 Slovenska jazz scena, 1.05 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 1.35 Videotrak, 2.40 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE V PORABJU Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB prijavite se lahko po telefonu 94/380-099. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice.