1
Največji ilorauki dnevnik v Zdnifmh državah
VcUa za vse leto - - . $6.00 I S Za pot leta • • • - $3.
I 2
00
iw York celo leto . $7.00 Za inofMiiilfo celo leto $7.00
NARODA
The largest
Driy En

List slovenskih delavcev y Ameriki.
and legal Hobdays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3-3878
Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
No. 276. — Stev. 276.
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 25,1935 — PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XLIIi.
NAJHUJŠI UDAREC ZA ITALIJO: EMBARGO NA GAZOLIN
Lewis odstopil kot podpredsednik Delavske Federacije
zračna pošta
med azijo in ameriko
China Clipper je odpeljal 110,000 pisem. — V 21 urah je iz Calif orni je dospel v Honolulu.
llOXOLriX, H a vaj, 24. novembra. — Veliki postni aerobian China Clipper je pripeljal prvo zračilo pošto iz Amerike, ko je oh 3.40 jKjpoldue pristal v pristanišču Pearl JI arbor.
China Clipi>er j«* otvoril zračne ;»«»štno zvezo med Zdr-državami čez Pacifik v Maui-lo na Filipinskih otokih. Razdaljo 2410 milj iz Alameda, Cal. v Honolulu je preletel v lil urah in dveh minutah.
Posadka poštnega aeroplana j«» videla izbruh ognjenika Mauna Loa, ki se nahaja 200 milj jugovzhodno od Honolulu. '
Aeroplan je letel v povprečni višini 8,000 čevljev ter je vozil po dve milji na minuto. PH vhodu v pristanišče ga je obletavalo GO armadnih in mornariških areoplanov. Havajska godba je igrala The Song of the Islands, s katero pesmijo navadno po zdravja j o d osle ladje, ko je kapitan E.C. Masiek stopil na obrežje s svojimi tovariši.
Več tisočglava množica je pozdravilo letalce in klicala njihova imena, kajti bili so jim že poznani iz prejšnjih poisku-suih poletov. Uradno je letalce 1 »ozdravil governor Jos. Poin-dexter in godba je igrala "Aloha".
Poveljnik Musick je rekel, da je pustil, da so motorji razvili samo polovico svoje moči. Aeroplanu je pihal nasproti veter z naglico 20 milj na uro, toda navzlic temu je letel milj na uro.
China Clipper bo nadaljeval svojo vožnjo na Midland otok, 1323 milj proti zapadu, nato na Wake otok, 1191 milj, na Guam, 133G milj in slednjič v Manilo na Filipinih, 1700 milj. V Manili ga pričakujejo dne 29. novembra in bo s tem preletel Pacifik v petih dneh.
WASHINGTON, D. C., 24. novembra. — Poštui aeroplan China Clipper, ki je pričel redno postno službo med Združenimi državami in Manilo n'i Filipinih, je v 58 vrečah peljal 111,000 pisem. Samo v San Francisco je bilo prodanih 2*20 tisoč novih poštnih znamk za zračno pošto za $55,000.
DESETA HČERKA
BURLINGTON, Ia., 2- nov. — Družini Melvina Lietscha je bila danes rojena deseta hčerka. — Zatrdno sem upala, da bo faint, — je rgkla nekoliko razočarana mati.
V«e hčerke ji žive. Najstarejša je stara enajst let
plaz uničil distilerij0
Gorski plaz je zasul samostansko izdelovalni-co likerja chartreuse. Uničena je bila velika zaloga.
PA K IZ, Francija, -24. nov. — Staro izdelovalnico, v kateri izdelujejo kartuzijanski menihi že od leta 1007 sloviti liker chartreuse, je zasul velik gorski plaz.
Poleg šestih velikih stavb iz kamna je uničena velika množina likerja. Ker je pridrvel plaz ponoči, v napravah ni bilo nikogar in tudi ni nobene človeške žrtve.
Vsled velikega deževja zadnje tedne se je v gorah utrgal plaz, ki je najprej porušil d v? poslopji, nato pa se je pričela premikati cela gora in po vrsti so bila porušena štiri poslopja.
Nekateri zidovi so bili stari nad tisoč let in so bili nad šest čevljev debeli.
Tovarna likerja se nahaja v Fourboirie, pet milj od samostana kjer žive menihi nedaleč od Grenoble.
Ko je pred nekaj leti francoska vlada izgnala iz dežele vse menihe, so kartuzijani zaprli samostan ter so se preselili v Tarragono na Španskem, kjer so tudi izdelovali sloviti liker. Pred nekaj leti jim je francoska vlada dovolila, da so mogli zopet izdelovati liker na svojem starem kraju.
Kartuzijani so pričeli izdelovati chartreuse, ki sestoji iz raznih zelišč in konjaka, leta 1607. Menih Gerome Maubec, ki je bil izborcn lekarnar, pa je leta 1757 izdelal poseben recept, ki je že danes tajnost kartuzijanskim menihov.
GRENOBLE, Francija, 24. novembra.—Vsled hudih nalivov se neprestano vale skale in zemlja proti slavnemu kar-tuzijanskemu samostanu, ki je že znatno poškodovan.
V SMRTNIH CELICAH
SING SING, N. Y., 24. nov. — V kaznilnici v Sing Singu se nahaja 18 morilcev, ki so obsojeni na smrt. Med temi jih je že šest izgubilo priziv proti smrtni obsodbi. Najstarejši med njimi je Albert Fisu, namreč 66 let. Obsojen je bil zaradi umora male Grace Budd. V smrtni celici se že nahaja 8 mesecev.
s predsednikom green0m se je sprl zaradi ustroja raznih delav. organizacij
WASHINGTON, D. C., 24. novembra.— Predsednik United Mine Workers of America, John L. Lewis, je odstopil kot podpredsednik ameriške delavske federacije. Svoj odstop je naznanil z enim samim stavkom predsedniku delavske federacije Williamu Greenu.
Njegovo pismo se glasi:
i * Dragi gospod in brat:
Z današnjim dnem odstopim kot podpredsednik American Federation of Labor.
S pošto van jem, John L. Lewis."
Njegov odstop je prišel nepričakovano, in je zoj>et postavil v osredje dolgi spor med Lewisom in G;*eenom zaradi nasprotnih načel glede delavskih organizacij: Lewis je zagovarjal o?*ganizacijo unij po in-dustrijjdi, Green pa se poteguje za dosedanji način, za organizacijo po strokah.
V začetku tedna je bilo jasno, kako daleč je šel spor med obema delavskima voditeljema, ko j" urad delavske federacijo objavil odgovore na Lewisove ob-dolžitvc, da federacija ni izvedla mnogo svojih načrtov.
Zndnja konvencija delavske federacije v Atlantic Citv je glasovala proti Lcwisoveinii predloga, da bi bila federacija preustiojena po industrijskih uni jah. Debata je postala tako vroča, da sta se dejansko spopadla Lewis in predsednik tesarske linije J.. O. Hutclieson.
grški kralj se bliža cilju
m0narhisti ne zaupajo starhembergu
Svečanosti Otono v e g a rojstnega dne se je ude-žil samo zaradi domovinske fronte.
italijanska armada je bila pri g0rrahey tepena in z izgubami pognana v beg
PURANI SO IZGINILI
. .Iz veletrgovine Swift & Co. v Brooklvnu je bilo na skrivnosten način vkradenih 39 sodov z 850 purani. Purani so bili vredni $2100. Dopoldne so dospeli iz Rhode Islanda in Marylanda. V nafpravali je bilo nad 30 uslužbencev, ko so purani izginili.
Kralj Jurij se je odpeljal, s križarko iz Brlndisl. Velika množica ljudstva v glavnem mestu,
BRINDISI, Italija, 244. nov. Grški k;alj Jurij II. se je z grško križ^rko Helli odpeljal proti svoji domovini, kjer bo zopet zasedel prestol, kateremu se je moral odpovedati leta 1922, ko je bila razglašena republika.
Oblečen v admiralsko uniformo, je kralj stal na poveljniške?« mostu kri žarke ter je sprejel pozdrave italijanskih ladij in mornarjev. Italijanske godbe so igrale grško himno, grška godba pa italijansko.
ATENE, Grška, 24. nov. — Grška prestolica je pripravljena. da z vso slovesnostjo sprejme in pozdravi svojega kralja Jurija II.
Z dežele je prišlo v Atene o-koli 120,000 ljudstva. Revnejši kmetie so se pripeljali na vozičkih, ki so jih vlekli osli, in držeč v rokah oljčne veje.
V kraljevo palačo je bilo zopet postavljeno pohištvo, ki se je nahajalo v muzeju od 18. decembra 1923. ko so armadni in mornariški častniki zahtevali, da zapusti deželo, u.- ■
preganjanje katoliške duhovščine
Tajna policija je aretirala katoliškega prelata. Zapleni jene so bile katoliške listine.
EBLIX, Nemčija, 24. nov. — Privatni viri poročajo, da je na-zijska tajna policija preiskala pisarno berlinske škofijske palače ter je odpeljala prelata Banascha v "varnostni zapor." Policija je zaplenila veliko množino škofijskih uradnih spisov.
Prelat Banasch je prvi svetovalec berlinskega škofa grofa Konrada von Preysing ^.izlite-negg-Moss.
BERLIN. Nemčija, 24. nov.— Katoliški župnik Tli. Legge je svojega starejšega brata, škofa Petra L*\gge, ki je bil obdolžen, da ie pošiljal denar v inozemstvo. obvaroval zapora, ko je rekel nazijskemu sodniku.-,
"Jaz sam sem kriv — moj brat in župnik Soppa sta nedolžna."
Poslušalci so glasno klicali "bravo"; ko je škof Peter Legge iz Meissena svečabo izjavil pred sodiščem:
*1 Svečano izjavljam pred Bogom, da nisem kriv."
53 lot stari škof je bil oproščen, toda je moral plačati globo $40,000. Njegov brat je bil obsojen na pet let zapora in na globo $21,000. Župnik Willielm Sopra je dobil tri leta zapora in $21.000 globe. Nuna Avgusta Kleir. stara 28 let, je bila obsojena na 5 mesecev ječe.
BERLIN. Nemčija, 24. nov.— Obtožbo proti petim vodilnim posh am krščanskega usmiljenja je posebni sodni dvor v Pader-bomu zavrgel, toda trem nunam je bilo dokazano, da so prekoračile postavo glede deviz. Te nune niso prišle na obravnavo, pa so bile navzlic temu v odsotnosti obsojene.
Na zaporno kazen so bile obsojene naslednje nune: Ida Bauer 15 mesecev, Elisabeth SUarkQ 12 mesecev in Klara Schreiber 9 mesecev.
Mati prednica Gertrude Nickes in sestra Agnes Koch ste bili oproščeni.
Razun tega je sodišče obsojenim munm naložilo 15,000 mark globe.
DUNAJ, Av>trija, 24. nov.1 — Kakor je avstrijske monar-j liiste veselilo, da sta se svečanosti ob priliki rojstnega dne, nadvojvode Otona vdeležila' kancler dr. Kurt Sehuschnigg I in podkancler knez Ernst Rue-j diger Starhemberg, sedaj sva-J re svoje prevržence pred pre-' ti ranim n pa njem.
Baron Friedericli von AVies-ner, vol i tel j avstrijskih mo-narhistov, ki delujejo za po-vratek Habsburzanov na avstrijski prestol, pravi: "Tako zvezni kancler kot tudi pod-kaneler sta izrecno izjavila, da se svečanosti nista vdeležila v lastnosti vladnih zastopnikov in da vsled njihpve vdeležbe ne smejo izvajati nikakih posledic."
Glavni stan heiimvehra objavlja, da se je podkancler knez Starhemberg udeležil velikega zborovanja legitiniistov kot voditelj patriotične domovinske fronte, ki je v Avstriji edina organizacija, kateri je dovoljeno izražati svoje politično mišljenje. Legitimistična vlada je samo pododdelek domovinske fronte.
Starhembergovi prijatelji, ki ga hočejo dvigniti za regenta ali pa celo za kralja, izjavljajo, da je prišel Starhemberg na svečanost samo razradi tega, da legitimistom, ki tvorijo precejšen del domovinske fronte, izkaže svojo uljudnost.
BOLGARSKI KABINET ODSTOPIL
SOFIJA, Bolgarska, 24. novembra. — Ministrski predsednik Andrej Tošev je kralju Boriliu naznanil odstop svojega kabineta, ker se je mišljenje ministrov glede notranje politike) brezupno razcepilo. Kralj je sestavo novega kabineta poveril bivšemu zunanjemu ministru Juriju Kosejva-novu.
Tošev, ki je vseučiliški profesor za botaniko, je postal ministrski predsednik v aprilu letošnjega leta in njegova vlada je bila v velikih škripcih že od 2. oktobra, ko je bila odkrita zarota proti kralju Borisu in ministrom.
Politični opazovalci so mnenja, da bo Kosejvanov naglo skušal izvesti načrt kralja Borisa o novi ustavi, po kateri bodo odpravljene vse politične stranke.
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
BITKA PRI GORRAHEI
Abesinsko armadno vodstvo naznanja, da so napadli Abesinci italijansko fronto južno od mesta Gorrahey ter prizadeli Italijanom velike izgube.
Dasi je razpolagal sovražnik z najmodernejšim orožjem, se je moral z velikimi izgubami umakniti.
DELOVANJE RDEČEGA KRIŽA
Admiral Cary T. Grayson, vodja ameriškega Rdečega križa, je rekel danes, da potrebščine, ki jih je dala na razpolago Japonska, zadoščajo za deset tisoč abesinskih ranjencev.
Grayson, ki bo vodil jutri v Parizu kongres Rdečega križa, je dostavil, da podpira Rdeči križ v Abe-siniji osemnajst držav z denarjem, potrebščinami in ambulancami.
EMBARGO NA OLJE
Za moderni vojni stroj sta olje in gazolin največjega pomena. Tega se prav dobro zaveda Mussolini in zato je zelo razburjen, ker se bliža dan, ko bodo države, zastopane v Ligi narodov, prepovedale pošiljati v Italijo olje in gazolin.
Pariški dnevnik "Oeure" piše: — Italijanski poslanik Cerruti je p6 Mussolinijevem naročilu sporočil francoskemu ministrskemu predsedniku La-valu, da bi embargo na olje in gazolin pomenjal vojno. Laval je proti embargu, ker bi bila v tem slučaju uničena vsa upanja na mir. Dejstvo je tudi, da francoski trgovci bolj in bolj protestirajo proti sankcijam, češ, da jim nalagajo prevelike žrtve in Škodujejo trgovini.
ANGLIJA BO PRVA
Ako se bo Liga narodov odločila za embargo, bo Anglija prva, ki ga bo uveljavila. Nji bo morala slediti Francija in ostale evropske države.
Italija se ne more zanašati na Združene države, kajti po postavi, ki je bila uveljavljena tik pred zaključkom zadnjega kongresa, spada olje med vojni materijal in se ga torej ne sme pošiljati vojskujočim se državam.
STALIŠČE LIGE NARODOV
V Ženevi je rekel dr. Augusto Vasconcellos, predsednik sankcijskega odbora Lige narodov, da se bo prihodnji teden odločilo, če bosta tudi olje in gazolin podvržena sankcijam.
Danes se začne v Ženevi mornariška konferenca pod pokroviteljstvom med narodnega delavskega urada. Delegatje dvajsetih držav bodo razpravljali o izboljšanju položaja, v katerem se nahajajo mornarji na raznih trgovskih ladjah.
Italija na konferenco ne bo poslala svojega delegata. Sliši se, da se fašisti sploh ne bodo udeležili nobene seje v Ženevi, dokler bodo sankcije v veljavi.
MUSSOLINUEV POZIV
Poziv italijanskega ministrskega predsednika, naj fašisti odgovore na bojkot Italije s protibojko-tom, je kil po vsej deželi navdušeno pozdravljeno. Člani fašističnih krožkov so morali priseči svojim voditeljem, da ne bodo kupili nobenega blaga, ki bi prišlo iz sankcijskih dežel.
Člani kraljeve družine ne naročajo več svojih oblek iz Pariza.

V A
f »

Glas Naroda"
i
Frank
ILOVINIC PUBLISHING COMPANY IA Corpora tbm)
L. BeneClX Treat.
of tbore offlen: Mew ¥mk Oty, N. I.
8LA8 NAIODA
Day Kmm Soadayn and Holiday«
* pol Ma —.
Sa New Tack ml nla lato......fTAO
pol leta ..............mm |U0
Za Inoaeaurro aa eel* leto 17.00 Za pol leta..................$8 JO
Subscription Yearly «0100
"Olae Naroda"
Teakl dan laraeariB aedelj to premikov.
GopUi brea podpisa la oeebnoetl ee do prioMoJejo. Denar naj ee blagoroU MUJed po Money Order. Pri spraDembl kraja naročnikov, ptoeimo. da M nog» tadl prejinja MralUče naenanl. da hitreje nejil—n aaaloralka. '
ULAi NARODA", 21« W. ltth
New Teck« K» X*

FRANCIJA PRED NOVIMI NEMIRI
N.
New York, Monday, November 25, 1935
TU K I-MIC EST SLOVENK DAILY IN V. 8. 'A.
SOVJETI GLEDAJO PROTI VZHODU
Francija stoji prod novo krizo. Dogodki, ki so s«» za-vršili prejšnji teden v Limoges, so d.ovedli <lo ostrih debat v poslanski zbornici.
V Limoges so so spopadli fašisti, komunisti, soeijalisti in policisti. Posluževali so se revolverjev. Enaindvajset oseb j«' bilo ranjenih.
Temu krvavemu dejanju je sh^lija besedna debata v parlamentu. Poslanci so ostro napadali ministrskega predsednika Lavala. Vladna kriza je bila le s tem preprečena, da so stranke sklenile kompromis in odgodilc zadevo, ki bo prišla dne 2S. novembra z«>]>et na vrsto.
Francoski fašisti so pod vodstvom polkovnika Casimi-la de la Ro«jue napadli v Limoges delavce, ki so demon stri ra-]i za svojo pravično stvar.
Na obeh straneh je bilo ranjenih precej oseb. Policija je bila povsem pasivna, kar je razvidno iz dej**tva, da ni bil aretiran niti en fašist.
Ta spopad je dal voditelju fašistov povod, da je poslal ministrskemu predsedniku Lavalu javno pismo, ki jo vsebovalo same grožnje.
Dejal je, da so bili fašisti (napadeni, in da se bodo vbo-doče oborožili, če jih policija ne bo hotela ščititi.
Laval bi bil moral vsled te grožnje razpustiti fašistično organizacijo, česar pa ni storil, pač ji je pa skušal na vse načine ustreči.
Levica v zbornici je zahtevala od Lavala energičnih u-kropov ter ga opozarjala na nevarnost, če bi de la Roque uresničil svoje pretnje.
Edward Uerfiot, voditelj radikalnih socijalistov, ga je prepričeval, naj zavzam napram fašistom odločno stališč«', Laval pa ni niti z mezincem ganil.
Ni dosti manjkalo, pa bi bila vlada strmoglavi jena. In to bi se prav gotovo zgodilo, če bi ne bila vlada obljubila, da bo temeljito preiskala celo zadevo tei*o izidu preiskave poročala dne 28. novembra poslanski zbornici.
Preiskava seveda ne bo drugega dognala kakor .to, kar je že znano, Laval bo pa vseeno pridobil nekaj časa, vzdržal se pa ne bo.
Nemiri in izgredi se bodo ponovili, 'kar bo utegnilo dovesti do državljanske vojne.
Carjev morilec «je zgorel.
V bližini Moskve se je zgodila te dni težka avtomobilska nesreča, pri kateri je višji sovjetski uradnik Vladimir Ja-kovljev med ostanki svojega razbitega vozila zgorel pri živem telesu. Kakor doznavajo poljski listi, je ta Jakovljev bivši funkcionar Čeke, ki se je udeležil umora carjeve družine v Jekaterinburgu. To je že tretji med carjevimi morilci, ki 9C umrli nasilne smrti. Poljski listi ne izključujejo možnosti, da je slo pri tej nesreči za. a-tentat.
Oba prejšnja carjeva morilca, ki sta umrla nasilne smrti, sta bila Mjednjedvjed in Vojskov. Mjednjedvjed je prišel 1919 v roke admiralu Koljčaku, ki ga ej dal ustreliti. Vojskov .pa je padel 1927, kot sovjetski poslanik v Varšavi pod krogi jo ruskega emigranta Borisa Kover-de. Glavni morilec Svjerdlov tudi ni več med živimi, umrl je pa naravne smrti. Svjerdlov je izdal povelje, da se cesarjeva je dal ustreliti. Vojskov pa je trupla za žgal.
Profsor liarvadske univerze Bruce Nopper piše v ameriškem zborniku "Foreign Affairs" o razvoju sovjetskega imperija proti Vzhodu.
»So do nedavnega je svet mislil, pra\i pisec, da bo dinamična revolucionarna sila sovjetov udarila proti zapadu in da bodo sovjeti poskušali, da za svojo svetovno revolucijo pridobijo znpaduc industrializirane države. Zadnjih pet let pa je pokazale, da se dogaja v sovjetski Rusiji nekaj povsem nasprotnega. Ekspanzija sovjetov ni več usmerjena na za pad, pač pa m notranjost proti vzhodu, v deviške kraje in med azijske narode velike Rusije.
To ni sprememba v politiki, pač na samo nujen razvoj. V prvem desetletju vladanja je boljševike preganjal strah, da ho evropska-koalicija proti Rusiji organizirala skupni napad in proti tej nevarnosti so se bra nili z ofenzivo na vseh občutljivih mestih zapadnega imperija. Uspeh prve petletke je pripeljal do sprememb** in do iz-mirjenj.t. ker je po zaključku prvo petletke postala Rusija pi vir v zgodovini v toliko in-1 ustrijalizirana, da je bila lahko v vsem pripravljena za vojaško obrambo in se istočasno osvobodila tradicioalne gospodarske odvisnosti evropskega zapada. Sedaj se je torej Rusija lahko z največjim uspehom posvetila miroljubni zunanji politiki in temeljiti obdelavi svojega notranjega programa. Glavni problem petletke je bila industrializacija ruskega vzhoda, pri čemer so se uporabljale ogromne rezerve, ki so bile na-»Tornadene v dosedanjih industrijskih centrih. Na ta način se je industrija dokopala do ^nih pokrajin, kjer ležijo sirovi-ne v ogromnih količinah, to je v sibirskem prostoru, ki za gospodarski napredek Rusije mnogo obeta. Ta program bo angažiral sile lfbljševizma za mnogo bodočih desetletij in njegova realizacija bo ustvarila iz Ru-.-ije popolno avtarkično gospodarsko celino.
Misel industrializacije Vzhoda ni niti nova niti slučajna. Že
ta 1913, ko je Rusija z mirovno pogodbo v litovskem Brestu bila začasno oropana ukrajinskega bazena premoga in kovin, ie Lenin zamislil prodor na Vzhod. V prvem zelo malo premišljenem načrtu so že mislil na eksploatacijo premoga in kovin na Uralu. Vendar so morali boljševiki prva leta svoje oblasti posvetiti gospodarski izgradnji v evropski Rusiji. V načrtu prve netletke je v glavnih potezah nnznačena boljša razde-

Važno za potovanje.
Kdor jo namenjen potovii v sferi kraj ali, dobiti koga od tam, i« potrebno, da so poučen v vseh stvareh. V sled nato dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojafw»7g ni tudi mm potrebno proekrboti, da jo potovanje udobno in hitro. Zato eo magmo obrnite na nas ea us* pojasni*..
Mi preekrbvmo vm, bodUi prošnje ea, povratno dovoljenja, potne liete, vieeje in »ploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem iasu, in kar je glavno. eo najmanjšo stroške.
Nedršavijani naj no odlašaj* do eadnjoga tronmtka, bor prodno so dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, RE-EJ9-TRY PERMIT, trpi najmanj on mesec.
Pišite torej takoj oa breoplaina navodila in omaotaoljar me Vanh da baeto poceni in udobna pott *
SLOVENK PUBLISHING GO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street N.y.
črt se je naslanjal v glavnem na premog in kovine v Ukrajini. Že v drugem letu petletke pa se je pokazalo, da te zaloge ne zadoščajo za nameravano zgradnjo. Zaradi te^a je leta 1930 na 16. kongresu stranke bilo sklenjeno, da bodo s pospešenim tempom pričeli .z delom na drugem bazenu nafte na Vzhodu, v uralsko-kuznjevskem ekraju. S tem so se pričela prva raziskovanja na Vzhodu.
Jt v lesntei nekaj nadčloveškega v načrtih, ki so si jih zamislili moskovski fantasti: reki* se odvajajo v pustinje, da dajo zemlji |K)trebno vlago, pusto tundre bodo naseljene in prisiljene, da dajo ljudem prirod-nih plodov, ki so jim potrebni. (Vtudi vemo, da boljševiki v nekaterih stvareh pretiravajo in da na vseh poljih ne bodo uspeli, vendar jim moramo priznati, pravi prof. Nopper, da je sovjetska ekspanzija na Vzhod zelo pomembna in to iz /azuih razlogov.
Predvsem so to gospodarski motivi: sovjetska industrija se bo pomaknila v bližino bogatih naravnih skladišč, imela bo na razpolago ne samo drugi, pač pa tudi tretji bazen kamenega olja in polno možnosti pospeševanja poljedelstva in izgraditve lahko industrijo. Drugo jo socialno vprašanje: boljševiki bodo prebivalstvu omogočili notranjo kolonizacijo in jo pomaknili na Vzhod. Tamkaj bodo gra dili novo naselbine in nove industrijske centre. Šolani ruski delavci se bodo mešali z manjšinskimi rasami. Ob meji skrajnega Vzhoda se bodo nastanili novi kmetje, bivši vojaki z družinami.
Tretji je strategični motiv: zaradi kolonizacije ob mejah rovjetske Rusije, se bo sovjetska moč dokopala bližje Aziji, tako s pomočjo prometa, kakor tudi v opremi vojske, ker bodo vsi izvori bogastva v neposredni bližini.
Cetrt: je politični: ko se bo industrija pomaknila na Vzhod in z njo vse ostale gospodarske in prosvetne ter socialne kom-pomente. se bo vsekakor zbolj-šal a «_*■()> j >o dar ska in kulturna situacija, no samo azijskih manjšin v sovjetski zvezi, pač pa tudi njihovih bratov z one strani azijske meje.
V teku 15. let se jo s sovjetsko Rusijo dogodla ogromna iz-prememba. Sovjeti so postali jeziček na tehtnici evropskega političnega ravnotežja, ker vzdržujejo z največjo treznostjo danes v Evropi status quo. f'as pa bo pokazal, ali gre samo za stabilizacijo prilik ali se kaže na obzorju nova revolucionarna
lite v produktivnih sil. Ves na- smer.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-vo po dnevnem kurzu.
Za
V JUGOSLAVIJO
$ 2.75---------........... Din.	100
$ 5.15 .................Din.	200
$ 7.25 ....................Din.	300
$11.75 $23*50^
MTjM ...
Din. Mt Din. 1000 Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 0.25.................. Ur 100
$ 18.20_________________ Lir 200
$ 44.00 .................. Lir 500
$ 87.50 .................... Lir 1000
$174.00 .................. Lir 2000
$260.00 ................... Lir 3000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za istOatilo tofcjin sneekor kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali llrab dovoljujemo te bolje potoj*.
ClLA f ft—WlftglH DOLAIMI
$ 5.— marate pwlati..........$ Lit
" * .......... $101»
$1$^-	-	-	..............$1$L—
Prejemnik dobi t starem kraju izplačili t dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "GlarNmroda" ,r
m WEST lltk STREET	NEW YORK, N. Y.
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 19%
Cena25c
s poštnino vred.
Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za lečo 1 936, ki izide vkratkem.
Cena 50 centov
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N.
Naši v Ameriki
Dopisi,
ISarufrton, O.
Tukaj je umrl dne 13. nov., star priseljenec in dobro znan v naselbini Mr. Anton Stritar. Pokojni je bil svoječasuo naročnik lista 44Glas Naroda' Po poklicu je bil 'zidar in večina se je ukvarjal s tem poslom. Smrt ga je pobrala v starosti o5 let. Bolehal jo o-krog 20 mesecev in vzrok smrti je bila neka pljučna bolezen.
Pokojni je prišel v Amerik ) le-ta lf)0:J in v Barbertomi je stalno bival 26 let. Spadal je k slovenskemu društvu "Domovina" v Barbertomi in k a-meriški organizaciji Fraternal Order of Eaglos. Pokojni je bil rojen v Oobreni polju. Tu zapuAča mlovo Mary in tri že odrasle sinove. Pokopan je bil po cerkvenih obredih iz eer-k\ip Srca Jezusovega na pokopališče Sv. Križa v Akronu.
Fr. Troha.
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Din*
1(>. novembra se j«' v farni cerkvi v Aurora, 111., poročil rojak Frank Vesel z Miss Matildo Mlakar. Ženin je doma iz vasi Travnik (po domačo Ivajčkov) fara Loški potok pri Ribnici, sedaj stanujoč v Joliot, 111. Nevesta je pa tu 10-
Najbolj pametne in značilno besede v zadnji predsedniški volilni kampanji je izrekel brez dvoma Norman Thomas, tfocijalistični kandidat za pred sedniško mesto, ki je dejal:
— Farjnerji po Zapadu kurijo z žitom, ker si ne morejo nabaviti premoga. Majner ji po Peniisylvaniji pa pravijo:
jena hčerka Mrs. GertrudeDaj Bog, da bi bilo mogoč
Mlakar.
• *
Anton Zornik ml., sin znanega Zornika iz llerminie, Pa. je bil prod nekaj tlnevi povožen po avtomobilu, ko je so i čez ee>to. Zdravniki pravijo, da ima počeno kost v hrbtenici, kar pa ni nevarno, vendar bo moral ostati v postelji da i j časa v
# *
Rudolf Pleteršek, pevovodja raznih pevskih zborov in bivši glavni odbornik SNPJ, je v Bridge vil leu. Pa., po enotedenski bolezni pljučnici l'J. nov. umrl. Star je bil U*t in doma iz Velenja na Štajerskem. Zapušča ženo in sestro.
Dne 14. novembra jo umrla v Sheboygan, Wis. po večmesečni bolezni Mary Boniger, doma iz Trnovega na Notranjskem. V Ameriko je prišla pred 28 leti in tu zapušča moža, sina in dve hčeri.
Zupar mesta West Allis, Wis. dr. Bavter, je ponudil službo mestnega zdravstvenega komisarja slovenskemu zdravniku dr. Maknšku, ki pa je ponudbo odkloni'. Plača zdravstvenega komisarja je znašala doslej $3,300 na leto, dr. Malenšku pa j" bilo ponudno zvišanje plač« $4,000 letno, ako pozicijo sprt^j-mo. Da je slovenski zdravnik ponudbo odklonil, jo vzrok ta, ker bi moral popolnoma opusti Ai svojo privatno prakso, česar pa on, ki se je posvetil kiruri^i-j« (operacijam), ne želi storiti.
14. t. m. jo v Milwaukee, v o-k raj ni zasilni bolnišnici nenadoma preminula, zadeta od možganske kapi, rojakinja Mary Fasiiun. Stara je bila 46 let in dom; iz Mozirja v Savinjski dolini. V Ameriko je prišla okrog 1. 1910.
John Kezale v Calumet, Mich., trinajstletni sinček Georgeja Kezela iz Dodgeville, je izgubil levo ok >, ko ga je pri igri ob-strelil njegov devetletni bratec iz puške. Več svinčenih zm ga je zadelo v oko, ki mu je takoj izcrrelo.
# #
Dne 18. t. m. je umrl v Pueblo Colo, za pljučnico Joe Stepan, star 46 let in doma od Semiea \T Beli Krajini.
NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT ČE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENA $ NE NAKAZNICE
SLaVENIC PUBLISHING Company
(TraveL Bureau)
216 WEST 18th STREET : : NEW YORK,
jesti premog!
To jo revščina sredi preobilic«.* po<l vlado kapitalizma. T«) preoblico je treba organizirati
ter jo pravilno razdeliti. *
Bivša romunska princesa Ileana je poletela v Beograd obiskat svojo -estro, jugoslovansko kraljico.
Spremljal jo je njen nn»/. avstrijski nadvojvoda Anton.
Taki obiski so. jugoslovanski vladi menda zelo dobrodošli. istočasno jo pa spravljajo v veliko zadrego.
Kajti težko se j«' odločiti, katero himno naj igra jugoslovanska vojaška go«lba ob taki priliki: jugoslovansko, romunsko ali avstrijsko.'
*
Stara devica, so je izpreha-jala s svojo ntfčakinjo po ro-mantičnom gozdu.
—	Vi<liš, — je rekal nečakinji, — pod tem drevesom sem imela pre«l dvajsetimi leti sestanek z najlepšim fantom, kar jih j«' bilo v našem mestu.
—	Sestanek z najlepšim fantom ? — se je navdušila nečakinja — To je moralo biti nekaj krasnega. Povej mi, teta, kako je bilo!
—	Ah, kaj bi bilo.' Nič. Po zahil je priti.
*
—	Dvakrat sem se poročil, — je pripovedoval rojak, — pa sem imel obakrat smolo. — Prva žeiui mi je ušla, druga
mi pa noče uiti.
*
Zamorski škof je nekoč predstavil svojim črnim fara-nom belega duhovnika z besedami :
—	Dragi moji, Ie redkokdaj pride v našo eerkev bel duhovnik, toda povedati vam ima moka j posebnega. Nekaj vam pa moram zagotoviti: četudi je njegova koža bela. jo njegovo srce ravno tako črno kot jii naš«>.
*
Včeraj je padel v New Yor-ku prvi sneg. Božič se bliža, in sneg jo potreben za pravo božično razpoloženje. Sneg, zakurjena peč, na mizi pa potica in klobase. N«*šteti, ki bodo praznovali božič ob mrzli peči, brez potic in klobas, bi radi imeli za sneg kakšno toplejše nadomestilo.
*
Predsednik čehoslovaške republike Tomaž Masaryk bo odstopil. Možak je pričel omahovati pod težo dela in let.
Ž njim bo šel v pokoj lta.j-večji sodobni evropski držav nik.
*
V	četrtek bo Zahvalni dan.
Se par dni imamo čas premišljevati, za kaj naj bomo hvaležni. Tistega, ki sam ne ve, IkhIo govorniki, pridigarji in časopisi poučili in mu povedali vzroke za hvaležnost.
Blagor mu, ki bo verjel. *
V	Franciji se vrši proces proti trem zarotnikom, ki so bili soudeleženi pri umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra.
Čudno je, da oblasti niso naperile tožbe proti zarotnici, ki je bila posredno udeležena pri atentatu.
Ves svet jo pozna. Ime ji je Italija.

S
"GLAS NARODA
New York, Monday, November 25, 1935
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. - — - 1 - ..]■■?
PESTUNJA
JYstunja nam je odpovedala in so mlpt'ljala domov na kmete. Pokazala se jn torej potro-'»ii, najeti drugo na njeno mesto.
I'red lagal sem ženi: "Kaj ee l»i šel v posredovalnico služI) f
Toda žena me je zavrnila: "Kajpak s<*! Kako moremo jemati pestunjo i/, posredoval-liice! Li nisi eital -e nikoli, kak-:ne neprijetnosti nastajajo s posli, najetimi v posredovalnicah!"
Nisem eital in žena mi je to pojp.snila:
Iz posredovalnice pošiljajo umazan » candre in tatice. Zgodilo se jv. da je pestunja, poslana iz posredovalnice, prodala zaupano " dete potepuhom. Druga pestunja, tudi iz posredovalnice, je prespala eno samo 11 or v hiši in na vse zgoda; iv/rinila hrez sledu, a ž njo tudi obleke in irospejini prstani. Tretja se ,it> izkazala, da j< preoblečen moški ubeirel kaz njeii<*c. Četrta . . .
Toda že nisem želel v«-«" /miniti :e z zgodbo četrte pestunj«', ker sem >«* bal, da bi sledila za njo še peta, šesta, itd.
Prekinil sem torej to zgodo-\ ino mueeništva mamic z izjavo: "Stori kakor hoeeš! Saj se na posieilovalnice nikakor ne kapi ieiri m.**
Vzlic temu sem bil prisiljen, poslušni i še hislorijo tudi one /•»■trte »M'stunje, o jM'ti pa sem zv«*d»'l !.-, da j«* zaurr«'Šila nenavadno sramotno lumparijo. kakšno pravzaprav — mi j«* o-<t:ilo neznano, zakaj vstopila i • hišna•
"Pestunja je prišla."	,
"< >d!:otl!"
4*Pol«*ir pri branjevcu so ji }» iv«'dali. <l;» <»d nas pr-tunja odšla — in tako torej prišla "
"Dobro!" — je rekla žena. -- "Na.; počaka!"
In pristavila j«', obrni vsi se k meni •
nila in prekrižala roke na tre-Ti, prosim te, se mi v to vprašan;«* tie vtikaj."
Velela j«« (»ozvati pestunjo v «obo.
Vstopila je, se solidno ^klonila in prekrižala roke na trebuhu.
Doslej je služila tam in tam. med drugim pri nekem generalu. O trm, da potrebujemo pestunjo, je zvedela poleg pri branjevcu in pri branjevcu so o tem zvedeli zopet pri mesarju. Ko li pri našem mesarju zvedc-!• o tem pri zeleninarju ali k:i-
ko neposredno, tega aspirantka na dostojenstvo pestunje ni n.igla '»bjasniti.
f:.raz:l som svoje prepriča-*ij«', da so iiumI našo kuhinjo in sosednjimi kramarijami brezžične bjzojavne zveze. Pestu-ij:» mojega dovtipa ni razumeli, a žena me je grozeč«« nšvrk-i i lit s sVkli svojega natioMiika.
A^etlti nit i l eknite jt* daleko •»žje k - kor najemati pestunjo. \:ijti za asentacijo rekrutov so •atiskuna jasna pravila. Spo-*)beti ;»ii nesposoben, <*<■ si ne--posobeu, kar izgini! Toda kak«* najeti pestunjo?
Nekaj mi je zašepetalo: "Poženi jo!" zakaj njen obraz je bil iiajlien a zato, po pravici pe-redano, do najviše mere noim-j
"Ali draga moja--"
•"Vi očetje ste vsi enaki. Svoje otroke ljubite le tako doli»o, dokler vam ne povzročajo nikakih skrbi. Toda kakor hitro je treba le majčkeno misliti, delate obupan obraz in že si mislite: "Kateri vrag me je zapeljal ženiti se!"
"Ali dragica--"
"Vprašam te po ruski: ali sprejemaš odgovornost za ta rdeči nos ali ne?"
"Za noben nos ne sprejemam odgovornosti P *
"Dohro, to mi zadošča. Takoj po rečen Ariši, naj ji jutri odpove, ko pride po odgovor."'
Zvečer si je naša Ninočka v.i\-'.;<!; slabega nadzorstva hišne, !:': ie bilo začasno ukazano na-
KEMALOVA HČI UBITA
ki t i'Vn. Na drugi strani pa je I diuneščati pestunjo, sunila mela tako mehko, prijetno v.- esta električno svetiljčic...
U'lije t. r je govorila s toli o? i-Vtniin. pridušenim globokim dasom. Tudi poselska knjižica, \ri jo j pokazala, je govorila
V" TI.1**11 pfOSjM'h.
Kekh- sva .ji. naj pride p.* • ecvor naslednjega dne.
"Vzeia bi jo." je rekla žena. ko je pestunja odšla — "če bi ,ii<> ne motilo, <la ima tako rdeč nos. (M česa je neki tak.'**
44M«iy:oee da od mraza ?" st-m ugibal.
"Ali. ne." — i<* ugovarjala vena. — "to ni tak rdeč nos. kakoršen nastane od tnraza. Morda pij«*.' Kaj misliš, pije i!i ne?"
Odgovoril sem. tla v t»-j -lii- ri !ie mi-iim ničesar, a da mi je :bl:čje pestunj«' iii's3mpatično.
4*Zato pa ti je bilo simpatič-t"» obli«"je hišnik« na letovišču, ki nas je potem zmerjal po vsej ulici in je le čudno, da te konč- M(,st besnela. Morala sem sede-
Poklieali smo zdravnika. Doktor je prišel, pogledal in od-i.di1 noklieati elektrotehnika.
1/. pisarne so nam poslali tehnika. Ta je svetiljčico srečno iztiri, loda Ninočka ni spala vso
1 J:
Ziutmj me jt* žena zbudila preje k- kor običajno.
"Die.'-'a moja--"
"Ai i-a i»ravi, da ima doma, na kmetih svakinjo, ki zna iz-1'oriio ravnati /- otroki, in pnnu-dtidila se mi je, da l>i pisala po njo. Kaj misliš?"
"Po mojem inmenju to ni priporoči ji vo."
"Seveda ni to po tvojem .imen ju priporočljivo, ker si vso n«»č izvr.-tno prespal. Toda po moji-m — je t«* pri|M»ročljivo, zakaj o ! tv«*li nadalje nisem za-tisnila oči. Ninočka je narav-
AMIENS, Francija, 21. nov. 20 let stara adoptirana hči turškega predsednika Mustafa Ke-mala Ataturka, Zelira, je na jx)tu iz 'vondona v Pariz padla ali pa skočila iz ekspresuega vlaka in je kmalu nato umrla.
Prefekt Somme departmenta je v imenu vlade na njevo krste položil venec.
Dekle je stalo_na koncu že-lezniškega voza pri oilprtih vratih n sprevoilnik je liot«*l vrata, zapreti. Ker pa mu je 'vkla, da ji ni dobro in da potrebuje svežega zraka, je pustil vrata odprta.
Delavci na železniškem tiru so jo kmalu nato našli blizu vasi Aillv-sur-Somme nezavestno poleg tira in so obvestili policijo.
ENA BOMBA DRAŽJA KO VSA ABESINSKA VAS
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODBS 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
PO ni še pretepel!!"
Zadela me je na boleče niest<». [?«'s me je enkmt fizioknomisti-ka fenpmenalno speljala na l«*«!. Lopov uotnovnik, ki s«* mi j<* bil orikupil s >vojo dobrodušno odkrito viadimirsko larfo, mi .ie za praži n nič na letovišču vpri-zoril škandal.
Rekel sem torej svoji ženi: "Stori kakor se ti zdi prav. Ce ho«"eš, jo vz«*mi. če j«* nočeš, pa ne!"
44 !n sprejemaš nase odirovor-:w»st zaiadi njen« »a rdečega nosu ?"
44Draga moja, jaz sploh odklanjan* odgovornost za tuje nosove "
<4To vem v.*' davno, da si egoist. Kar hitro bi se naveličal nekoliko s«* pobrigati, in za pestunje svoj«' hčerk«* bi vzel makar pobeglega razbojnika.**
ti poleg nje in ji pripovedovati pravljice.'*
"Ali kako pa k moreš vedeti, ji- n te svakinja resnično spo---ehna z i p«*stunjo? — Piš«'š p«> i.jo. in če n«^ bo uporabna, jo moraš zopet odpraviti. S tem -o le skrbi, izguba časa, sitnosti. Čemu bi si neprijetnosti še množila ?"
"Skratka — ti torej hočeš,
tvoje det«' umre?"
"Umre?**
"Ootovo. goniš ga v smrt. vi s,- zna abesinski vojak «lobro
Danes, medtem ko sem jo česala, je Ninočka jedla apno. Celo ttro ji je bilo slabo. A jutri požre morda žreblje.**
" Dovoli, «la «rrein v posredovalnico' Morda dobiš onili vendarle dobro pestunjo. V posredovalnici je vsaj možno izbira-
(Nadaljevanje na 4. strani)
SMRT NA 2ELEZN ISKEM TIRU
Razbiti ostanki trnka, ki ga je zadela lokomotiva na križišč u v Hicksvile N. Y. Šofer in njegov spremljevalec s ta bila namestu ubita.	I
Poročevalec dopisne agencij«? "International News Service*' poroča z Add is A baba.
Tujc7emski vojaški opazovalci so v tej vojski ugotovili zanimive podatke o uspehih zračnega vojskovanja. Spočetka s«» seveda v. največjim zanimanjem opazovali, kako bodo letalski •mpc.di itali janskih letal vplivati na abesinsko vojaštvo. Saj je znano, da večina Abesinecv1 letal spjob še nikdar videla ni, vsle«l čc-sar na letalske napad«' niso bili pripravljeni. Sedaj pa inozemski častniki vodno bt»] j ugotavljajo, da jiri Abesincih pojema strah pred letali, liodi-si vojaštvo kakor tudi civilno prebivalstvi) na fronti se zna že prav dobro varovati, da jih le-tal«*» ne Zfipazijo. Denarne žrt-\«' za t«« i»rjaške pti«"e so postale sedaj skoro odveč. Visok abesinski poveljnik je dejal: "Teživa italijanska letalska bomba, ki je napolnjena z močno eksplozivnimi snovmi, je dražja ko vsa abesinska vas." To je pa tu di res. 4-besiuske vasi so zgra-i'*ne iz ilovice, ali pa iz snopov stlačene trave ter jih prebivalci naglo zgrade nove.
Kakor so inozemski «"astniki soglasno opazovali, aliesinske v >jaške kolone sedaj marširajo le ponoči, ko jih letalci ne morejo opazovati. Pa tudi podiu
«krivati. Pri žarki solčni svetlobi nastajajo v goratem ozemljil na tleh temne sence, katere letalce močno varajo. Zlasti velja to za razmere na severni fronti.
A" puščavah Ogaden in Dana k i imajo letalci, sicer lioljši razgled po ravan i, toda tudi te ravnine so jiokrite z nepredor-uim grmičjeni in bodičastimi rastlinami, v katere se lahko skrije na tisoče Abesinecv, ne da bi jih mogel letalec zapaziti. Poprej so Abcsinci italijanska leta'a močno obstreljevali, kakor hitro so se prikazala nad njimi. Na ta način so Abcsinci italijanskim pilotom sami pokazali cilj, kamor naj mečejo hombe. Sedaj pa so se začeli A-besinci posluževati nove taktike. K-skor hitro zaslišijo v daljavi brnenje motorjev, se vržejo na zemljo, zlezejo med gr-movje ie nepremično ob le že. Ko priplavajo nad mvnino italijanska letala, vidijo pod seboj samo mrtvo ravnino brez vsakega življenja. Od'nikoder ne poči puška, vse je kakor mrtvo. Zato se je že dogodilo, da so italijanska bombna in preizvedo-valna letala po cele ure krožila n*d kakim krajem, ne da bi bila količkaj sumljivega opazila. V resnici pa je bilo tam zbranih na tisoče abesinskih vojščakov, ki so mimo zdeli v svojih skrivališčih in čakali, dokler letala Jie odplovejo. Kakor hitro pa so letala izginila, je vse grmičje daleč naokrog oživelo in Abe-ainci so mirno nadaljevali svoj pohod.
Pogled na te kraje je še bolj živo vzbujal v Neži take misli in njeno nezadovoljstvo je postajalo še bolj pekoče. Zapustivši steze so se napotili po glavni cesti, po isti, koder je uboga žena za tako malo časa priveilla hčerko spet domov po onem bivanju v krojačevi hiši. In že se je videla tista vasica.
"Saj pozdravimo seveda te doibre ljudi?" j" ick I a Neža.
"Tudi zato, da se malo odpočijemo, kajti la koš mi začenja pošteno presedati; in končno, <ia požvečimo kak grižljaj,*'je dejala Perpetua.
44S pogojem, da ne izgubljamo časa, ker ne ]»otujemo za zabavo,** je zaključil dou Ahbon-dio.
Sprejeli so jili z odprtimi rokami in z velikim veseljem so jih zop«'t videli, kajti domači so se ob njih spomnili svojega dobrot Ijivega dejanja. Izkažite dobrot, kolikor jih morete ,pravi na tem mostu naš pisatelj, in pripeti se vam tem pogosteje, da srečate obraze, ki vas vzra-dostijo.
Ko je Neža objela dobro »lomačinko, jo je premaga! bridek jok, ki ji je bil velika uteha, in odgovarjala je ihte na vprašanja o Luciji, ki sta jih stavila oba domača zakonska.
"Bolje ji je nego nam," je rekel don Ab-bondio. "Ona je v Milanu, izven nevarnosti, daleč o«l tega vražjega šnndra."
"Ali bežite, kaj, gospod kurat, s svojim spremstvom ?*' je dejal krojač.
44Kako pa," sta odgovorila likratu kurat in njegova služabnica.
" Poni i litjem vas."
"Namenjeni smo," ji1 rekel don Abbondio, "v grad — — ."
"Dobro ste si izmislili; tam boste varni ka kor v cerkvi."
"In tu se nič ne bojite?" j«' vprašal don Abbondio.
"Povem vam. gospod kurat: prav na "ho-spitaeijo", kakor veste, da se pravi, če se hoče dobro povedati, ti ljudje najbrž ne pridejo som; predaleč smo od velike ceste, hvala Bogu. Kvečjemu če takole zatelebanijo malo stran, česar Bog ne hoti; vsekakor pa je še čas; čuti moramo prej še druge v«>sti iz ubogih krajev, kjer se ustavijo."
Sklenili so, da se tam malo oddahnejo, in ker je bil čas obeda, je rekel krojač: "Gospoda, poČastititi morate mojo revno mizo; takole po domače; postrežemo vam tudi s tem, iia boste dobro sprejeti.*'
Perpetua je rekla, da ima s sabo -fiekaj takega, da lahko post prelomi. Po o Kaj eeermo-nijah na tej in oni strani so pobotali, da pritaknejo lončke 'k skup neonu ognju, kakor se pravi, in pripravijo skupen obed.
Otroci so se z velikim veseljem razpostavili okrog Neže, svoje stan* prijateljice, in l^rž, brž je krojač ukazal deklici (tisti, ki je bila nesla oni grižljaj vdovi Mariji — Boy; ve, ali se je še spominjate), naj olušči štiri zgodnje kostanje, ki so bili v nekem kotu, ter jih sp.>-ee.
4'In ti." j«1 rekel dečku, "pojdi na vrt in ctresi breskev, <la jih nekaj pade na tla, ter jih prinesi sem — pa vse, veš! In ti," j«* r«*-kel drugemu, "zlezi na smokev ter jih utrgaj par najbolj zrelih. Saj to obrt še preveč poznate." Sam je š«'l nastavljati neki svoj sodček, gospo«linja pa je šla po nekaj namiznega perila. Perpetua je privlekla svoje zaloge na dan; pripravili so mizo: prtič in majolikast krožnik na častnem mestu za don Abbondija, z jedilno pripravo, ki jo j«« Perpetua imela v košari. Sedli so k mizi in obedovali. Če že ne z velikim veseljem, pa v-a j z mnogo večjim, nego bi ga bil kat«"ri'koli omizuik pru'akoval za ta dan.
"Kaj pravite, gospod kurat, k taki zmedi?" jo dejal krojač. "Zdi se mi, kakor bi bral zgodovino Mavrov v Franciji."
"Kaj naj rečeni.' Tudi to me je moralo zmleti!"
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
IZ BAGDADA V 8TAMBUL
4 knjige, s slikami. 637 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na bega t Goropa; Dražba En Nasr
Cena _____________________1.50
KRIŽEM PO JUTROVKM
4 knjige, 598 sftrani. s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Čamarlh; Med JezJdi
Cena....................1.56
PO DOVJEM STKDIST.1NU
4 knjige. 5*4 strani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Beg Is ; Krona sreta; Med dvema ognjema	Cena __________________lil
PO PKŽKI.I SKIPET A RJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladilja; Koča ▼ soteski; Mlrldit; Ob Vardarju	Cena ________________________1.5«
SATAN TN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 17t4 strani	,
Vsebina:
IsseljencL; Toma fietar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh dellb sveta;
Izdajalce: Na lovu; Spet na divjem zapadu; ReSenl milijoni: Dediči
Cena ........................3-5#
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 576 strani
Vsebina:
KovaC Šlmen: Zaroka z zaprekami; V golob-njakit; Mohnmedanski svetnik
Cena ........................1.50
WIN F.TO V
1S knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-Či. lepa Indijanka,; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apad; Na nevarnih potih; Winnetovov roman ; Sans Ear; Pri Kumaučih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka
Cena .......................ZJS%
Ž U T I
4 knjige, s slikami. 507 strani
Vsebina:
Boj -z medvedom ; Jama draguljev; Končno —; Rih, in njegova poslednja pot
Cena ........................1.50
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas. Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y.

"8LZ3 VZBVDZ"
New York, Monday, November 25, 1935
THE LARGEST SLOVENE 0A1LY IN V.
£
GREHI OČETOV
Roman v dveh zrezkih ^
Za Glas Naroda priredil I. H.
TI
N 93
PRVI ZVSZEK.
—	To Jo bila beseda, ki je prišla iz vašega srca! To besedo bom rabil v prijateljstvu do vašega očeta. Joža? Kako ste mogli zapustiti tega očeta?
—	Ali imate tako kratek spomin? — mu odvrne jezno, ostro. — Pobegnila sem, ker nisem hotela ostati. Ako ne bi imela drugega vzroka, bi mi zadostoval že eden. — Pri tem se smeje. — Moja trmoglavost je hotela priti do svoje pravice. Kar so mi govorili proti moji naklonjenosti do gledališča, sem smatrala za dogovor. In šla sem v Frankobrod, ker sem tam imela neko prijateljico, gledališko igralko, in sem upala, da
" bo pomagala. Kako lepo, cvetoče dekle je bilo to! Prej. -^no sem našla! Slednjič jo vstregla moji želji in me jo ravnatelju. Nekaj sem mu morala govoriti. Sko-rameni in mi je dal vstopnico za zvečer. "Oglejte
-nimate kaj boljšega delati." To je bil njegov ora-
kel. '"V. 'ala sem si. Oni večer sem se ž njim sestala.
Greij^A ~,meh..
—	n? Ne raz\mem toga glasu, Joža, s katerim ste mi to povedali. Meni se zdi sreča, da je bil ravno on! Tako srčno dober človek!
—	Oh, da, in tako vesel, tako ljubezniv, tako galanten! Zakaj se no bi razvesljevala ? Ko mi pripoveduje, <la giv v Monakovo — smejte se vendar! Ali ni to smešno, da v
m J
PUN RAZUZDANOSTI V FRANCIJI
Francoska javnost se zanima za proces, ki se že več let obravnava pred vrhovnim sodiščem. Leta 1929 so sklenili strokovnjaki iskati petrolejske vrelce v dolini de ltaux, kjer prebivajo marljivi kmetovalci
univerze je izjavil, tla gre na primer nimfomanije, ki ga je utegnil zakriviti plin ali kaka druga tajna sila. Podobni primeri so znani iz svetovne vojne. V mnogih vaseh blizu bojišča, koder so korakali vojaki so zla
in upokojeni uradniki, ki so sel sti ženske zapadle nekakšni
i. l „ u:__i. • r____ _ i___• i •	■ - f
zatekli tja, tla bi v tej čarobni dclini preživeli jesen svojega Življenja. Prvo vrtanje je prineslo inženjerjem upanje in zato so opravili vsa pripravljalna dela, da bi začeli pridobivati petrolej. Ko so pa prodrli že precej globoko v zemljo, so naleteli na toplo blato iz katerega j" brizgala še toplejša voda.
hipnozi in firepenenju po našla di, liote'e so vživati življenje v vsej razuzdanosti, prodno pride nova nevarnost.
Vrhovno sodišče si ni znalo pomagati. Da hi se pa že itak fantastična zadeva še bolj ne zapletla, je oprostilo rudniško družbo obtožbo, obtoženega mladeniča je pa obsodilo samo
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Nekega krasnega pomladne- !,a vu mesec zapora pogojno m ga dne je nastal pravi ciklon, }flcer? z?ra^ Postopka proti med katerim je strahovito gr
melo in pokalo, obenem je pa v zemlji zamolklo bobnelo. Iz cevi je začela puhati tako močna in g »sta para, da je bila v d veli urah zastrta z njo vsa dolina, zrak je bil pa nasičen z neznanim plinom. Kemiki .-<»
obupati nad maščevanje, zaradi mehe
ItlO,]G
ker hi
pripovedujem stvari, vsled katerih mo p.:'iic-tjc? Hotela som imeti svoje majhno st-m vedela, da bi vas mučilo — četudi in r*cd;i.i! Oh, kak«) smešno, kako smešno!
Njeno smejanje noče prenehati. .
—	Joža! Zaradi svoje hudomušnosti ste se igrali z usodo človeka, ki vam je ponudil svoje srce in svoje življenje! Ne morem vam reči, kako me boli ta misel. Vi sto dosegli svoj cilj!
—	Ne! Sedaj, ko som ga navidezno dosegla, mi je vse eno, če sem ga dosegla ali ne. Mogoče sedaj celo rani vašo nečimurnost, ako vam rečem, da mi od one ure v vaši osbi ni preostalo drugega kot nevolja proti sami sebi. Ko sem tedaj prišla k vam, sem mislila, da ljubim. Ko sem šla, sem mislila, da sovražim. Sedaj pa vem, da vse to ni bilo v ni kaki zvezi z vami. Bilo jo samo neumno hrepenenje po tem, kar se mi jo zdela sreča, žeja po stvareh, ki sem si jih poželela, •amo zato. ker jih ni sem imela, in ki se mizdi brez vsake vred »osti, odkar imam. Oh, kako rnjusno jo vse toU
Na terasi jo vse utihnilo. Skozi odprta vrata je prihaja-
da na
brž
odg .var a za lr.z-v i

najboljšemu ]>!]-javo i;i kurjavo. Treba .«• bilo samo uje*i ta •Iragocni plin, ki je med -il-nim pokanjem in bobnjenjem n-hajal iz zemljo. Industrijei >o si seveda od zadovoljstva ineli roke. Ta čas je pa postala pravljična dolina torišče čudnih pojavov. Ljudje so so navadili na plin, toda kmalu so (»pazili. kako so hitro razkraja surovo meso in jedi v shrambah rn kako so počrneli vsi zlati predmeti. Prvotno so bili ljudje veseli, t* pojavi so jim pa temeljito nrcgnali vesolje.
Drugi dan so nastali Še preseneti ji ve jši pojavi. Dotlej mir-
javni morali. O skrivnostnem plinu so bo pa še govorilo in sicer pred civilnim sodiščem, kjer bo šlo za priznanje očetovstva. Seveda bo tudi civilno sodišče v zadregi, ker ne boj moglo dobiti nobenega dokaza, bi je kriv plin, da jo postalo li>-letno deklo mati.
PESTUNJA
"In zakaj se potem meni tako zdi? ..."
"Tale bi bila dobra," pravi žena o drugi kompetentki, — 44 toda sumljivo mi je, zakaj je služila na dveh mestih le po o-sem mesecev. Gotovo pije . . . Ali ni dišala po vodki?"
44Zdi se mi, da ne."
<4A >>'oni se je zdelo, da je i dišala po vodki. Se po tleli nam vrže Ninočko, ko se upija-| ni... Fiegontov Kolka je vsled ; padca postal bebec. S tako 'pestunjo rajši* zbogom."
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU
111 WIST Uth STRUT NEW IOBK, If. Z.
Nftm MAM ZA CENE VOZNIH LIBPOV, MM-EZRVACUO KABIN. IN POJASNILA EA FO-TCVANJS
SHIPPING NEWS
novembra : Ilereugaria v Cherbourg .tO. novembra:
Cham plain v Havre Conte »II Savoia v Genoa
3. decembra: Manhattan v Havre
(J. decembra: Bremen v Iiremen
7. decembra: He de France v Havre
14. deeemhru : Washington v Havre Lafayette v Havn> Aquitania v Cherbourg Eurojia v Iiremen Itex v Genoa
28. decembra:
Conte di Savoia v Genoa
Kudaljevanjfi s J. strani.
ti bo pa
"Afimija mi je zelo všeč, tako ljubezniva je in resna, toda nekako sumljivo debela je . .
"Služila jo pri trgovcu, zato je tako rojena.
4 4 Toda od česa ima tiste žolte pege po obličju in modro kroge pod očmi ? Vprašaj jo.
lo samo tiho Šepetanje, s katerim po grmih.
Sedaj jKi zopet nenadni smeh.
—	Samo mimoidoča opojnost! Ti ko je vendar rekel oni napol blaznež. Opojnost? Da! Opojila sem se. Vse to je bilo tako zapeljivo: njegova skrb. njegova ljubeznivost, njegova ljubezen. In vse, s če mur me je obdaril. Ako me ne M podkupilo, ne bi bila dekle. Ne dekle,, kakoršno sem. Kakoršna sem? Ah, poglejte samo, kako prikupljiva moro biti ta nedolžna govorica. — Zopet oni smeh. Naenkrat pa nek tuj in resen glas. — Z njegovo usodo sem se igrala? Ne! Motite se: Igrani se s svojim življenjem. In svojo igro sem izgubila. On je dobil, ker veruje v dobiček. Ima srečni dar, da z domišljijo resnici obrne obraz po svojem okusu. In ta dar se bo še izkazal, kadar se bo mene naveličal. Kar je meni življenje uničilo, bo njemu po letih zauimJv spomin.
—	Ne poznate ga, Joža! In ravno vi imate ves povod o njem z drugačnimi besedami govoriti. Tudi iz vašega glasu slišim, da se zavedate svoje krivice proti temu dobremu človeku. Joža! Poslušajte ta občutek! Bodite odkriti proti Kolerju! Kot ga poznam, bo vaša odkritosrčnost njegovo ljubezen samo utrdila, ne pa omajala. Peljal vas bo v hišo vašega očeta —.
—	Nikdar! — To je bil krik strastne bolečino. — Svojemu očetu ne morem nikdar več stopiti pred oči. Ko nam je oče ono — ono mater pripeljal v hišo, mater, ki mi je s svojim grešnim otrokom vkradla ljubezen mojega očeta, sem ji nekoč v sovraštvu in zaničevanju zakričala v obraz, da je našo hišo omadeževala in oskrunila. In sedaj naj bi se jaz sama vrnila v hišo —.
Joži ne besede zamro. Slišim nagle korake.
—	Ne, Joža, ostanite! Druge poti ni za vas, kot da se vrnete v hišo svojega očeta! In Koler bo šel k vašemu očetu.
—	Na to pa bom mogla dolgo čakati! — Zopet oni rezki smeh. — Kar mi je v pijanosti svoje domišljene sreče nakle-petal, bo v prvi trezni uri pozabil. In ako mi napol iz ljubezni in napol iz usmiljenja da svoje ime' Ne! Hvala! Ne ljubim ga. Da bi me kot težko breme obesil na svoje noge, za tu sem preponosna. Kaj mi more življenje ob njegovi strani še dati? Samo oskrba, ki me hrani? Ali pa navidezna čast, po kateri prav nič no hrepenim? Življenje je bilo za mene vredno le toliko časa, dokler sem mogla hrepeneti. To mi je postalo jasno, včeraj, ko sem sedela v gledališču in sem videla poginiti človeško življenje na tem, kar seni smatrala za veliko veselje življenja. Poglejte vendar! Kar sem hotela imeti imam vendar vse; obleko, nakit, življenje v sijaju, človeka, ki liie ljubi. ^ In kako zoprno mi je vse to postalo!. Kaj naj še hočem f Se eno, da, zadnje! Da bi se mi izpolnila želja, katero je oni pesniški blaznež v pijanosti izrekel
omeni.	, ..J^UJftillil
—	Joža! To je norost!
—	Mogoče! Mogoče pa tudi najvišja pamet. Ona želja je do <polovice že izpolnjena. Že sem se streznila iz trenutne opojnosti. V meni je že ona 44muka praznote"! In ko bi —.
Joža umolkne. Nato pa pravi šepeta je:
—	Ali slišite T Na ulici! To so njegovi koraki. Kako se mu mudi priti domov! Nočem ga videti. Ne sedaj! In ko bi hoteli poskušati poučiti ga o vsem, kar sem zamolčala, tedaj vam bo žal! In ko bi imeli namen poklicati mojega očeta f Mene ne bo več našel.- Še vedno me ljubi. Ako mi pride želja, da bi potovala.
Votel ropot pretrese hišo. V veži so se vrata težko zaprla.
(Dalje prihodnjič.).
se je večerni veter i^ral m' prebivalce jo naenkrat obšla
neko vrste kolektivna strast no glede na starost, in na družabni položaj. Divjih orgij, ki so se odigravale 9. maja zvečer v krčmi "Pri zelenem konju", sploh ni mogoče opisati. Solo prihod orožnikov jo napravil vsaj za pokaj časa konec neverjetni razuzdanosti prebivalcev te bogate dolino. Nihče ni našel odgovora na vprašanje, od kod naenkrat ta čudna izprememba v ljudeli.
Oblasti bi morda ne bile posegle tako odločno v življenje prebivalcev doline de Raux, če bi ne bila 16-letna hči nekoga uglednega domačina zanosila in postala mati. Oče ono loto
t;.. ('o ti ni ena v šot druga!"
"Kajpak, ti tiščiš vodih* e;n» isto. Vtopel si si v glavo, vzeti pestunjo iz posredovalnice, — no, pa mora biti po tvojem. Kakšna gospodinja sem neki v [morda je nosna? tej liiši! Brez vpliva sem, brez glasovalne pravice, gola ničla!"
Medtem, ko sva na tak način parlamt utirala mod sabo, je Ninočka padla s kovčega.. In nastal je jok, nastalo je v zdihovanje isi škripanje z zobmi.
Naslednjega dne sem romal po posredovalnicah. Pridem, položim rubelj 44za vpis" in razložim svoje želje. Poslušajo me tu sivo stare gospo, suhe
44Ali dragica, to vendar no pro, vpraševati o takih stvareh ..."
44Ah, ne ljubi se ti . .. Pa dobro. Nc vzamem je torej . . . Nimam pravice, riskirati s svojim otrokom."
Takole se to vleče že šesti dan. Pisarne, pestunje, svakinje hišin, suhi kartoni s sivimi kodrčki, * sleparske priče,
kot karton, ali gospodje, sporni- j kuharice iz soseščine, rdeči no-najoei s svojimi obličji in kret-j sovif žolto	tatinsko oči,
n jami na tiste pošteno priče, ki; nerimna ušesa . . . so plazijo po notarskih spre-1 jmaiP idejo! jcninic-ah. Povsod navajam na O-1 potujem na kmete za prejš-zenino prošnjo kot pogoj, naj „j0 pestunjo, — ponudim ji po-
pestunj z rdečimi nosovi rajši lovico svoje plače, ekvipažo, lo-» si'win .	j ~	• •	i
B O Z I C
V JUGOSLAVIJI
PRIDITE! PREŽIVITE BOŽIČNE PRAZNIKE V STARI DOMOVINI
Parniki iz New Yorka:
New York - - - 5. decembra Bremen - - - 7. decembra H ansa-- - 12. decembra
<1*1 »-j All i rt Dull-n)
Europa - - - 15. decembra
Ekspresni vlak oh BREMEN iti ECROPA v | y Rreuierhaven jamči udobno potovanje <lo Ljubljane. Istotako točne zveze iz Hamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
r>7 BROADWAY. NEW YORK
VA2NO ZA

ne posi-jajo ...	, žo v opri in po smrti
/veoor zvonček no preneha mojega imetka. peti Pestunje prihajajo. j Morda bo zatlovoljna!
4 4 Kaj misliš? Ali no bo Ni noč- ___ ,K. bo?! ko tepla?" me vpraša žena z
ozirom na ono izmed njih. j -
polovico Toda
vem.
4 4 Tebe gotovo sploh prav ma-
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno dt kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan m tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo si al i za Novo leto tn ker bi že le li, da nam prihranite toliko ne potrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate no ročn>no pravočasno poravnat i Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih t meni so tiskana z aebelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kj*r je kaj na Šth rojakov naseljtnih.
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
1I.LINOIS:
Chlcagc. J Cicero, J.
BevčIC. J Lukanlcb Fabian (Chicago. Cicero in Illinois) Mary Bamblch. Joseph 1**
starejšega obtoženega fanta je zanima, ker nočeš niti raz	-	„W¥* .
" miši jati o tem."	Naročite se "Glas Karoda"	Jaeob ^^
44Ampak, drasra moja, kako največji slovenski dnevnik v
i	COIOKADO*
morem to vedeti?"	; Združenih državah.	- I PuebIa Peter Cullg_ ^ gmft|f
vložil tožbo proti rud. družbi, češ, da je ona kriva vse nesreče. Na pomoč se poklieali sodne izvedence, zdravnike, inžen-jerje in kemike. Dva izvedenca t?ta izjavila, da je otročja trditev, da bi mogel plin zapeljati krepostne ljudi v razuzdanost. Dva sta je zatrjevala, da bo ni izključeno. Izvedenec lyonskc
Stanley Baldwin
Walsenharg. M. J. 8vnb
K nji gar na "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.

ROMANI
Angleški ministrski predsednik, ki je bil pri zadnjih volitvah zopet izvoljen. Angleška vlada bo torej nadaljevala s svojo konservativno politiko.
(Nadaljevanje.)
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako Živo domišljijo kot jo je imel Fr»ieoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove na | »ovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letale, submarin, polet v stratosfero itd.
KAZAKI, spisal L N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75
Kdiuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega uapoldlvjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživiinjev od začetka do kosca.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ievec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena ________ .60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-Bi poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu se bo uioral čl tate! j večkrat od area nasmejati.
KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa	.....75
Zgodovina nagega kmeta je zgodovina neprestanih liojev. Bojev s Turki In graBčaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal ■lavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen ro-. man bo sleherni s ulitkom prečita1.
LA BOHEME. Spisal H. Murger. 4()'J str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli |K>lovice devetnajstega stoletja. — Knjiga svetovno znano dei^.
LISTKI. (Ks. Meško\ 144 strani.............70
LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševec.
263 strani. Cena ..................................................60
Izltorno je pogodil ljubljanske tij»e naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja. da jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani.
Cena .80
Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LI CIFER, spisal Jean de la Hire, 392 strani. —
Cena ........L—1
Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišlji-
MALI LORD. spisala Fnnees Hodgeson Burnett. 193 strani. Ceni ................................. .80
Globoko zasnovaua povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. l>eček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim ln slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani.
Cena .30
Štiri zanimive Črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena______________ M
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
Joliet, vat
La Salle. J. Spelicb Maseoutah. Frank Angustln North Chicago. Joie Zelen«
KANSAS: Glrard. Agnea Močnik lansas City. Frank Žagar
MARYLAND: Kltzmiller. Fi. Vodoplvec steyer, J C erne (za Ponna. W. Va. In Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlar
MINNESOTA:
Chisholm. vrank Gouže Ely. Jos. j. Peshel Eveletb. Louls Gonže Glllaert. T^ouls Vessel Hihhlnfc, John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcb
montana:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck
NEW YORK:
Gowanda. Karl Strnlsha - Little Falls, Frank tfasla
OHIO: Barherton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Kar linger, Jacob Resulk. John Slapv'A Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Vw* Se
Warren, Mrs. V Rachai Youngstown. Anton KlkeU
OREGON: Oregon City, Ore.. J.
Koblar
1!
PENNSYLVANIA: Bronehton, Anton Tpovee Clarldge, Anton Je"lna Conemaugh. J. Brezovee Export. Louis Supaniii Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kaasln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Taoželj Luzerne. Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, John 2n«t Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek, FT. Sehlfrer West Newton. Joacob Jovan
WISCONSIN i Milwaukee. Weet AlUa. Sheboygan. Joseph Kakei
WYOMING: Bock Springs, LnH DiamondvUle, Joe RoiSeh
Akt
UPRAVA "QLAB RAMQ&A"