Naročnina Dnevna Uda)" za državo SHS mesečno 20 Din polletno 110 Din celoletno Z40 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din aedeltsUa Izdaja celoletno v Jugoslaviji tZO Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 Stolp. peUt-vrsta mali oglasi po 130 In 2D,večji oglasi nad 43 mm vUUne po DlnZ-SO.velUcl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pn večjem o Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku Uredništvo te v Kopitarjevi ulici it. 61111 Rokopisi se ne vračalo, neiranklrana platna ae ne apretemalo - Uredništva telefon it. 2030, upravntitva it. 232» Političen list sa slovenski narod Uprava le vKoptlar/evi uJ.4t.fi Čekovni raCun: Ljubljana štev. 10.650 In 10.349 za inaerate. Saralevait.7363, Zagreb it. 39.011, Praga ln Dunaj it. 24.797 Kellog - moralna opora »Visoki pogodbeniki so, prevzeti vzvišene dolžnosti, da zahtevajo blagostanje človeštva, v zavesti, da je prišel čas, da se javno odpovedo na vojno kot sredstvo državne politike in da vzdržijo srečno in trajno mirne in prijateljske odnošaje med državami; ter dalje v prepričanju, da naj se vsaka sprememba medsebojnih odnošajev izvede le potom mirovnih sredstev, ki naj bo le uspeh mirnega in uravnanega postopanja; ter dalje, da bo vsaka država pogodbenica, ki bi v bodočnosti stremela za tem, da s pomočjo vojske pospešuje svoje narodne koristi, zgubila prednosti, ki jih ji nudi ta pogodba; dalje v upanju, da se bodo vsi narodi sveta v svojih stremljenjih za blagostanje človeštva pogodbi priključili in pripustili, da postane deležen vsak narod dobrin, in bodo združeni vsi kulturni narodi sveta v obvezi, da se skupno odpovedo vojni kot sredstvu državne politike — sklenili, da podpišejo pogodbo in sprejmejo sledeče določbe: Pogodbeniki slovesno izjavljajo v imenu svojih narodov, da obsojajo vojno, kadar gre za rešitev mednarodnih sporov in se odpovedo vojni kot sredstvu državne politike, kadar gre za medsebojne odnošaje. Visoki pogodbeniki se zavežejo, da bodo vse spore, najsi bodo tega ali onega značaja in kateregakoli izvora, in ki nastanejo med njimi, vedno reševali le s pomočjo mirovnih sredstev. Ta pogodba se bo v posameznih državah ratificirala po ustavnih določilih in stopila v veljavo, ko se bodo položile ratifikacijske listine v Washingtonu. Pogodba bo vsem državam na svetu pristopna.« To je v bistvu besedilo pogodbe, katere politično ozadje smo že zadnjič razsvetlili. Vendar pa je poleg stroge politike v pogodbi misel splošnega razsodišča tako važna, da pomeni brez dvoma svetlo točko v razvoju dosedanjega gibanja za odpravo mednarodnih sporov potom razsodišča. Nič ni slučajnega, če je iniciativa za to pogodbo izšla ravno :z Amerike, četudi ne moremo odrekati zaslug, ki jih ima pri tem delu francoski zunanji minister Briand. In zopet ni ničesar slučajnega, če je ravno ista Amerika sklenila dosedaj z različnimi državami razmeroma največ razso-diščnih pogodb, kljub temu, da je najmanj po svetovni vojni izžeta država na svetu. 2e površen študij k statutom Društva narodov nam kaže na izhod tega stremljenja v Ameriko, kjer so se znameniti državoslovci in pravo-slovci desetletja ukvarjali z mislijo splošne razsodiščne pogodbe. Spopolnitev tega dela jc Wilsonova politika, ki je skupno z veliko an-tanto ob koncu svetovne vojne ustanovila za-jednico narodov — Društvo narodov, ki sicer ne pomeni brezpogojnega razsodišča, a je vendar velika moralična opora vseh miroljubnih ljudi in ima že v kratkem času svojega obstoja zaznamovati mnogo uspehov, kar se tiče mirne odstranitve meddržavnih sporov. Kello-gova pogodba je vsekakor korak naprej. Države pogodbenice se izrecno zavežejo, da se odrekajo napadalni vojni in da se ob vsakem sporu med seboj pozovejo na razsodišče. Kel-logova pogodba je odprta vsem državam in Ima brez dvoma v razsodiščnem pogledu tako velik moraličen pritisk, da bo redka država, ki si bo upala odkloniti to ponudbo in se nekako upreti misli razsodišča. S tega stališča vzeto pomenii slavnostni dogodek v Parizu brez dvoma korak naprej, odstranjuje verjetnost vojaških napadov in daje novo pobudo tistim, ki vidijo rešitev sedanjega depri-miranega stanja zlasti v Evropi edinole v ve- tiki besedi — miru. Pogodba je nekak svečan opomin Evropi, naj se zdrami in naj gotovi razredi in gotova politična mišljenja, ki dvigajo upor, ki hočejo t ognjem in mečem udejstviti svoje politične cilje, prenehajo s takim delom in gredo skupno na delo za obnovo Evrope. Zlasti tisti sloji, ki trpe največ pri vsakem krvavem obračunavanju, vidijo lahko v podpisu tega mirovnega pakta novo zmago tudi njihovih teženj. S stališča ljudskih strank pa se nam zdi umestno, da pri tem podčrtamo njihove mednarodne cilje, zlasti kolikor pride v poštev Ideja razsodišč. Ne samo, da je ta misel splošna v zunanjepolitičnih programih krščanskih strank, misel je dobila meddržavno konkretno obliko, ko je začela v Italiji prodirati italijanska ljudska stranka in ko je bil njen vodja don Sturzo, z istim veseljem kot v notranji organizaciji tudi na delu, da na podlagi razsodiščnega postopanja in mednarodnega sodelovanja krščanskosocialnih ljudskih strank ustanovi mogočen evropski blok in ko je to svojo mirovno roko ponudil osebno v Berlinu važni politični stranki, nemškemu centrumu. Kellog bofkotira Htiglifo v London, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Poslabšanje odnošajev med Anglijo in Ameriko, kateri se je angleško-francoska mornariška pogodba sicer naznanila, pa ji še vedno del te pogodbe ni znan, je danes na prav poseben način prišlo do izraza. Uradnik državne ameriške paroplovne črte je danes popoldne sporočil angleškim časnikarskim uradom, da se je Kellog odrekel temu, odpotovati v Ameriko na »Lcviathanu« iz Southamptona. Na povratku v Ameriko se bo sploh izognil angleških tal ter se bo iz Dublina na ameriški kri-žarki »Detroit« odpeljal v Cherbourg, tam pa prestopil na »Leviathan«. Ta odločitev ameriškega državnega tajnika dopušča zelo neugodne sklepe glede ugotovitev, ki jih jc Kellog moral v Parizu dognati o angleško-francoski mornariški pogodbi. Vsebino teh ugotovitev definirajo angleški politiki na podlagi opazovanj v Bruslju in sedaj v Parizu pri sestanku državnikov na podpisu Kellogove pogodbe tako, da jo bila stara predvojna an-tanta med Anglijo in Francijo na novo ustvarjena v svoji najnevarnejši obliki, toda sedaj ni Nemčija jutrišnji sovražnik, o čemer so si posebno Francozi lahko popolnoma na jasnem. Nova antanta se lahko najbolje definira kot angleško-francoska pogodba za povratno zavarovanje, pri čemer Francija povratno zavaruje Anglijo proti pomorskemu konflikta ali proti tekmovalnemu oboroževanju z Združenimi državami, dočim je Anglija zagotovila Franciji povratno zavarovanje za primer, če bi prišlo do spora z Italijo, ki se v angleških in v francoskih vojaških krogih enako smatra za neizogiben. Dr. Korošec u Iflaribarn c Maribor, 29. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes ob 10 se je pripeljal semkaj z avtomobilom iz Ljubljane predsednik ministrskega sveta in notranji minister g. dr. Anton Korošee v spremstvu predsednika ljubljanskega oblastnega odbora g. dr. Marka Natlačena in bcl-grajgkega župnika dr. Wagnerja. Najprej jc izstopil v dijaškem semenišču, nakar se je odpeljal v Cirilovo tiskarno .Od 11 naprej pa je na velikem županstvu sprejel zastopnike posameznih oblastev in sicer predsednika mariborskega oblastnega odbora dr. Josipa Lesk o v a r j a , mestnega župana dr. Alojzija J u v a n a, okrajna glavarja dr. I p a v c a in dr. P o 1 j a n c a , šefa posameznih oddelkov na velikem županstvu in predstojnike drugih državnih upravnih uradov v Mariboru. V dijaškem semenišču jo nato sprejel še nekatere privatne stranke. Popoldne je g. dr. Korošec napravil izlet v mariborsko okolico, nato se je vrnil v Ljubljano. Po svoji navadi ni hotel g. dr. Korošec dati nobene politične izjave. Poslanci KDK so prišli po dnevnice r Belgrad, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Po odhodu predsednika vlade je v Belgradu nastopilo popolnoma mirno življenje in o kakem intenzivnem političnem delovanju, kakor bi ga rado naslikalo opozicionalno časopisje, ni nobenega govora. V Belgrad je sicer danes prišlo več poslancev od KDK, ki so se razgovarjali z Nastasom Petrovičem, vendar se kljub tozadevnemu naporu teh poslancev, da bi dali temu sestanku kak močnejši značaj, to ni posrečilo, ker se je pokazalo, da so poslanci KDK prišli v Belgrad zaradi tega, da bi dvignili dnevnice za mesec september. Tudi senzacije in izjave, ki jih vsakodnevno pošiljata v svet z Bleda Pribičevič in iz Zagreba dr. Maček, ne morejo pripomoči k temu, da bi se pod-vzela kakšna akcija v smislu njihovih želj. Zanimivo pa je dejstvo, da poslanci KDK, predvsem poslanca Kostič in PopoviČ, poskušata belgrajski javnosti predstaviti delovanje samostojnih demokratov v KDK kot neke vrste državotvorno, patriotsko delovanje, češ, da KDK nikakor no soglaša z načrti HSS o posebni hrvatski državi, marveč da je ravno uspeh SDS ta, da ni prišlo morda do večjih izgredov po Hrvatski in Slavoniji in da so oni (SDS) za sedanje stanje, kakršno je in da SDS ne želi nič drugega, kakor da bi se izmenjala vlada in bi prišla SDS na krmilo države. — V teku današnjega večera odpotuje na Bled zunanji minister dr. Voja ■Marinkovič, da kralju poroča o bližnjem zasedanju Društva narodov. Nato se odpelje kot vodja naše delegacije v Ženevo. Strah ima oeiike §11 v Berlin, 29. avg. (Tel. »Slov.«) V izjavah, ki so zaradi svoje ostrosti vzbudile pozornost in se gotovo tudi v inozemstvu ne morejo odobravati, je dr. Krnjevič v »Deutsche Tageszeitung« izjavil še pred odpoto-vanjem v Zagreb: »Ni izključeno, da me bodo pri prihodu v Zagreb zaprli. Pri nas je sedaj vse mogoče. To ni nič novega več.« Dr. Krnjevič je nato navajal, kako so njega in pet voditeljev HSS zaprli meseca januarja 1926, da so štiri mesece bili v preiskovalnem zaporu, da so bili potem v treh instancah rednim pravnim potom oproščeni obtožbe veleizdaje, kljub temu pa da so jih potem takoj zopet spravili v policijski zapor. Ko njegovega in njegovih tovarišev mandatov v narodni skupščini niso overovili radi suma, da so v stikih z boljševiki, jim za ta očitek niso mogli doprinesti niti najmanjšega dokaza. Potem je, napadajoč režim, še rekel: »Ne bojim se. Mene ne more obsoditi nobeno sodišče. Hvala Bogu, da so na Hrvatskem še neod- Zal, da ta misel že tedaj ni dozorela v dejstvo, ker bi sicer po vsej pravici morala tudi evropska uradna diplomacija priznati krščanske politike za prednike Kcllog-Briandovega dogovora. Dejstvo pa, da je sedaj prišlo do splošne formulacije razsodišč in obsodbe nacionalne vojne kot sredstva državne politike, odgovarja ravnotako programom krščanskih socialnih strank, in zato te stranke Kellogov pakt z moraličnega stališča, najsi je že širše politično ozadje pogajanj med Kellogom in velesilami Evrope še tako ali tako, pozdravljajo in vidijo v njem veliko oporo pri oživo-tvarjanju ostalih delov svojih programov«, visna sodišča. Novi sodniki iz Srbije odnosno iz Belgrada so pokvarjeni, strankarskopoli-tično pobarvani in izdajajo razsodbe po želji vladne stranke. Naše pravosodstvo je še edino dobro. Sodniki, ki jih imamo še iz starega časa, tudi najvišja pravosodna oblast, kasa-cijsko sodišče v Zagrebu, nas ne more obsoditi, ker imamo neodvisna sodišča. Domov potujem popolnoma brez skrbi.« č Zagreb, 29. avgusta. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na alarmantne vesti zagrebških listov, da so se izdali na ozemlju zagrebške oblasti izjemni ukrepi, je zagrebški župan Heinzel obiskal generala Uzun-Mirkoviča in se z njim dalj časa razgovarjal. Pri tej priliki je Uzun-Mirkovič obvestil Heinzla, da ni vojaštvo dobilo niti najmanjšega pooblastila, da samo na licu mesta sodi, marveč je mestni poveljnik opozoril redarstvo, da se preprečijo napadi na vojaštvo. Napadi, o katerih se je govorilo, so se izvršili na posamezne vojaške osebe, ki v pozni noči niso bili več vojaki, ampak ljudje, ki se zabavajo kakor meščani. Nasprotno se je izdalo vojaškemu poveljniku in poveljnikom posameznih čet povelje, da se mora vojaštvo izogibati vsakršnih spopadov z meščanstvom. Nasilja radiževcev č Zagreb, 29. avgusta. (Tel. »Slov.«) Pristaši HSS na vse strani vpijejo o obznani in nasilnih ukrepih, S svojim delom dokazujejo, da ie njihova mentaliteta taka, da bi, če bi bili na mestu današnje vladne večine, izvrševali vsa tista nasilja, katerih tako neresno ob-dolžujejo vlado. Vaš dopisr.ik je zvedel,- da KDK na več mestih izvršuje teror nad pri- staši drugih strank. Taiko je zvedel, da so pristaši KDK v Sinju v Dalmaciji pretili frančiškanom. V Sv. Ivanu v Zelini so nekemu pristašu HPS iz političnih razlogov posekali vinograd. Včeraj so v Preloščici pri Sisku grozili materi nekega pristaša HPS, ki se mudi v Zagrebu, razbili okna in vrata, njemu pa pretijo, da se ne sme več vrniti v Preloš-čico. Takih slučajev je še več. Iz njih se vidi, da se ravno pristaši KDK poslužujejo terorja, o katerem toliko vpijejo, da ga vlada uporablja proti njim. Preiskava o vzrokih osnja v Se!jačkem domu č Zagrcv., 29. avg. (Tel. »Slov.«) Vprašanje, kako je nastal požar, se še vedno obravnava. Ves tisk piše o tem z velikim zanimanjem. Vsekakor je treba ugotoviti, da se z vedno manjšo gotovostjo trdi, da je požar podtaknjen. Upati je, da bo vsa stvar kmalu jasna. Policija je s preiskavo končala. Pod vodstvom sodnega svetnika Vidale se vršijo zasliševanja prič. Jutri ob desetih dopoldne bo napravila komisija ogled v SeljaČkem domu. Tvorili jo bodo inženerji, arhitekti, elektrotehniki in gasilci. Ugotovila bo škodo, ki jo je požar povzročil. Policija in sodišče ne dajeta o zasliševanju nobenih poročil. Zagrebški časnikarji so sami zaslišali nekaj prič, ki stanujejo v Seljačkem domu in prinašajo njihove izjave, ki pa ne morejo biti resne. Ce bi bilo res dejstvo, da je požar podtaknjen, tako jasno, bi bila odveč vsaka preiskava. Sedaj pa se neprestano iščejo nove priče. KDK išče program pa sa ne dobi č Zagreb, 29. avg. (Tel. " Slov.- ) V Zagrebu se je danes posebno komentirala Pribičevi-čeva izjava, ki jo je dal dopisnikom zagrebških listov. V njej pravi, da namerava dr. Korošec vzdržati prepad med Zagrebom in Bel-gradom. Ta Pribičevičeva izjava je neugodno vplivala v hrvatskih krogih. Smatra se kot neuspela Pribičevičeva taktična poteza proti dr. Korošcu. V tem razpoloženju, v katerem se izraža nezaupanje proti Pribičeviču, bo potekla jutrišnja seja vodstva KDK, na kateri bi se imelo razpravljati o končnoveljavnem programu KDK. Ze danes pa moremo z gotovostjo reči, da do tega programa sploh ne bo prišlo. Kakor je zvedel Vaš dopisnik iz krogov KDK, v teh krogih sploh ne verjamejo, da bi se mogle stranke KDK tako lahko zediniti v podrobnostih glede revizije ustave. Pri tem bo gotovo prišlo do težkih nesporazumljenj, ki bi mogle privesti, če ne kompaktnost KDK, pa vsaj njeno borbenost in enodušnost proti režimu, v nevarnost. V iem smislu piše »Obzor«, ki pravi, da se čuti, da obstojajo med strankami KDK, na eni strani samostojnimi demokrati, na drugi strani HSS in Hrvatskim blokom, razlike o obliki nove državne ureditve. To se ne da niti ne sme tajili, bilo bi škodljivo. Prečanski Srbi ne morejo stati na istem stališču glede državne ureditve, kakor stojijo hrvatske stranke KDK, namreč HSS in HFSS. V širokih zagrebških krogih se uporno vzdržuje prepričanje, da 1k» KDK skoraj že precizirala zahteve glede revizije ustave. Zalo bo razočaranje tem večje, ko iz vsega tega nič ne bo. KDK priznava neuspeh v borbi proti vladi v notranji politiki. Doživela je poraz v Berlinu. Njena heterogenost nosi v sebi kali razpadanja. Gozdni požar r Sremska Mitrovica, 29. avg. (Tel. Slov.) Snoči je izbruhnil na Fruški blizu rudnika Vrbnik ogromen gozdni požar, ki je zavzel velikanski obseg. Gašenje požara je kljub temu, da sodeluje vojaštvo in prebivalstvo X. Zagrebški sejem obči mednarodni veliki vzorčni sejem 25. VIII. — 3. IX. 1928 Razstava narodnih del 25. VIII. — 10. IX. 1928 Razstava ln selem za flvlno 1. - 3. IX. 192« zadruznl dnevi ln noshusno oranje 1. in 2. IX. 1928 Na ieleznteah ln parobrodlh SO • ,,-tnl popust ta posetnike, razstavl.1ale.e in razstavljeno blafto. Potne lepriiini arije zanfčhAkega snjrr.a, !:'. valjalo m znižano ee.no pri voinji. sc dobivalo r vseli potovalnih pisarnah, pri vseh podriiimeah Prve hrvatske štedionice in pri ostalih denarnih zavodih v vseh voijih krajih. ie vseh blišnjih naselbin, izredno težavno, ker so vsi bližnji studenci in potoki suhi. Požar se zelo širi zaradi močnega vetra. Dosedaj so pogoreli ogromni kompleksi gozdov. Kdo je povzročil požar, ni bilo mogoče dognati kljub tozadevnim preiskavam. Finančna politika v zadnjih dveh letih Vodja nezadovoljnih radikalov g. Marko Triikovič je v eni zadnjih :::jav očital med drugim tudi, da so državne finance vsled slabe politike kljub velikim bremenom vedno slabše in slabše. Na ta očitek je odgovoril bivši finančni minister dr. Bogdan Markovič. Ker je ta odgovor posebno značilen in je obenem učinkovit odgovor na opletanja »jutra« in »Naroda« ,priobčujemo najvažnejše dele. Naš finančni položaj se v teh dveh poslednjih proračunskih letih ni poslabšal, ampak, če pravilno cenimo i splošno politične, posebno pa | gospodarske razmere, i sorazmerno i absolutno zboljšal in ustalil. V teh dveh letih sta bili vladi g. Uzunoviča in g. Vukičeviča. Kljub popolnoma neurejenim in težkim političnim, posebno pa težkim gospodarskim razmeram v državi, se ta doba našega finančnega razvoja lahko smatra kot doba urejevanja naših financ. Kajti, če bi v tem času in v teh tako težkih razmerah uporabljali iste finančne metode, ki so jih izvajali- v prejšnji dobi (v dobi SDS in SKS) bi mi pretrpeli finančni polom. V prejšnjih dobah, so državni proračuni castli, naglo naraščali v vsakem proračunskem letu, tako da so se v najkrajšem času dvignili na 13 milijard dinarjev. Z naraščanjem proračuna je seveda v istem sorazmerju rastel davek. so rastle takse in druge dajatve, tako da je dejstvo ogromnih bremen ogrožalo ves narod tisti čas, ki ga označujejo nasprotni gospodje kot boljši, kakor je današnji. V tistem času splošno dobrih gospodarskih prilik, tedaj ko so bik razmere ugodne za urejevanje m ustaljenje našega finančnega položaja, tedaj so izdatki izven proračuna samo v enem proračunskem letu segali preko cele milijarde dinarjev. V tistem času je država imela stalno fiktivne proračune. V tistem času so napravili leteče dolgove. V tistem času se je financiralo skoro stalno s proračunskimi dvanajstinami in ae je s tem omogočavalo vladam, da so trosile narodni denar brez skupščinskega nadzorstva in da se je napravila zmeda v državnih financah V tistem času je narod moral plačevati davke po najrazličnejših sistemih in davčnih lestvicah ln po tolikih letih državnega zivlje-ma se v tistem času ni niti začelo z izpolnjevanjem državnih obvez, ki smo jih sprejeli z kovnimi pogodbami, kar je usodno vplivalo na naš zunanji kredit. V tistem času so zaključili za državo usodno nesrečno posojilo, kar je istotako rušilo naš kredit. Vse to je v tistem času ustvarilo taka in tolika javna bremena, da so onemogočila vsako delo in vsak napredek v narodnem gospodarstvu. To je v glavnih potezah pravilna ocena prejšnjih razmer v naših financah. Ali se je v zadnjih dveh letih izboljšal? Finančna politika je v tem času stremela za tem, da uredi državno gospodarstvo in da nas finančni položaj prilagodi položaju v narodnem gospodarstvu. Predvsem smo nehali s proračunskimi dvanajstinami in državi smo dali v tem času dva redna proračuna. Zaustavili smo naraščanje državnega proračuna in ne samo to, ta dva zadnja državna proračuna sta zmanjšala državne izdatke za celo in polno milijardo dinarjev. Če bi ne delali take politike, bi nas državni preračun mesto 12 milijard danes bil 15 milnard dinarjev. Bistveno smo uredili državno gospodarstvo, posebno uredili državni proračun ki je temelj celokupnemu državnemu gospodarstvu. Današnji državni proračun vsebuje vse državne izdatke in državne dohodke vseh državnih oblasti in ustanov. V tem času naSe finančne politike smo likvidirali za skoro 400 milijonov letečih dolgov in to tistih letečih dolgov ki so bili posledica finančne politike prejšnjih let V tem času smo se držali resnice, da finančni uspeh zavisi od uspeha gospodarstva v državi in smo začeli z raznimi olajšavami državnih bremen. Znižale so se mnoge takse, naklade m davki, znižale so se cene monopolskih predmetov, posebno tistih, ki so življenjske potrebščine širokih ljudskih slojev. 2e v 1. 1927 smo s tem začeli, da bi olajšali gospodarski razvoj države in da bi popravili zlo, ki ga je napravila prejšnja finančna politika. V ta čas pada značilna in odločilna reforma o izenačenju davčnega zakona. To, česar niso poprej dovršili v desetih letih državnega življenja, se je izvršilo sedaj. Toda poleg vseh znižanj in olajšanj državnih bremen in kljub ekonomskim krizam se državni dohodki stekajo redno in točno v mejah, ki jih je predvidel proračun. To je tembolj zadovoljivo, ker je odločno znamenje naše finančne ustaljenosti. Četudi se politiki trudijo, da bi naš položaj čimbolj očrnili, je to dejstvo najboljši demanti njihovih naporov. Dalje govori dr. Bogdan Markovič o izpopolnitvi finančne uprave. Omenja dejstvo, da se je v tem zadnjem času posrečilo skleniti s Češkoslovaško pogodbo, po kateri češkoslovaška republika kupi letno za 70,000.000 Din našega tobaka, kar pomeni za revne tobačne pro-ducente veliko pridobitev. Dalje govori o prenosu gotovih poslov na oblastne samouprave, ki jih imenuje odločilen korak v reorganizaciji državnih upravnih in gospodarskih naloe. V tem času smo odstranili uzakonjene pogoje posojila, ki je bilo pogubno za državo, lei je rušilo naš kredit in ki hi, če bi ti pogoji ostali, stali državo mnoge odvisne stotine milijonov za graditev jadranske proge. V tem času smo dobili zvezo z eno najmočnejših finančnih skupin in zaključili za državo tako potrebno posojilo. Todejstvo je znamenje dviga našega kredita v inozemstvu in zaupanja v naš finančni in splošni jjoložaj. In če bi ne bilo nepremišljene in lahko se reče tudi veleizdajalske akcije iz države same, da se ji je v poslednjem trenotku posrečilo vreči tečaje naših papirjev v inozem- stva, bi skupina, ki je sprejela i obveznost in pogoje emisije prve tranše, to tndi tevršila in bi država že čutila blagodat te olajšave. Ni le govorica, da smo na vseh koncih štedili in skrbeli, da se ne razsipa narodni denar. S težko borbo smo izključili partizansko vpokojenje uradnikov, še mladih in sposobnih, zmanjšali smo nepotrebno število uradnikov, strogo smo vodili račune o državnih dobavah in vseh državnih izdatkih. Posrečilo se je, da je naš finančni položaj ostal tako stalen, da se ni poznala trajna gospodarska kriza, ki se je ves ta čas v najrazličnejših oblikah pojavljala. Vilfan napada Ornšfoss iar®!sSssii Otvoritev manjšinskega kongresa v Ženevi v Ženeva, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Danes je bil v Ženevi otvorjen IV. evropski kongres narodnih manjšin. Prišlo je 70 zastopnikov od več kot 30 manjšinskih skupin iz raznih držav. Predsednik je dr. \Vilfan iz Trsta, ki je v otvoritvenem govoru izjavil, da je kongres vedno smatral za nujno nalogo, da se ustvari zaupno razmerje med Društvom narodov in med narodi, posebno pa narodnimi manjšinami. Društvo narodov samo pa žali-bog kaže nad vse vznemirljive znake, da ne razume svojih nalog v svojih lastnih vrstah. Na mesto zaupanja je stopilo vedno večje nezaupanje in zato se mora lojalno sodelovanje manjšin zaradi Društva narodov samega izpremeniti v kritiko. S stopitvijo v tuji državni skupnosti se manjšine popolnoma strinjajo, stopitev s tujo narodno skupnostjo pa morajo odločno odklanjati. Dr. \Vilfan je zelo ostro govoril proti tendenci asimiliranja. Z obžalovanjem se mora ugotoviti, da se upanje manjšin v manjšinske oddelke Društva narodov nikakor ni izpolnilo. Zastopal je stališče, da ustanovi samostojna manjšinska ko- misija pri Društvu narodov, ker se niti Svet Društva narodov niti uprava Društva narodov iz čisto tehniških vzrokov ne moreta zadostno pečati z manjšinskimi vprašanji. V enakem smislu so se izjavili tudi drugi govorniki, in sicer delegat katalonske manjšine v Španiji, madžarski poslanec v češkoslovaškem parlamentu dr. Sziillo, zastopniki judovskih manjšin in nemški poslanec iz Letonske. Kongresa se udeležuje zastopstvo 35 milijonov narodnih manjšin, ki pripadajo 14 državam in 12 narodnostim. Prvikrat so navzoči Ukrajinci in Belorusi iz Poljske ter Bolgari iz Romunije. Manjšine, ki so pri prejšnjem zasedanju zapustile kongres, in sicer Danci, Poljaki in lužiški Srbi v Nemčiji ter Slovenci in Hrvatje v Avstriji, so se z vodstvom kongresa sporazumele, tako da je kongres enoten. Dr. NVilfanov govor nosi znake tega sporazuma. Kongres ima obširen program in zahteva med drugim hidi ustanovitev posebnega instituta, ki bo manjšinsko vprašanje znanstveno raziskoval. Poincare popušča Nemčiji v Berlin, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik lahko poroča o pariških razgovorih dr. Stresemanna s Poincarejem. Treba je pojasniti, da se tudi Poincare načelno več ne protivi predčasni izpraznitvi Porenja, da hoče razpravljati o izpraznitvi in delovati na to, da se ostali vojni dolgovi čimprej poravnajo. Tozadevni prvi razgovori naj se v prvi vrsti začno v Ženevi med Miillerjem in Briandom. Poincare j<5 dal vedeti, da je pripravljen pristati tudi na takojšnjo delno izpraznitev Porenja, če Nemčija 1. takojšnje izpraznitve druge črte ne bo smatrala za precedenčni slučaj za celotno izpraznitev in če 2. načelno pristane na to, da se izpraznitev tretje črte smatra za likvidacijo vojne politike, da je torej tudi v zvezi z rešitvijo vprašanja dolgov. Francija zahteva torej za izpraznitev tretje črte odškodnino finančne narave, jamstva za Dawesova plačila in razčiščenje vprašanja mednarodnih dolgov, ki je koncem koncev odvisno od Amerike. Vašemu dopisniku se je zatrjevalo, da stremi Francija ravno v tem pogledu po posredovalni vlogi Nemčije v Wasliingtonu. v Pariz, 29. avg. (Tel. »Slov.«) »Petit Pa-risien« doznava z merodajnega nemškega me- sta, da je dr. Stresemann v svojem poročilu o razgovoru s Poincarejem zagotovil, da je sedaj tudi s francoskim ministrskim predsednikom mogoča plodna razprava. V pariških razgovorih so se dotaknili zveze, ki obstoja med vprašanji Porenja, vojne odškodnine in ostalimi evropskimi vprašanji. Oba državnika sta sestavila konkretne predloge in protipredloge, pri čemer se je seveda Poincare omejil na to, da je izrazil samo svoje osebne nazore. V »Populairur se je voditelj socialistov Leon Blum izjavil za takojšnjo izpraznitev Porenja in izrazil, da je brezmi-selno, če se ne bi po podpisu mirovne pogodbe odpravili zadnji sledovi bivše vojne. Diplomati v Baden-Badnu. v Baden-Baden, 29. avgusta. (Tel. »Slov.«) Nemška delegacija za Ženevo je danes na potovanju prispela semkaj z državnim tajnikom Schubertom. Schubert je imel razgovor z dr. Stresemannom v njegovem hotelu. Razgovoru je prisostvoval tudi zdravnik, ker se mora dr. Stresemann zelo čuvati vsakega napora. V nedeljo pričakujejo na potovanju skozi Baden-Baden tudi državnega kanclerja Miillerja. Zbiralo se uspretnii Ihmeda bega r Belgrad, 29. avgusta. (Tel. »Slov.«) Poslednje dni se v zvezi s kronanjem Ahmed beg Zoga občuti živahno gibanje med tukajšnjimi albanskimi emigranti. Zaradi tega je policija postala pozorna posebno na tiste, ki so ji že od nekdaj sumljivi. Policiji je tudi javljeno, da je albanska emigracija iz Italije, večinoma pa iz Dunaja, poslala več svojih emisarjev, da preko naše države pridejo v Albanijo, da tam zanetijo, če mogoče, revolucionarno gibanje oziroma so ti emigranti imeli posebne misije. Policija je dva taka, ki sta bila najbolj sumljiva, aretirala. Eden je izjavil, da se imenuje Sava S i m i č, pozneje pa je priznal, da je Albanec in da je prišel z Dunaja. Pri njem so našli tudi orožje. Drugi aretiranec, ki se imenuje Der-viš I s m a i 1, je prispel iz Italije ter je izjavil, da je dijak. Z ozirom na razne sumljive okolnosti, bosta pridržana v zaporu. Policija vodi energično preiskavo. v Tirana, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bila druga seja ustavodajne skupščine, ki je odobrila poročilo odbora za pregled manda- tov in izvolila za predsednika Evangelija, za podpredsednika Copola, za zapisnikarja pa Seraquija in Rusija. — Albanska ustavna reforma se bo izvršila z najstrožjim vpošteva-njem vseh pravnih oblik, da' se preprečijo pozneje vsi ugovori opozicije. Predlog o uvedbi monarhije se bo še danes pred glasovanjem izročil posebnemu odboru. Pravosodni minister Delvina je zagotovil posebnemu dopisniku »Corriera della Sera«, da vlada ni udeležena pri pokretu za monarhijo. Ta pokret je nastal spontano in ustavodajna skupščina zastopa suvereno voljo naroda, vsled česar se bo njena odločitev spoštovala. V torek zvečer je bila zopet velika manifestacija za Ahmed beg Zogua, ki se je potem nadaljevala pred italijanskim poslaništvom za Italijo. »Times« pa z zadovoljstvom pozdravljajo proglasitev Albanije za monarhijo, ker se močen kralj odločneje upira zunanjim vplivom, kakor slaboten predsednik. List pa svari novega kralja, naj svojemu narodu nikar ne naloži nepotrebnih bremen za »reprezentacijske svrhe«. sekti. Ogenj je nastal na zadnji strani poslopja. Prve plamene so opazili kmetje, ki so šli zjutraj na delo. Na kraj požara »o takoj prihiteli vojaki iz domače vojašnice in se lotili gašenja. Ogenj se je naglo širil, podpiral ga je še veter. V nevarnosti so bila tudi bližnja poslopja. Ko so prihiteli ognjegasci iz Trsta, se je udrla streha. Njihovo delovanje se je omejilo na to, da preprečijo razširjenje požara na bližnje hiše. V popoldanskih urah se je posrečilo ogenj popolnoma pogasiti. Poslopje je pogorelo do tal. Škoda znaša okoli 50.000 lir. Pred časom je ogenj uničil prvo polovico poslopja, sedaj pa -je požar uničil še ostalo polovico, v kateri je bila majhna gledališka dvorana. Zgorel je oder in tudi klavir, ki se je nahajal v dvorani. Na Prosek je dospel tržaški podestat, senator Pitacco kot predsednik društva »Lega nazionale«, Po zatrdilu tržaškega časopisja gre za političen zločin, oizroma napad. Otroškemu vrtcu je bilo dodeljeno tudi okrevališče. Nova podzemeljska farna e Trst, 29. avg. (Tel. »Slov.«) V Gabro-vici pri Zgoniku na Krasu so odprli danes novo podzemeljsko jamo, ki ima velikost srednje velike cerkve. Jama je polna lepih stalagmitov, izmed katerih segajo nekateri v višino 2 in pol metra. Sodi se, da je jama stara okrog 30.000 let. Izpod stropa vise lepi za-stori. Drugi kapniki imajo obliko glav, ki jih je ljudstvo že krstilo z imeni raznih svetnikov. Jamo so odkrili v soboto, ko so v kamnolomu posestnika Ivana Petelina iz Zgonika lomili kamenje. Parlamentarci so se razšli v Berlin, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Na med-parlamentarni konferenci so se danes sestale še razne komisije in pa svet medparlamentame zveze. V svetu so obravnavali vprašanje, kdaj in kje naj se sestane prihodnja medparlamen-tarna konferenca. Sklenilo se je, da se prihodnja konferenca sestane šele po dveh letih, da se more dnevni red bolje pripraviti. Kraj prihodnje konference bo eno izmed glavnih mest češkoslovaške, Romunije ali Madjarske. Med tem časom naj se skuša doseči sodelovanje z medparlamentarnim odsekom v Ženevi. Politična belmica NOVA AFERA S SLA VENSKO BANKO. Prejeli smo: Velecenjeni gospod urednik! Z ozirom na članek »Nova afera s Slavensta) banko« v Vašem cenjenem listu z dne 28. avgusta t. 1. Vas prosim, da blagovoliteKVzeti tla znanje, da vprašanje dolga »Jugoštampe« še ni definitivno rešeno. Pri definitivni rešitvi pa bodo, kakor tudi sicer, merodajni edinole interesi upnikov Slavenske banke in zakon. Z odličnim spoštovanjem Upravitelj konkurzne mase Slavenske banke d. d. Zagreb: Ivica Ko-vačevičč Boli jih, boli. Pred 14 dnevi je g. Pribičevič napravil poklon g. nadškofu dr. Baueru in ga povabil v politiko KDK. Dobil jo je po nosu. Pretresli so se mu možgani in v tisti zmedenosti je povedal resnico, da SLS in dr. Korošec delata politiko na svojo pest in ta politika s cerkvijo samo nima nobene zveze. Za to izjavo jo je pa zopet dobil po nosu od »Jutra«. Nerodna reč, kakor se izmisliš, ne pade prav. No in sedaj je Pribičevič poskusil s tretje strani in je na Bledu dejal, da dr. Korošec dela zato tako politiko, da bi se pravoslavci in katoliki čim huje sprli med seboj. To, da je interes rimskega klerika-lizma. »Jutro« zopet piše o poslovnih klerikalcih in brani vero. Zagrebški »slobodarski« tisk pa priobčuje »papeževe želje«, naj se jugoslovanska duhovščina ne vtika preveč v politiko. — To niso samo kisle kumare, ampak pristna pokvarjena kislina iz vinogradov KDK. še za jesih ta pijača več ne ' bo, g. Pribičevič. Države pristopalo h Kellogu v Atene, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Grška vlada bo danes pooblastila svojega poslanika v Washingtonu, da izjavi, da Grška pristopa h Kellogovi pogodbi. v Budimpešta, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Ame-riški poslanik je včeraj predložil madžarski vladi povabilo, da pristopi h Kellogovi pogodbi. v Moskva, 29. avg. (Tel. »Slov«) Ni verjetno, da bo Rusija podpisala Kellogovo pogodbo. Iz listov se da posneti, da se bo Rusija zadovoljila s svojo diplomstično zmago, katero je dosegla z dejstvom, cla je bila Rusija povabljena k podpisu, da pa bo svoj podpis odrekla. Listi izjavljajo, da se 27. avgust ne more slaviti kot dan miru, temveč je dan svarila pred novimi političnimi koraki, ki bi svet, kakor leta 1914, zopet razdelile v dve sovražni vojaški zvezi. Pariški »Journal« piše, da bo francoska vlada takoj po parlamentarnih počitnicah predložila Kellogovo pogodbo poslanski zbornici in senatu v odobritev, cla bo, kakor svoječasno pri lokarnski pogodbi, s parlamentarno odobritvijo podelila pogodbi večjo nravno moč. Po francoski ustavi bi mogel izvršiti odobritev tudi predsednik republike Doumergue z enostavnim podpisom. Otroški vrtci gore ž Trst, 29. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes okoli 4. ure zjutraj je izbruhnil ogenj v otroškem vrtcu društva »Lega nazionale« na Pro- Hmelj v Niirnbergu. v Nttrnberg, 29. avg. (Tel. »Slov.«) Dovoz hmelja 110 bal. Promet 40 bal. Cena tržnega hmelja je znašala 120-160 mark, Hallertauer 200—240, tetnanškega 240—245. Teudenca nespremenjena. KOVINE v London, 29. avg. (Tel. »Slov,«) Baker: tendenca mirna, Standard kasa 62.4357—62,5, tri mesece 62.8125—62.875, Settl 67.5, Elektrolid 68.75 do 69.25, Best Selected 65.25—66.5, Strong S«. lectcd 94, Elektro Wirebars 69.25. Cink: tedenca stalna, Standard kasa 205.625—209.75, tri mesece 209.75, Banka 216.75, Straits 212.75. Svinec: ten-dcnca stalna, inozemsko prompi 22.125, tuji 21.875, Settl 22.125. Cink: tendenca čvrsta, navadni prompt 24.75, uji 24.75, Settl 24.75. Aluminij: tu-zemski 95, inozemski 100. Antimon regulus: 59.5 do 60. Živo srebro: 23—23.5. Platina: 17, Wolfram 16.125. Nike!: tuzemski 175, inozemski 175. Bela pločevina 18.125. Cleveland lito železo III.: 66. Srebro: 26.875, na dobavo 27.33. Zlato: 84.11.5. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, morda krajevne nevihte, temperatura malo iz-premenjena. Novosuilska vremenska napoved. Tiho, vedro in lepo. Severnozapadui vetrovi. V severnih krajih bo malo dežja. Temperatura se bo nekoliko znižala. Tržaška vremenska napoved. Šibki .3-verni vetrovi, Nebo povečini jasno. Temperatura 23—32. Morje nekoliko nemirno. Gospodarsko-socijalni preustro! gospodinjstva • Cim bolj se širijo med ljudskimi sloji izobrazba, razredna zavest in organizacija, čim bolj se urejajo delovne razmere, čim sirse kroge zajema socialna zakonodaja, tem bolj izgubljajo na veljavi in privlačnosti poklici, kamor sottalni preobrat še ni popolnoma prodrl, kjer je delovna moč še več ali manj izpostavljena samovolji delodajalca, kjer se delavec ne čuti nasproti delodajalcu kot svobodna osebnost, marveč kot hlapec. Najizrazitejši tip takega poklica je služkinja. Vsekakor sta strokovna organizacija in socialna zakonodaja tudi tu že utrli pot novim razmeram, ki se pa le počasi uveljavljajo. Toliko je gotovo, da se v poselski poklic zatekajo izvečine — ne izključno seveda — najbolj nebogljena, za življenjski boj najmanj usposobljena dekleta, ki se niso ničesar učila In ki jim vzamejo potem delovne razmere — nerodne in nevedne jih povsodi pehajo in zaničujejo, slabo plačujejo in nečloveško izkoriščajo — še zadnjo trohico samozavesti m nravne moči ter pridejo življenju neusmiljeno pod kolesa. Kjer so javne razmere zdravejše, kakor n. pr. v Sloveniji, to ni tako vidno, stras-no pa je v velikih mestih, ki potezajo nase posebno nravno najšibkejše, tiste, ki so bodisi že doživele svoje razočaranje in bi se rade v velikem mestu izognile zgledovanju, m pa tiste, ki rt; sploh hočejo vtopiti v velikomest-nem življenju. Na vsak način je med padlimi dekleti, med dekleti, ki prihajajo v roko. sod-niii in med samomorilkami največ služkinj, odnosno bivših služkinj. O tem je zjmvorna priča n. pr. zagrebška dnevna kronika. Pa tudi naša policija bi nam vedela o tem marsikaj povedati. Podobne in še slabše so razmere po dru-eih evropskih velikih mestih, kar le priča, da Iu ne gre za posamezne slučaje iz osebne krivde marveč za težak socialen pojav. Na razpolago so mi naslednji podatki iz Frankfurta o. MeDLeta 1927. so spravili začasno v tamkajšnje dekliško zavetišče 488 deklet, ki so bile na tem, da se popolnoma izgube; od teli je bilo 427 služkinj in hotelskih nameščenk. Izu-čenih in neizučenih delavk je bilo samo db, trgovskih uslužbenk 7 in raznih drugih 14. Nad polovico teh deklet je bilo doma z dežele. — V azilu za ženske, ki so brez strehe, je prenočilo leta 1927. vsega 2151 oseb, od tega zopet 1180 služkinj. - Zelo bi se varali ako bi mislili, da so razmere pri nas bistveno boljše. , To bi bila torej ena stran ženskega po-selskega vprašanja Druga je pa ta, da vsled nesposobnih in nravno manj zanesljivih domačih uslužbenk naša gospodinjstva ne morejo dalje ter izgubljamo večje gospodarske vrednote nego si mislimo. Pri tem pa boleha tudi družinsko ozračje in vzgoja mladine. Vsiljuje se seveda ugovor, da bi bila pac dolžnost gospodinj, da si primerno izuče služkinje. Toda pomisliti je treba, da velik del današnjih mladih gospodinj sam ni užival gospodinjske vzgoje in pouka. Razen tega si gospodinja pač vzame služkinjo zato, da sama sebe razbremeni in slednjič večina deklet tudi ne mara nikakega pouka; za delo nimajo nobenega resničnega interesa in jim je vseeno, če ima gospodinja še tako škodo. Vse to so nezdrave razmere, ki so tembolj nevarne, ker učinkujejo neposredno na družinska občestva; saj ne smemo pozabiti, da bo slaba služkinja tudi sama svoji družini slaba gospodinja in vzgojiteljica. Z ženskim poselskim vprašanjem so torej v zvezi veliki narodni interesi in je njegova pravilna rešitev nujna. Te rešitve je treba iskati v naslednjih smereh: 1. Izpopolniti se mora nadaljevalno šolstvo na deželi tako daleč, da se mladina duševno in praktično trdno pripravi na življenje in bo vsako kmetsko in delavsko dekle, ko dokonča nadaljevalno šolo, vedelo vsaj najvažnejše iz gospodinjstva. 2. Poklic domačih uslužbenk naj se čimdalje bolj strokovno opredeli in organizira. 3. Splošne delavske pridobitve in posebej celotna socialna zakonodaja naj se razširi tudi na domače uslužbenke. 4. Domovi za dekleta naj se urede velikopotezno, da bodo nudili dekletom poleg zatočišča v času brezposelnosti tudi strokovni pouk, splošno izobrazbo in razvedrilo. Druga in tretja točka zahtevata pojasnila, ki ga zelo nazorno podaja način, po katerem skušajo urediti poselsko vprašanje v Nemčiji. Gospodinjsko vajenstvo V Nemčiji hočejo dati gospodinjstvu ustroj rokodelstva z vajenstvom in vsem tostvarniin strokovnim šolstvom. Pobuda za to je izšla iz poklicnih uradov (ki jih seveda za žensko mladino vodijo v prvi vrsti ženske) in gospodinjskih organizacij. Vprašanje rešujejo po naslednjem načrtu, pri čemer sodelujejo štirje činitelji: krajevna gospodinjska društva, organizacije delojemalk, poklicni uradi in poklicno (strokovno) šolstvo. 1. Gospodinjsko društvo: sestavi odbor za ureditev gospodinjskega vajenstva; nabira gospodinje, ki hočejo položiti mojstrski izpit, za mojstrske tečaje; nabira gospodinje, ki so pripravljene in sposobne jemati v uk vajenke; nadzoruje učna mesta; organizira učne gospodinje (mojstrice); prisostvuje izpitom. II. Organizacija delojemalk: se po svojih zastopnicah vdeležuje vseh posvetovanj za ureditev gospodinjskega vajenstva; nadzoruje učna mesta; prisostvuje izpitom. III. Poklicni urad: poizveduje in izbira učna mesta; izdaja smernice za izobrazbo gospodinjskih vajenk; nabira in posreduje vajenke; naznanja posredovana učna mesta organizacijam delodajalk in delojemalk ter poklicni šoli; prisostvuje vsem posvetovanjem odbora za ureditev gospodinjskega vajenstva; prisostvuje izpitom; ustanavlja mladinske skupine gospodinjskih vajenk. IV. Poklicnošolska oblast: 1. Prireja gospodinjske mojstrske tečaje, ki se zaključijo z mojstrskim izpitom; sprejemni pogoj petletno samostojno vodstvo gospodinjstva. 2. Prireja pospeševalne tečaje za starejše domače uslužbenke, ki se zaključijo s pomočniškim izpitom; sprejemni pogoj najmanj triletno gospodinjsko poklicno delo, od tega eno leto na enem in istem mestu. 3. Ustanovi na poklicni šoli za gospodinjske vajenke poseben vajenski strokovni razred, ki se zaključi s pomočniškim izpitom; pouk dvakrat na teden po pol dneva (po štiri ure) tekom dveh učnih let. 4. Omogoči gospodinjskim pomočnicam dosego višjih službenih mest. V ta namen se omogoči nadarjenim gospodinjskim pomočnicam vstop v seminarje za gospodinjske oskrbnice, kjer se izobražujejo samostojne gospodinjske moči za večje obrate. Delovni pogoji za vajenke Gospodinjske vajenke se sprejemajo v starosti od 14. do 24. leta in dobivajo pri go- spodinji vso oskrbo in mesečno plačo, ki znaša v prvem polletju približno polovico plače začetnic, nato vsakega pol leta postopno več, tako da dobiva vajenka zadnjega pol leta nekaj malega manj nego navadna domača uslužbenka. Razen tega plačuje gospodinja vse prispevke za socialno zavarovanje. Učna doba traja dve leti. Vajenke smejo sprejemati le lepo negovana gospodinjstva, ki imajo najmanj tri sobe, in se gospodinja popolnoma posveča gospodinjstvu (niina nobenega drugega poklica). Večja gospodinjstva morejo imeti po dve va-jenki. Vsa učna mesta se trajno nadzorujejo, posebno tudi glede nočnega počitka vajenke (čista postelja itd.). Poizkusni čas traja šest tednov. Kaj prinaša nova uredba? Iz tega je razvidno, da nalaga nova ured- , ba gospodinjam zelo težke dolžnosti in bre- : mena. Pri vsem tem pa imajo vendar tudi one znaten dobiček: dobe v hišo dekleta, ki se bodo za delo, za svojo strokovno izobrazbo zanimale in z vnemo opravljale svoje dolžnosti; a to je silno veliko. Razen tega bo prenehalo večno menjavanje gospodinjskih uslužbenk in s tem pride v gospodinjstvo mir in red. Korist te uredbe za dekleta leži na dlani. Uvrste in izenačijo se z drugimi poklici, v roke dobe pomočniško izpričevalo, ki jim zagotavlja razne stanovske pravice, odprto jim je napredovanje na samostojna mesta. Pri tem so pa začasa vajenstva z vsem preskrbljene in dobivajo še toliko plače, da si morejo nabaviti tudi najnujnejšo obleko. Posebej je treba vpoštevati, da je izučba v gospodinjstvu za vsako dekle tudi osebno dragocena pridobitev. Zato se ni čuditi, da se že opaža dotok boljšega naraščaja v gospodinjsko vajenstvo; oglašajo se celo dekleta z dovršeno srednješolsko izobrazbo. Tudi gospodinje se zelo zanimajo za mojstrske tečaje in se jih z vnemo vdeležujejo. Ker se je pa pokazalo, da streme pri tem mn^>-ge samo za svojo osebno izobrazbo in nočejo sprejeti vajenk v uk, bodo dajali poslej mojstrski naslov le takim kandidatinjam, ki bodo uspešno dovršile tečaj, razen tega pa izučile vsaj eno vajenko. Mojstrski naslov pa se b» dovolil tudi gospodinjam, ki sicer ne obiskujejo mojstrskega tečaja, ki so pa uspešno izučile dve vajenki in se redno vdeležujejo sestankov organizacije učnih gospodinj. Vse to velja samo za sedanjo začetno dobo; v bodoSe pa bo imela pravico do mojstrstva le gospodinja, ki je sama dovršila vajeniško in pomočniško pot ali polnovredno gospodinjsko šolsko izobrazbo in prakso, kakor je to v veljavi pri drugih rokodelskih poklicih. Naravno je, da bodo hodila vajeniško in pomočniško pet predvsem manj premožna dekleta, ki hočejo staršem prihraniti stroške za vzdrževanje in si same služiti svoj kruh v gospodinjski stroki kot pridobitnem poklicu. Go-spodinjske šole pa prihajajo slej ko prej v poštev za dekleta, ki se hočejo izobraziti le za lastno gospodinjstvo. Ali bi bilo to dobro tudi za nas? Na prvi hip se zdi ta preustro; gospodinjstva po obrtnem redu nekaj čisto novega, vsem dosedanjim pojmom nasprotujočega. Dejansko pa je nasprotno res. Dokler je bilo gospodinj- stvo še edini ženski poklic in je živela posebno v bogatih hišah dobra gospodinjska tradicija, so se hodila dekleta v take hiše učit gospodinjstva. Tudi naša kmetska dekleta, ki so hodila v take hiše služit — v skromnejših družinah sploh niso imeli služkinj — so se vzgojile in izobrazile v i^rstne gospodinje. Toda tudi danes je še živa potreba po gospodinjskem vajenstvu. še prav v zadnjih dneh je prinesel »Slovenec« nekaj oglasov, ko iščejo dekleta mesta, kjer bi se izobrazile v kuhanju in ostalih gospodinjskih poslih in jim je pri tem plača postranska stvar; prav tako pa iščejo tudi gospodinje deklet, ki bi se hotele izučiti v gospodinjstvu in bi zato zahtevale manjšo plačo. Z uvedbo in zakonito ureditvijo gospodinjskega vajenstva bi torej dali le času primerno obliko že obstoječim razmeram in zadostili dejanski nujni potrebi. Toliko je gotovo: ako hočemo večji del naših proletarskih deklet rešiti pred pogubo in obenem pomi.gati našim gospodinjstvom na primerno višino, je treba na velikopotezen način poskrbeti za poklicno izobrazbo, opredelbo iu organizacijo gospodinjskih delovnih moči. Patrijarhalne razmere so enkrat za vselej za nami. Nadomestiti jih mora socialno-pravno razmerje, ki naj ga pa v praksi seveda oživlja, kolikor le mogoče, duh medsebojne ljubezni in potrpljenja. Gospodinje se danes najbolj boje tega, da bi se domačim uslužbenkam omejil delovni čas. Toda temu se bodo morale ukloniti. In to niti ne bo nič hudega, treba le, da se izvrši racionalizacija dela tudi v gospodinjstvu: stanovanja naj se opremijo kar najpraktičneje; vsa nepotrebna navlaka naj se odstrani; v gospodinjstvu naj se uporabijo vse moderne tehnične pridobitve; kurjava naj se kolikor mogoče nadomesti s plinom in elektriko; hrana naj se poenostavi — mleko, zelenjava, kruh, sadje, med itd. naj igrajo glavno vlogo; dnevni delovni red bodi točno določen in se tudi točno izvršuj; vsa dela, ki se cenejše izvrše zunaj doma, naj se oddajo v izvršitev tostvarnim podjetjem. Glavno pa je, da sta tako gospodinja kakor služkinja res izvežbani v gospodinjstvu. Sposobna, izobražena gospodinjska pomočnica bo brez opominjevanja dobro in hitro opravljala svoje delo, vedoč, da jo čaka potem prosti čas. Tndi poklicni ponos jo bo nagibal, da se z delom odlikuje. Danes pa so domače uslužbenke pač uveljavile nasproti gospodinjam svoje času primerne višje zahteve, niso pa prinesle v gospodinjstva enakovredne večje spo>obnosti in znanja. Seveda tega niso same krive, marveč naše socialne in kulturne razmere. Ni drugače: gospodinjstva se morajo tu d) pri nas prilagoditi in uvrstiti v splošni gospo-darsko-socialni red, kakor se je to zgodilo že v drugih kulturnih državah, posebno pa v Ameriki. Seveda pa morata pri tem sodelovati tudi industrija in obrt. V Nemčiji so imeli letos celo vrsto razstav, ki so vse imele namen pospešiti in dvigniti gospodinjstvo na višino sodobnega gospodarstva in kulture: zgradba in oprema stanovanj i in posebej kuhinj, tehnični pripomočki v gospodinjstvu, hrana itd. Pri nas se še vedno omejujemo več ali manj na razstave ženskih ročnih del ali na razstave ob koncu gospodinjskih tečajev. Na ta način ne pridemo dalje; preustroj gospodinjstva se mora izvršiti z velikopoteznostjo in kar se tiče naših ljudskih hčera tudi z velikodušnostjo. Pavel Keller: Lump (Konec.) Okrog štirih popoldne. Novembersko solnce se bori z gostim meglevjem; danes bo zelo zgodaj mrak. Vendar moram še na kratek sprehod; ves dan sem delal, in v glavi mi brni. . XT Vaška cesta je prazna kot zmeraj. Neskončno pusta in melanholična leži pred menoj} nepremična, gola grevesa strmijo v debelo jesensko meglo, ob bregu potoka se ziblje mrtvo grmičevje. Malo mraz mi je in tesneje se zavijem v plašč. Komaj mislim na kaj, ali vsaj, česar bi se zavedal. Ko pa pridem pred Lipljanovo hišo, postojim za trenutek. Lipljan ima gotovo najlepše posestvo v celi okolici. Kako mogočna je ta hišal Kar nič kmetsko ne izgleda, visoka okna ima m balkon celo. Gospodarska poslopja so vzorna; v torek je bilo tu neko kmetijsko društvo, da si jih ogleda. Lipljanu so poleg tega dolžni skoro vsi srednji in manjši posestniki v vasi. Nas eden si niti predstavljati ne more, kako je to, če ima kdo toliko denarja, da mu ni treba nikoli vprašati: »Ali bi bilo to ali ono tudi predrago za te?« Mimo, učitelj, mimo! Lipljanka — ta je seveda tudi ena izmed onih, ki so nekoč tožile lumpa, edina, ki še živi. In kako živi? V izobilju, v srečil Kaj je tej še manjkalo? Nikoli nima želje zaman, žari od zdravja, ima bogatega moža, ki se pusti od nje vladati in otroka, ki je gotovo najlepše dekle v okolici, Mirko. Stari mož pod križem je le moral lagati, sicer bi ne bilo mogoče, da bi bila Lipljanka tako srečna. Mirka seveda, lepa je, zelo lepa, ima pa v obrazu grobopolteno potezo. Na fizijonomije se spoznam. Toda mir. ne bodi nergač in pofdt svojim poiem. Na koncu vasi se obrnem. Hotel sem sicer še tja do križa, ker mi lopov danes zopet enkrat kar ne more iz glave, toda večer mi je premračen in preotožen. Približam se zopet Lipljanovemu dvoru. Vaška cesta se mi dozdeva naravnost grozna in zapuščena. Meni je tako tesno pri srcu. Sedaj sem pri ograji iz zabitih kolov, ki obdaja Lipljanov vrt. Noben vetrič se ne gane. Zdajci zašumi nekaj v suhem listju. Neka ženska gre po vrtu. V poltemi spoznam Lip-ljanko. Hodi hitro, vihravo, kakor bi nekaj iskala. Nenadoma obstane. Trenutek stoji ko prikovana, potem se ji izvije ječanje, krčevito ihtemje iz njenih prsi; — sedaj zamahne z rokami po zraku, in z donečim glasom groze zatuli obupano v bledi mrak: »Jezusi — Jezusi« Z enim skokom sem preko plota.--- Na najnižjem koncu jablane visi Mirka, Lip-ljankin edini otrok.--- Odrežem Mirko. Rešilni poizkusi bi bili tu popolnoma zaman, to vidim. Zato pokleknem poleg mrtve v kratko, obledelo jesensko travo in molim nekaj zmešanega. Poleg mene čepi Lipljanka. Njeno oko buli nemo v mrtvi obraz. Trese se kakor od mraza in drgeta in joka in se čudno smeje, vse obenem. »Ti,« začne nato, tiho, šepetaje, »veš, zakaj je to naredila? Sramota, šolnik, sramota!« Led mi zagomazi po udih. Zato torejl Ni mi mogoče ganiti se. Potem se kmetica hipoma glasno in naglo zasmeje: »Hohol Obesila si sel Misliš, da kaj pomaga? Kljub temu pride na dan, ti! Hahaha! Čakaj, oče!« . Veliki Bog, Lipljanki se je od strahu in bolečine zmešalo! — Sedaj zadrgeia celo njeno telo; vstane. Ob drevesu sloni v medli večerni svetlobi. Pri nogah ji leži glava mrtvega deteta. Meni je, kakor da mi je kri zastala v žilah, kakor da sem tudi sam mrlič med temi mrliči. Lipljanka je zaprla oči, trudno drgetanje se poigrava okrog ust. Potem začne govoriti monotono: »Gospod učitelj, sem pri zavesti. Slišite? Hočem vam nekaj izdati. »Lump« — je nedolžen! Me smo tedaj vse tri lagale. Lump nas je, ko je bil še učitelj, večkrat tako hudo natepel. Tedaj smo se hotele maščevati. Vedele smo, da učitelj, ki napravi kaj takega, pride v kaznilnico. V sosedni vasi se je bilo zgodilo. Odtod smo vedele za to.« Krik groze, smrtnega sovraštva do te strašanske ženske se mi izvije iz ust. Iz učiteljevega srca prihaja in velja nesrečnemu bratu, ki so ga na tak način uničili. Tedaj se ozrem na mrtvo, in tiho sem. Lipljanka stoji nepremično, svoj topi pogled uprt v svetlolaso glavo svojega otroka. Zapoznel listič pade z drevesa, sliši se, kako pada. Potem jame kmetica zopet govoriti: »Je nekdo tam gori, gospod učitelj, verjamete? Vedno sem se ga bala, pa mi ni ničesar storil. Le moje dete se je obesilo, le moje detel« Nezavestna se zgrudi. Mehanično ležem na dvorišče. Vreščeče, kričeče glasove še slišim, pomagam še nesti mrliča, dejati v posteljo težko bolno, potem tavam domov, sam bolnik. —-- Mirka je pokopana; ravno ko je šolska dekla zvonila avemarijo, so jo zagrebli. Jaz nisem ničesar videl, preveč sem bolan. Lipljanka je v norišnici. Mislim na »lumpa«, kako govori pod križem: »Kaj ne, Ti tam zgoraj, Ti me maščuješ!« Lump, grozno si molil; vendar je nebo moralo reči k tvoji molitvi »Amen«, ker si bil pač takn uhog. ušiv. od ljudi teptan, nedolžen molivec. Ne vem, kdo mu je prvi povedal. Kriknil je z grgrajočim glasom kakor žival, če po dol- gih mukah ubeži iz svojega zapora, potem se je zgrudil in ležal tri dni brez zavesti. Tako sem ga našel. Ko se je prebudil, se je neprenehoma smehljal. Rekel sem mu, da mu bo vlada, ko je dokazana njegova nedolžnost, pač nakazala milostno pokojnino. Nikakega vtisa ni to napravilo nanj. Kaj mu če pokojnina? Saj je ne potrebuje; lakote, žeje in mraza je navajen. Toda nekaj ima na srcu. »Gospod učitelj,« je rekel, in glas se mu trese, »prošnjo bi imel, zelo veliko prošnjo. — Pustite — me vendar — samo enkrat — le enkrat — še v šolo!« Ganotje me premaga. Stisnem mu roko. »Gotovo, gotovo, ubogi, dragi — kolega!« Tedaj zavrisne in mi vroče poljublja obe roki. Ves je iz sebe od veselja, ker sme v šolsko sobo, in ker sem ga nazval »kolego«. Šolski nadzornik in župnik sta oba navzoča, ko grem z Wernerjem roko v roki do razreda. Ko stopi stari v sobo, zapre oči in solza mu kane na lice. Kaj vse odteče v tej solzi! In učenci se gnetejo k njemu in mu stiskajo roke. * Nastopila je pomlad. Werner je preživel zimo v srčkani sobici, ki smo mu jo uredili, srečen in zadovoljen. Večkrat sem bil pri nJem V gostilno ni šel niti enkrat. Spomladi jc natrgal majhne šopke poljskih cvetlic, ki jih je nekoč po maši nesel obema mladima ženama na grob, in enega je položil, ker je bila Lipljanka daleč proč, Mirki v kot pokopališča. Tako se je Werner popolnoma spravil z Bogom in svetom. Nekega tihega večera jc umrl. Pokojno je zaspal v mojem naročju. Na njegovem grobu so peli izmenama šolski otroci in tovariši iz okolice, tako kot ;r prav in običaj pri — pogrebu učitelja. (Iz nemščine prevel J. 1.1 X* Na Mali Šmaren v Ljubljano I Priprave za veliko narodno manifestacijo v prid našim zatiranim bratom, ki se bo vršila na praznik Malega Šmarna v nasi slovenski prestolnici, so v polnem teku. Pod okriljem naše splošne narodnoobrambne organizacije, »Jugoslovanske Matice«, se zbirajo zastopnice in zastopniki sodelujočih organizacij in društev, med njimi tudi zastopnice Krscan-sko-socialne zveze, da si razdele ogromno delo, ki ga zahteva prireditev v tako velikem obsegu, v kakršnem je zasnovana le-ta. Gre predvsem za organizacijo nabiranja prispevkov za katero se bo te dni sestavil poseben Ženski odsek, ki si bo razdelil to ne ravno prijetno delo. s katerim prične ze prihodnji ponedeljek. Zato danes ponovno naprošamo vse tiste, pri katerih se bodo zglasile požrtvovalne gospe in gospodične nabiralke, da Jim poleg ljubeznivega sprejema pripravijo tudi čim "izdatnejšo — »popotnico«. Nadaljnje pripravljalno delo se vrti okoli ureditve in oskrbovanja paviljonov za jestvi-ne, pijačo, slaščice, igrače, prodajo raznovrstnih predmetov v narodnoobrambne namene, narodnih kolkov, znakov, razglednic in drugih takih stvari. Pevska in glasbena društva, ki so se priglasila za sodelovanje in se jim je med drugimi priključilo tudi glasbeno društvo »Sloga«, ki bo koncertiralo že dopoldne v »Zvezdi«, se ravno tako pripravljajo za nastop in bomo ob primernem času objavili podrobnejši spored vsakega posebej. Kakor se je že omenjalo, se bodo popoldne vršile na Kongresnem trgu raznovrstne tekme. Za kolesarje bo »polževska dirka« gotovo »atrakcija prve vrste«, da govorimo »strokovno«, za naše malčke pa tekmovanje s »sekiricami«. Sodeč po ogromnem številu »sekiric«, s katerimi dirka naša nadebudna mladina po najobljudenejših ljubljanskih ulicah in izprehajališčih, cenimo, da bo udeležba pri tej tekmi tudi ogromna in še tem ogromnejša, ko bodo vabile k tekmi zelo lepe nagrade. Ker so pa »sekirice« zelo v čislih tudi v naših podeželskih krajih, pričakujemo tekmovalcev tudi »od zunaj«, kar bo tekmo gotovo le še povzdignilo. Priporočamo torej vsem tistim, ki se nameravajo potegovati za »prvaka na sekiricah«, da vse do Malega Šmarna pridno »trenirajo«, toda kolikor le mogoče ne ravno po Šelenburgovi in drugih takih ulicah. Udeležba iz podeželskih krajev bo, kakor smo že omenjali, zaradi istočasnega jesenskega velesejma gotovo zelo velika že sama po sebi, toda vendar bi še prosili vse tiste vplivnejše ljudi, ki navadno organizirajo skupne posete velesejma, da bi opozarjali že sedaj, pa tudi pozneje v Ljubljani svoje izletniške skupine na veliki pomen in pomembni namen te prireditve v prid našim zatiranim bratom, da bi si, če le mogoče, izbrali za izlet v Ljubljano dan Malega Šmarna in tako z ogledovanjem velesejma združili tudi udeležbo pri tej prireditvi. Tistim, ki bi v svojem domačem kraju pri ljudeh, ki ne pridejo tistega dne v našo prestolnico, nabrali kake prispevke v naše narodnoobrambne namene in bi jih ob tej priliki izročili : Jugoslovanski Matici« ter tako povečali gmotni uspeh prireditve, bi bili seveda še prav posebej hvaležni. Stori torej vsak, kar more, da bo končni uspeh tem boljši! KOLEDAR Četrtek, 30. avgusta: Roza Limanska, Feliks (Srečko). ZGODOVINSKI DNEVI 30. avgusta: 1916 je Turčija napovedala vojno Romuniji. — 1856 je umrl John Ross, najditelj magnetičnega severnega tečaja. — 1910 je umrl zgodovinski slikar Fr. W. Stef-fens. ajje novega k Narodno romanje k Sv. Jožefu nad Celjem. Za to romanje dovoljeni 50 odstotni popust na železnicah velja od 30. avgusta do 5. septembra za vse vlake in na vseh progah državnih železnic. Izkaznice izdaja pisarna Slovenske Straže na Poljanskem nasipu št. 10 v Ljubljani proti plačilu 5 Din. ■k Nagrobno cvetje kraljice Marije. V Škofji Loki je te dni zatisnila za vedno oči mlada 12 letna Lidija Kaleari. Zadnja želja ji je bila, naj po njeni smrti poprosijo kraljico Marijo, da ji na njen grob položi svojega cvetja. Deklica je namreč obdržala kraljico v spominu še iz leta 1922., k ose je le-ta vozila skozi Škofjo Loko in ji je ob tisti priliki mala Lidija izročila kito cvetja v pozdrav. Zeljo male pokojnice so sporočili na Bled in res se je Nj. Vel. kraljica odzvala in poslala roditeljem šopek ciklamen, ki jih je sama v ta namen natrgala v gozgu. Sporočila je, da naj to cvetje dado deklici v krsto, dočim ji je k pogrebu prinesel kito belih rož sam odposlanec kraljice Marije, višji oficir dravske divizije v Ljubljani. V imenu kraljice jih je položil na sveži grob male Lidije. k Povratek zagrebškega župana. Zagreb-mestni župan ing. Heinzel, ki je dalj časa bival v Nemčiji, se je v torek povrnil domov v Zagreb. Po povratku si je najprej ogledal pogorišče Seljačkega doma. Zagrebški velešejem. Zagrebški časo pisi *o ž njim zadovoljni in pravijo, da je obisk prav številen. Te dni bodo življenje na ve-lesejmu tudi fllmall in bodo dotične produkcije združili z drugimi iz aaerebškeca življe- nja, ki bodo tako skupno tvorile film »Zagreb 1928. leta«. * V naše državljanstvo so sprejeti Roza Armbruster, modistka iz Maribora; Pavel Ma-rušič, posestnik iz Maribora; Alojz Schneider, kapetan I. razir. iz Št. Ilja, in Anton Novak, mehanik iz Maribora. •k Odkritje spominske plošče lani v kamniških planinah ponesrečenemu Avgustu Pro-hinarju se bo vršilo v nedeljo dne 2. septembra na kraju nesreče. Kraj leži pod Brano, uro hoda iz Kamniške Bistrice, 10 m nad potjo na Kamniško sedlo. Ob 10 dop. bo v Kamniški Bistrici sv. maša, nato gredo udeleženci na kraj spominskega slavja, kjer bo takoj izvršena slovesnost in blagoslovitev plošče, tako da bo vse končano že okrog 12. ure. Ploščo so pokojnemu planincu, ki je ponesrečil malo časa pred svojo poroko pri trganju planik, nabavili Ln postavili njegovi planinski prijatelji iz Kamnika. Vabimo vse planince, da se lepe slavnosti udeleže. Turistovski vlak iz Ljubljane v Kamnik omogoča udeležitev tudi vsem zunanjim udeležencem, ker je vsak lahko do 10. ure v Bistrici. V slučaju zelo slabega vremena se vrši odkritje prihodnjo nedeljo. ic Odpiranje trgovin ob nedeljah na deželi. Pišejo natn: Nova odredba vel. župana z dne 8. julija 1928 določa, da smejo biti ob nedeljah trgovine odprte dve uri dopoldne. V krškem okraju so odprte od 8. do 10. ure, kar je zelo neprilično. Jutranja služba božja mine ob 7, ljudje morajo čakati celo uro, da si nakupijo vsakdanjih potrebščin. Med tednom nimajo časa, pa so tudi zelo oddaljeni pogosto od trgovin. Nujno potrebno je. da se naredba v toliko izpremeni, da bodo trgovine odprte od 7—9, mesto od 8—10. * Radio-oddajno postajo v Domžalah si bodo danes popoldne ogledali časnikarji, predavatelji in sodelujoči umetniki. Odhod iz Ljubljane gl. kolodvor 14.08. Ker bo začela postaja s 1. sept. z rednim poskusnim programom, zato je vstop v oddajno postajo poslej prepovedan. Kdor si bo želel ogledati postajo, si mora preskrbeti dovolilnico od Radio-Ljub-ljana, katera se bo izdajala le večjim skupinam. * Dražba lova Luče v Gornjegrajskem okraju se ne vrši 6. septembra, kakor se je prvotno pomotoma poročalo, ampak šele dne 6. oktobra. •k Visokošolcem in abiturijentom. Odbor Slovenske dijaške zadruge obvešča vse dijake, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v Pragi, da se lahko obrnejo do Zadruge glede vseh potrebnih pojasnil in podatkov, ki se tičejo študija in življenja v tem mestu. Naslov: Slovenska dijaška zadruga, Praha III., Akademicky dum, CSR. Za časa počitnic pa daje pojasnila Miroslav Grzinčič- cand. ing., Kamnik. ■k Narodna slavnost v Nevesinju. V Hercegovini se nahaja majhno mesto Nevesinje, ki je znano po svojem svoječasnem puntu. Pretekle dni se je vršila obletnica tega punta, ki je znan tudi kot »nevesinjska puška«, obenem pa se je na svečan način odkril spomenik pok. kralju Petru Osvoboditelju. Slavnosti, ki ji je prisostvoval tudi kraljev odposlanec general Cadjevič, zastopnik vlade, dr. Andrič, moslavski veliki župan, ter mnogoštevilne delegacije raznih nacionalnih društev iz Bosne, Hercegovine in Črne gore, se je udeležilo do 10.000 ljudi. Posebno pozornost je vzbujalo 150 starcev, ki so se slabotni v sprevodu komaj pomikali naprej, kateri so bili v omenjenem puntu sami sodelovali. Med odkrivanjem spomenika je nad mestom krožilo več aeroplanov, ki so spuščali doli spominske letake. k Znižana vožnja za Sarajevo. O priliki proslave 25letnice društva Gajret, ki se vrši dne 5., 6. in 7. septembra t. L, je dovolila železniška uprava 75% popust za udeležnike teh svečanosti, in sicer na ta način, da se kupi pri vožnji tja polovico vozne karte, ki velja tudi za povratek. Prireditve bodo zelo zanimive, ker bodo imeli poset-niki priliko ogledati si živopisane narodne noše južnih krajev naše domovine. — Informacije daje »Putnik«, d. d. v Ljubljani (palača Ljubljanske Kreditne banke). ■k Velike poneverbe v Osijeku. Te dni je osješka policija dobila prijavo o veliki poneverbi pri tvrdki Radanovič in drug. Blagajnik tvrdke, Stevo Kosanovič, je nenadoma iz službe izostal, ter je se to takoj opazilo in postalo sumljivo, zlasti še, ko blagajnika niti v njegovem stanovanju niso našli. Poklicali so ključavničarja, ki je s silo odprl tvrdkino blagajno. Pri tej priliki so ugotovili, da je blagajna popolnoma prazna, dasi bi moralo biti v njej okoli 35.000 Din. Še isti dan je policija dobila podobno prijavo, in sicer od poštnega ravnateljstva. Tam je pripravnik Nikola Jeličič oškodoval državno blagajno za okoli 200.000 Din. Zvedelo se je, da sta bila Kosanovič in Jelinič zelo intimna prijatelja, ter sta tudi skupno iz Osijeka pobegnila v avtu. Domneva se, da sta te poneverbe izvršila skupaj. Oba sta namreč skupno stanovala in skupno tudi »lumpala«, ter pri tem mnogo trošila. Zlasti mnogo sta zapravila v družbi raznih žensk. Ena izmed teh je na policiji povedala, da je videla zadnji čas pri Jeliniču cel šop bankovcev tisočakov. Policija je za pobeglima zločincema razpisala tiralice. * Strašen umor v Liki. Orožništvo v Karlovcu je izvedelo, da se v bližini Vojnica nahaja v nekem potoku mrtvo truplo brez glave. Pri preiskavi se je dognalo, da je umorjeni kmet Štefan Kneževič, umoril pa ga je občinski blagajnik Ivan Bohara, ter ga potem zagnal v potok, ko mu je prej odrezal glavo. Morilec je izjavil, da je dejanje storil po nagovoru žene pokojnika. Morilca in zločinsko ženo so zaprli. * Velik gozdni požar. V Petrovi gori blizu Karlovca je požar uničil veliko množino suhega lesa, ki je bil v skladih naložen poleg tamkajšnje industrijske železnice. Zgorelo je skupaj 9000 kubičnih metrov polen v vrednosti 900.000 Din. Požar je nastal vsled suše in silne vročine, ki še vedno vlada po vsem Krasu. Ogenj je gasilo skozi celo noč čez 400 delavcev. k Tifus v Dalmaciji. V Zadru in okolici se zadnje čase močno širi tifus. Bolezen se širi tudi v ostale kraje po Dalmaciji. V bio-gradski okolici (Biograd na morju) se je pojavilo 11 slučajev tifusa ter sta dve osebi na posledicah že umrli. k Falzifikatorji stodinarskih bankovcev. V Subotici so te dni prišli na sled večji družbi, ki je ponarejala bankovce po 100 Din. Orožniški narednik v Starem Bečeju je dva ponarejalca izmed družbe zalotil ravno pri delu. Takoj jih je aretiral in sta pod težo okol-nosti pač morala svoje dejanje priznati. Izročili so ju sodišču. -k Stari znani antikvarijat Giontini na Mestnem trgu in prodajalno s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami je prevzela in vodi kot svojo podružnico Nova založba v Ljublja-nei. Nudi prav tako prvovrstno in trgovsko solidno blago kot glavna prodajalna na Kongresnem trgu. Za začetek šole sta se knjigarna in antikvarijat nanovo preuredila. ■k Šolske knjige za vse srednje, trgovske, meščanske in osnovne šole se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Vsak dijak dobi pri nakupu knjig kot nameček črtan ali nečr-tan šolski zvezek primerne debelosti, pri večjem skupifiku tudi leposlovno knjigo. * Seznami učnih knjig za vse srednje šole in učiteljišča bodo prve dni septembra brezplačno dobiti v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ■k Drž. učna delavnica za košarstro v Radovljici sprejema dnevno učence. Redni pouk se prične kot na srednjih šolah. Izučenim delavcem preskrbi zavod delo in zaslužek. ir Pri poapnenju arterij možgan in srca se z dnevno uporabo male množino naravne »Franz-Josef«-grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Jo-sef«-vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstransko ohromelih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. tSm DIJAK BREZ DIJAŠKEGA KOLE-DARJA - OBRTNIK BREZ ORODJA Ciublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN Drevi imata službo: Bohinc "na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. © V nedeljo v Jakopičev paviljon! Tam se ob enajstih otvori umetniška razstava naše najmlajše kiparske in slikarske generacije, katero zastopajo Miha Maleš, Niko Pir-nat, Marija Pregelj, Janez Mežan, Olaf Glo-bočnik in Franc Pavlovec. Z malimi izjemami ti doslej še niso doma razstavljali, zato ne zamudite priti ob tej priliki gledat njihova dela. © Češkoslovaška družina. Po desetletnem plodnem delovanju odhaja v Prago naš sodelavec g. Skrušny. Poslovilni večer je v soboto, 1. septembra v »Zvezdi«. O Umrl je Jožef Kavčič, kleparski pomočnik, na Krakovskem nasipu št. 10. Pogreb bo danes ob treh popoldne. O Promenadni koncert Nar. železničar-skega glasbenega društva »Sloga« v Zvezdi se bo vršil danes ob pol osmih zvečer. Dirigent g. H. Svetel. Spored: 1. Uvodna koračnica; 2. Smetana: Slavnostna predigra; 8. Blodek: Potpuri iz opere v Vodnjaku; 4. Nedbah: Valček iz operete Poljska kri; 5. Smetana: Potpuri iz opere Poljub; 6. Šebek: Zbor dervišev, orientalska scena; 7. Zaključna koračnica. © Legitimacije za obisk jesenskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra 1928 so že v prodaji. Dobe se po 30 Din pri vseh večjih denarnih zavodih, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Putnik, Dunajska cesta, Josip Zidar, Dunajska cesta, Obrtna banka, Jugosla-venska banka, Jadransko-podunavska banka1, Zadružna gospodarska banka, Prva hrvatska štedionica, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska banka, Kreditni zavod za trgovino in obrt, Aloma Company, Zadružna banka, Brezalkoholna produkcija, Poljanski nasip, Kmetijska družha za Slovenijo, Komercijalna banka, Posredovalec, Sv. Petra cesta. Zavodi, trafike itd., ki teh legitimacij še nimajo v razpe-čavanju, pa jih žele prodajati, naj se takoj obrnejo ua Urad velesejma v Ljubljani. Občinstvu priporočamo, da se posluži te ugodne prilike in si nabavlja legitimacije že v pred-prodaji, da se ne bo treba nastavljati ob času prireditve pri sejtiiskih blagajnah. © Ponesrečeni sluga tvrdke Bar, g. Lu-dovik K r i ž n a r, o katerem smo poročali, da je preteklo nedeljo na postaji Šmarje— Sap padel po nesreči pod vlak, je včeraj v bolnici, kjer so mu bili amputirali povoženo nogo, umrl. © Občni zbor ljubljanske sekcije združenja drogistov se vrši v soboto 8. septembra ob 10 dopoldne v hotelu »Union« (dvorana v rožcah). Prosimo ločno in polnoštevilno! © Dr. Baumgurtou ne ordinira do dne 28. septembra. © Zgubil se je šop ključev. Odda se v trafiki Blaž na Dunajski cesti 12 proti nagrad/ 200 Din. Zobozdravnik ar. Jos. TavCar se 1. septembra preseli ln ontinlro Gledališka ulico 4.. pritličje (nasproti opernega gledališča) Maribor IZ MARIBORSKEGA OBLASTNEGA ODBORA. Prehranjevalna akcija za Prekmurje. Na seji dne 28. t. in. se je razpravljalo o ne* katerih personalnih zadevah in o prehranjevalni akciji za Prekmurje lz Prekmurja se je oglasilo 1100 prošnjikov, ki prosijo za okroglo 40 vagonov pšenice, 38 vagonov rži, 3 vagone koruze. Večja polovica pšenice in rži je za seme. Posojilo se je najelo pri Južno-štajerski posojilnici v Celju. Posojilo posreduje obl. odbor in ga daje po 6 odstotkov na 10-letno odplačevanje. Previšek procentov pada na račun obl. skupščine mariborske. Semensko blago se bo delilo do 10. IX. na kolodvoru v Murski Soboti in Puconcih, deloma pa na veleposestvih v Prekmurju. Ker je toča uničila tudi poslopja, bo dajala obl. skupščina tudi posojilo pod istimi pogoji kakor za žito. Vsak mora podpisati zadolžnico, prej pa se priglasi s posebnim spisom svojega gospodarskega položaja, za kar mu garantira občina in dva posestnika. Cela akcija se je malo zadržala, ker je bilo upati, da bo država dala kako pomoč. — Organizacijo prehranjevalne akcije je kakor znano sklenila mariborska oblastna skupščina dne 21. julija. □ Naši \Vestfalčki. Pa so se vrnili s Pohorja zagoreli, zdravi in zadovoljni. Kako bi pa tudi ne bih! 13 dni so bili zgoraj pri Sv. Martinu, delali so izlete v bližnjo in daljno okolico — k Arehu, Mariborski koči, Aueršbergove gozdove itd. — kopali so se. in izredno dobro hrano so imeli pri Korenu. Zjutraj dobro kavo in kruh, ob desetih kruh s surovim maslom, medom in marmelado — ta jim najbolj ugaja! — za obed juho z mesom in dvema prikuhama in včasih celo inočnato jed, popoldne mleko iu kruh, zvečer pa lahko in tečno večerjo. Posebno v slast so jim šle pohorske »giban-ce« in pa žganci. In čisto naravno, ko so se vrnili v Maribor, jih je upravitelj oblastnega Dečjega doma stehtal in pokazalo se je le, da so prav vsi gor vzeli in trije kar za 2 in pol kg — tekom 13 dni! Takega presenetljivega uspeha ni pokazala niti mestna ferijalna kolonija na Pohorju! Gospod upravitelj Dimnik jih je naučil šest slovenskih pesmic. Pojo sploh prav radi, posebno pa »Gor čez jezero« in pa »Na planincah solnčece sije...« Ce je bilo deževno vreme so se v šmartinski kaplaniji učili malo domovinoznanstva. Zdaj vestfalski malčki vedo n. pr. da ni Gradec glavno mesto Jugoslavije, kar jim je bogsigavedikdo ubil v glavo. In tildi tega se zavedajo, da niso v Avstriji, ampak v Jugoslaviji. Ko so namreč prišli k nam, so govorili samo o Oesterreich. In tudi slovenščina se jim razoleta frav hitro. Lepo pozdravljajo in nagovarjajo. Mali anko V. — virtuoz na glasovir — se je kaj hitro sprijaznil z g župnikom pri sv. Martinu in bil pogostokrat pri njem v gostih. Čudno; O domotozju pa ne duha ne sluha! In celo k sorodnikom, ki se javljajo, ne marajo! Rajši so v Dečjem domu, ker imajo tukaj družbo. V Mariboru ostanejo do 13. septembra, nakar se vrnejo domov preko Dravograda. .. □ Gradbena dovoljenja so dobili na zadnji seji mestnega sveta: G. Smerdu za zgradbo pritlične stanovanjske hiše na Radvaujski cesit, g. Vreček za ureditev mesnice na Betnavski cesti, mehanik s-Gustinčič za preureditev poslovnih prostorov v Tattenbachovi ulici in g. Božič za preureditev gospodarskega poslopja na Tržaški cesti. □ Razstava goveje živine bo dne 4. septembra na mariborskem sejmišču. Razstava se vrši po sklepu in s sredslvi mariborskega Okrajnega zastopa in Oblastnega odbora mariborske oblasti. Razstavljena bodo goveda marijadvorske in pinegavske pasme. Prilika bo tudi za nakup lepih plemenskih živali. Vsakdo, ki se zanima za našo živinorejo, se bo gotovo udeležil te prireditve, ki je po 26. letih prva v Mariboru in ki obeta biti prav dobra. □ Konjska dirka bo v nedeljo dne 2. septem-bra ob 15. uri. Prijave so zelo lepo izpadle. Konkurenca bo precejšnja. Doslej je prijavljenih za dirko 27 konjev. Tudi dirka preko zaprek je na sporedu, kar bo občinstvo v prav posebni meri zanimalo. . □ Čebelarjem! G. šolski upravitelj Lukinan bo imel v soboto dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne na III. deški šoli Ruška cesta zanimivo predavanje, ki bo združeno s kuhanjem voska, kar bo zelo poučno. Kakor smo namreč izvedeli, naši čebelarji v inestu samem in okolici ne znajo ravnati z voskom in ga gre na ta način prav veliko v izgubo, ln da se to prepreči, to je namen temu poučnemu predavanju, združenemu s kratkim praktičnim navodilom o kuhanju voska. □ Začetek šol. leta na IV. deški osnovni šoli v Mariboru v Samostanski ulici. — Vpisovanje se vrši 1. in 3. septembra v šolskih jjrostorih vsakokrat od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Šolski okoliš tvori del mesta nR dravskem levem bregu zapadno črte Državni most — Glavni trg — Gosposka ulica — Park. Otroci iz mestnih tujih okolišev se sprejemajo le s pritrdilom mestnega šolskega odbora. Otroci iz okoliških krajev se morejo sprejeti, ako predlože potrdilo mestnega magistrata o vplačani šolnini 200 Din, oziroma odločbo kraj. šol. odbora, da so šolnine oproščeni. Dne 4. septembra se vrši ob 8. uri v stolnici začetna šol. sv. maša. Otroci se zbero na običajen način do tričetrt na 8. pred šolo. Dne 5. septembra ob 8. uri prične redni šol. jx>uk. □ Avtobusni mallieur. V torek zvečer se je sredi drž. mosta pri|5etila majhna nezgoda, razburjenja je bilo pa precej. Autobusu, ki vozi v Studence, je počilo zacluje kolo — z oglušujočim treskom. Dame v autobusu so se seveda močno prestrašile ob nemalem sunku v višino; šaljivcem pa je bil dogodek povod za dobro zabeljeue opazke. Seveda se je na mah nabralo vse polno občinstva, ki je prihitelo skupaj od vseh vetrov, čim se je preko mosta razlegel oglušujoč pok. □ Smrtna kosa. Umrla sta: Manari pl. Neufeld Anton, steklarski mojster, star 48 let. Pogreb bo danes ob 16. uri na Pobrežju. — sieiskal Karoli-na, zasebuica, stara 76 let. Pokojnica je mati g. podpolkovnika Stejskala, poveljnika mariborskega voj- puinvvuina wii.jonHi«) ^.v.j...... ...............o J nega okruga. Pogreb bo danes ob 17. uri na po-hležkem pokopališču. MmM svetovna iznajdba. Vsaki človek mora iz svojega interesa pogledati in tako zvedeti kajje „6amma" ki je razstavljena na Ljubljanskem velesejmu, Paviljon E. Vsi na velessim v Paviljon E.! 0 J. —-—r,-■-..,,r i Celje & Priprave za slovesno otvoritev orlovskega doma v Celju kažejo, da bo 16. september privabil v Celje ne le številno orlovsko članstvo, temveč tudi obilno orlovskih prijateljev Iskreno želimo, da bi zunanji skrbno pripravljeni program orlovske svečanosti v Celju dne 16. septemnra bil mogočna pridiga tisočem udeležencev, da je prijateljstvo in ljubezen do mladinske organizacije danes ne le katoliška temveč tudi slovenska dolžnost. sdlegel madjarskemu prvaku Ferencsvarosi TC, tokrat z 1 :6, in izpade iz nadaljnjih tekem. Hungaria je v Budimpešti zmagala nad dunajskim Rapidom s 3 :1. Prihodnjo nedeljo igrajo Gradjanski : Viktorija v Pragi, Rapid : Hungarija na Dunaju in Ferencsvaros : Admira v Budimpešti. ŠPORTNI PREGLED. Iz Amsterdama so se razkropili atleti zopet na vse strani. Večinoma niso šli naravnost domov, temveč gostujejo tu in tam. Tako beremo, da je Amerikanec Hamm v Slockholmu tekel 100 m v 10.5 (Hamm ima svet. rekord v skoku na daljavo s 7.91), da je prav tam tekel Ladouniegue 1500 m v 3:52.3, (franc. rekord) ter da je Lundquist zboljšal svet. rekord v metu kopja na 71.01 m; dalje 400 m lese Taylor 52.3, 800 m Ser. Martin 1:53.7, 110 m lese Peterscm 14.7, 400 m Spencer 49.1. V berlinskem stadionu je sunil Hirschfeld kroglo 15.875 m daleč (bil bi nov svetovni rekord, če bi bil Kuckov sunek 15.87 zboljšan vsaj za 1 cm); Hamnt je skočil 7.46 metrov daleč, Menard in Koppke 1.91 m visoko. Peltzer je zopet v formi; 800 m ie tekel v Berlinu v 1:52.2, a vendar ne tako dobro kot Lowe z 1:51.2. Kornig je porabil za 200 m 20.9, nov nem. rekord, Sfiencer za 400 47.8, Btichner 48.2 (izenačen nemški rek.). V Dublinu je tekel Kanadee Warren 100 metrov v 10.6, Kanadee Edvvards 800 m v 1:52; Osborn prihaja v staro formo in je skočil 1.928 m visoko, Mac Ginnes 1.877 m. Ray, ki je bil v Amsterdamu v maratonskem teku šele na petem mestu, je tekel pri Dublinu izborni čas 2:31:25.4. Amsterdamskega maratonskega zmagovalca E1 Quafyja so povabili na štirimesečno turnejo po Ameriki; bo šel. Omenimo: Amsterdamski starter Miller uživa tako zaupanje, da so ga že sedaj povabili, naj pride leta 1932 v Los Angeles za starterja; danes tekmu: jeta Gradec in Zagreb, danes teden bodo nastopih Nemci kar proti dvema nasprotnikoma naenkrat, proti Švicarjem in proti Francozom; 29. t. m. nastopi 25 franc. atletov dolgo pot, pi jih bo vodila skoz Rusijo in Sibirijo noter na Japonsko; Flijck 100 y 10 sek. 100 m Gero 10.5, Jonath 10.6, Hallberg skok na dalj. 7.36 m, Tommelstad v višino 1.91 m, Stensrud diskos 45.9, izven konkurence 47.28 m, norveški rekord. — Nekaj rezultatov s pariških visokošolskih tekem: krogla Duhour 14.60, 400 m lese Maxwell 54.3, skok na daljavo Mcyer 7.34 m, 800 m Švicar Martin 1:57.4, 200 m Rinkell 22.2, 100 m Theard 10.6, skok v višino Kinura 1.88, diskos Or-ban 40.23 m. 400 m Storž 49.2, kopje Sumposki (Japonec) 62.81 m; v tenisu Italija—Francija 5:0, Nemčiji—Ogrska 5:0, Češkoslovaška—Nemčija 4:1; v nogometa Ogrska-Francija3:l; leta 1029 se bodo vršile visokošolske tekme v Budimpešti. Še dame: Copelandova se je zelo odlikovala; na isti tekmi je vrgla kopje 33.23 m daleč, diskos 36.88 metrov, kroglo 11.71 m; še za 1 cm dalje je sunila kroglo Nemka Heublein, 11.72 m. Dalje: skok na daljavo Bredowa 5.36 m, Gunnova 5.43, Hitomi 5.51 metrov, v višino Stevensova 1.54 m. Kopje Harguso-va 38.39 m. Tek 100 m Rid!eyova 12.4, 800 m Hitomi 2:23.9. Krogla Mc Donaldova 11.47 m. V nogometni tekmi za Srednjeevropski pokal je preti io.000 gledavd premagala Admira praško Slavijo 3:1 ; to je bilo na Dunaju. V Pragi sta sta igrala oba kluba pred 18.000 gledavci 3:3. Rapid je premagal Hungario 6:4. Klub Barcelona gostuje v Južni Ameriki, pa se mu ne godi dobro; v Buenos Aires je bil v drugi igri pora/en od kluba Indejjeiidiente 1 :4, in je bif v tej igri še težko ranjen njegov izborni igravec Samitier. Znani bokser Gipsy Daniels je premagal Stan-leya v 15 rundah jx> točkah, Norvežan Poratli pa Pierra Charlesa v 10 rundah tudi jx> točkah. Dvesto maratonskih plavačev bo tekmovalo te dni v Toronto, med njimi Vierk&tler in Michel. Dame ne manjkajo, 14 se jih je |)riglasilo. Angležinja Hawke je preplavala Kanal, v 19:16. Baranv je plaval 100 m na hrbtu v 1:14.4, ogrski rekord. A v prostem slogu jc na 100 ni zaostal pri plavalnih tekmah v Budimpešti za Arne Borgom in Ko-jaceni (čas 1:00.6, 1:00.8, 1:01.2); pa 100 m niso ravno Borgova Specialiteta. Ilorg prihaja v iormo; tOOOm je plaval v novem rekordnem času 13:02. Vprašali so ga glede plavanja na 4C0 in v Amsterdamu. Dejal je, da ni bil disponiran in da je bil vsled trikratnega plavanja ua 1500 m preveč utrujen. Samo tega noče povedati, da je preveč pil. Pravi, da bo še 20 krat startal, tudi v Tokio, j» feni pa da bo v Ameriki prevzel poklicno delo-100 ni prsno je plavala v Budimpešti. Marta No-velius v 1:11.8, 100 m na hrbtu Kojac v 1:10.2, v Magdeburgu pa 100 m prosto Takaiši v 1:00.7. V Budiinj^šti so se vršile svetovne prvenstvene kolesarske tekme. Na kratko razdaljo je v vrsti amaterov zmagal Danec Hausen, v vrsti profesio-nalov Francoz Michard; v tekini na 100 km, Nemec Sawa'l v 1:25.46 (560 m za njim Breau in 660 m za njim dosedanji prvak Linart); jx> cesti 192km med amateri Italijan Grandi v 6:56:03 (Jugoslovan Ivan Krajac je bil s 7:22:33 ua 11. mestu), med profesionali pa Belgijec Ronsse v 6:20:10 (znana italijanska elitna garda je med tekmo odstorila).— V Parizu so priredili prvo šestdnevno dirko na odprtem dirkališču; par Tonani-Boucherou je zmagal, kakor je hotel, prevozila sta 3387.25 km. Socialni vestnik OBRTNO-NADALJEVALNO ŠOLSTVO V SLOVENIJI. Ljubljanska oblast je imela minulo šolsko leto 1927-28 na 38 obrtno-nadaljevalnih šolah 3282 vajencev in 507 vajenk, skupaj 3849. Pripravljalne razrede je obiskovalo 846 vnjenrev in 55 vajenk, I. razred 1346 vajencev in 228 vajenk, II. razred 924 vajencev in 220 vajenk, 111. razred 167 vajencev in 64 vajenk. Na 158 razredih je poučevalo 235 učiteljev. V posameznih šolah je bilo število obrtnih vajencev in vajenk sledeče: Bled 72, Brežice 67 vajencev in 14 vajenk, Cerknica 39 vajencev, Črnomelj 50, Dev. Mar. v Polju <>3, Dolnji Logatec 52, Domžale 100, Hrastnik 63 vajencev in 30 vajenk, Jesenice, tovarniška za kovinarje 36, Kamnik 88, in trgovski tečaj 12, Kočevje 112 (z poukom se je začelo šele 8. januarja t I.), Kranj 107, Kropa 28, Krško 67 vajencev iu 14 vajenk, Laško 56 vajencev in 5 vajenk, Lesce 31, Ljubljana: splošna šola na Vrtači 155 vajencev in 17 vajenk, moška za oblačilne in umetne obrti na Prnlah 295 vajencev iu 22 vajenk, ženska oblačilna in umetne obrti pri sv. Jakobu 218 vajenk, za stavb- . ne obrti na Grabnu, Cojzova cesta 351 vajencev, za mehanične in tehnične obrti na Ledini 321 vajencev, gostilničarska strokovna nadaljevalna šola 61 vajencev, za grafične obrti 24, elektrotehnična 45, nižja tehnična šola za čevljarje 13, krojaška 17 in mizarska 41 na Rakovniku. — Mengeš 55 vajencev in 1 vajenka. Novomesto 128 vajencev in 38 vajenk, Radovljica 38, Sevnica 39, Št. Vid nad Ljubljano splošna 86 in špecijelna mizarskn strokovna šola 103 (edina te vrste šole v celi Sloveniji), Škofja Loka 57, Šmartno pri Litiji 35 vajencev in 17 vajenk, Trbovlje 132 vajencev in 7 vajenk, Tržič na Gorenjskem 73 vajencev in 16 vajenk, Vič jiri Ljubljani 44 vajencev, Toplice pri Zagorju 94 vajence vin 48 vajenk, ter še Zgornja Šiška pri Ljubljani 44 vajencev. Brez šolskega pouka so bili vajenci v tem letu v ljubljanski oblasti, koder so še obstojale obrtno-nadaljevalne šole za časa osvobojenja (in celo že pred vojno): v Kastvu, Kranjski gori, Križe na Gorenjskem, Metliki, Mokronogu, Radeče pri Zidanem mostu, Kibnici, na Vrhniki in v Žireh. Za vzdrževanje in kritje stroškov je v Astri-ji in tudi prva leta osvobojenja dajala država za vsako obrtno-nadaljevalno šolo dve tretjine učnih stroškov. Ali zadnja leta je budžet za te šole izkazoval zmeraj manj podpore in vsled lega ni čuda, da so se zapirale šole ter je obrtni naraščaj v nekaterih krajih še danes jxi deset letih brez šole. Edina zbornica za trgovino obrt iu industrije v Ljubljani daje obrtno-nadaljevalirim šolam v Sloveniji letno jiodpor nad 150.000 Din in sedaj pa je še ljubljanska oblastna skupščina dala letos iz prvega njenega proračuna podpore obrtno-nadaljevalnim šolani v znesku 82.000 Din in sicer 25.000 Din ljubljanskim šolam iu grafični 1000 Din, obema šolama v Št. Vidu nad Ljubljano 3000 Din, po 2500 Din: Kočevje, Kranj, Novo mesto, Trbovlje, in Zagorje-Toplice; po 2000 Din: Brežice. Dolnji Logatec, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Krško, Metlika, Škofja Loka, Tržič na Gorenjskem in Žiri; po 1500 Din: Bled, Cerknica, Črnomelj Dev. Mar. v Polju, Jesenice, Križe na Gorenjskem, Laško, Mengeš, Radovljica, Šmartno pri Litiji, Vič pri Ljubljani in Zgornja Šiška; pc 1000 Din: Kropa in Sevnica ter 500 Din Mokronog. Da bo omogočen redni pouk zanapr.ej je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo pravilnik (glej »Slovenca« z dne 12. avgusta t. 1.) na podlagi katerega naj bi se uredilo v vsej državi enotno strokovno šolstvo za obrtniški in trgovski naraščaj. Šoloobvezni bi bili po tem pravilniku vsi vajenci ln pomočniki, ki še niso stari 20 let. Iiouk na teh šolah bi se po novem že pričel vsako eto 15. septembra do 15. maja, v slučaju potrebe najdalje do 15. junija. Šolski odbor bo moral vsako leto sestaviti proračun in ga predložiti ministrstvu za trgovino, da ga pošlje dotični občini v svrho uvrstitve v svoj redni letni proračun. CerUveni vestniK Duhovne vaje za akademike v Donui so od 7. do 11. septembra. Stanovanje in vsa oskrba 30 Din Prosimo pravočasne prijave. Vodstvo Doma. Prireditve in društvene vesti Pevski zbor Nar. železničarskega društva Sloga ima svojo redno vajo jutri v petek ob pol dvajseti uri. Danes vaja odpadel J! / / vm VS^SEJ^ Kaj je z Goddardovo raketo Pol sveta pozna ameriškega proiesorja Roberta Goddarda s Clark kolegija v Wor-costru. Ta je izdal leta 1919. delo: Kako do-seči skrajne višine s pomočjo rakete. Ker so ga praktični Američani tudi podprli z znatno podporo — dobil je n. pr. od washii)gtonskega Smithsonian Instituta 80.000 dolarjev, mu ni bilo težko tudi praktično preskušati svojo zamisel. In posrečilo sc mu je, da je dosegla ena njegovih raket višino sto kilometrov. S tem je na mah posekal rekord vremenskih samoregistrirnih balončkov, ki se dvignejo le 30 km visoko. Ko so se mu tako poskusi obnesli, je nameraval poslati veliko raketo v svetovni prostor. Goddardova raketa je po obliki podobna torpedu in je bila dolga osem metrov. Kot gonilno sredstvo je izbral nitrocelulozni smo- l*rof dr. Moritz Liepmann i V Hamburgu je umrl sloviti profesor kazenskega prava dr. Moritz Liepmann, ki ima največji delež na reformi kazenskega prava. Roien je bil 1. 1869.; deloval je na vseučiliščih v Halle, Kielu tn Hamburgu. dnik. Posebna priprava bi avtomatično porivala posamezne naboje v eksplozijski prostor. Plini, ki nastanejo ob eksploziji in se pri tem, vsled silne temperature, tudi zelo raztegnejo, uhajajo iz ozkega raketnega žrela s hitrostjo približno 4000 metrov v sekundi in s tem ženejo raketo v nasprotni smeri dalje. To prvo raketo je hotel Goddard poslati na luno. Da bi pa tudi na zemlji videli, kdaj bi raketa dospela na cilj, je napolnil sprednji del s smodnikom, ki eksplodira z močnim svetlobnim učinkom. Ko bi padla raketa na luno, bi se ta naboj vnel in svetlobni signal bi naznanil konec raketnega poleta. Iz razlike med izračunanim in dejanskim časom bo mogoče sklepati tudi na zgornje plasti našega ozračja. Ako bi zapustila raketa zemljo s hitrostjo približno 12.000 metrov na sekundo, bi prišla na luno v štirih dneh. Ta poskus je bil napovedan za december I. 1925. Vsa opazovanja lune glede svetlobne eksplozije so bila zaman. Listi so molčali, raketa je ostala na zemlji. Zato je pa prišla iz Amerike še bolj sen-zacijonelna vest: Goddard je preložil polet na poletje 1926. Med tem pa je raketo toliko izboljšal, da bo mogla vzeti s seboj tudi potnika. Posledica te senzacije je bila nova senzacija. Goddard je pričel dobivati pisma, v katerih so se mu ponujali kandidati za raketno vožnjo in na stotine se mu jih je predstavilo kar osebno. Toda tudi iz tega poskusa ni bilo nič. Polagoma je vse utihnilo in prof. Goddard je postal predmet humorističnih listov, ki so iz njega in njegove rakete brili norca. Vendar je profesor Goddard vedel, kaj dela, denarja je imel dovolj, zakaj toraj molči? Pri nas bi bila rešitev tega problema težja. Nemci pa, kjer se je več sposobnih mož posvetilo modernemu problemu rakete — n. pr. profesor Oberth, evropski Goddard, letalec Valier i. dr. — in ki imajo dvoje društev za proučavanje tega problema: na Dunaju in Breslavi, pa so vso skrivnost Goddardovega molka razložili prav enostavno. Kakor znano so Nemci v svetovni vojni obstreljevali Pariz iz dotedaj ogromne razdalje 120 km. To so dosegli predvsem, ker jc letela granata večji del zelo visoko nad zemljo, do približno 100 km, in zato v zelo redkem ozračju, kjer je komaj čutiti odpoT. In čim višje leti granata poševno navzgor, tem dalje tudi pade. Ameriški dalekonosni topovi pa so v zadnjih letih ta uspeh tako znatno izboljšali, da nemški strokovnjaki dvomijo, da bi bili to izstrelki iz topov, pač pa da. so tc raketne granate ali zračna torpeda Goddardovega izuma. Le na ta način si moremo razlagati molk prof. Goddarda in ameriškega časopisja, ker je s tem postala stvar važna vojaška tajnost. In je v resnici vsaj teoretično zanimiva Ako je možno oddati raketo na luno, kar znaša približno 380.000 km, koliko lažje je vreči raketo n. pr. iz Amerike v Evropo! Nemci se resno pečajo z vprašanjem, kako bi odpošiljali pošto iz Evrope v Ameriko v prav visokem metu. Ako bi taka raketa zapustila Evropo s hitrostjo približno 4000 m v sekundi, bi padla v poldrugi uri nekje pri Newyorku na tla. Pri padanju bi se razvilo padalo, ki bi prineslo pošiljko varno na tla. Ako pa nopolnijo sprednji del z razstrelivom ali plini, se bombardirajo sovražne države lahko tudi čez occan. Nič posebnega ne bo za Ameriko obstreljevati evropska velemesta kar z domačih tal. Fantastična razdalja približno 6000 km za obstreljevanje ni več nobena ovira. Bodoča vojna bi mogla biti tedaj znamenita po novem morilnem orožju — raketnih granatah. Tako bi se zopet nova tehnična iznajdba kakor že toliko drugih, uporabila za uničevalne, morilne namene, namesto za miren kulturni napredek. »Klub pomorskih proletarcev« V pristaniškem delu Ljeningrada imajo že nekaj časa Mornarski klub, v katerega imajo dostop pomorščaki vseh ladij, ki prihajajo v Ljeningrad. Sovjetski listi s ponosom naglašajo _ in po pravici! — da se mornarji po vseh drugih lukah, čim smejo na suho, takoj razkro-pe po raznih beznicah in drugih umazanih zabaviščih, kjer zapravljajo svoj težko prisluženi denar in svoje zdravje. Samo v Ljeningradu ima Mornarski klub večjo privlačno silo nego vsa taka zabavišča. Seveda je tudi v tem klubu poskrbljeno za zabavo, toda pijančevanju so postavljene meje in izključene so ženske, ki se prodajajo. Na ples prihajajo tovarniške delavke, kakor prihaja na meščanske plese meščansko ženstvo. Glavno v tem klubu pa ni zabava, marveč predavanja z razpravami, dobre filmske predstave in podobno. V klubu se sestajajo in spoznavajo med seboj mornarji vseh narodov sveta in je klub znan po vseh morjih in oceanih. Ob sebi se razume, da izkoriščajo sovjeti to ustanovo za svojo politično propagando, kar priča že ime »Klub pomorskih proletarcev«, a vendar je treba priznati, da se jim je nekaj posrečilo, kar se od drugih strani niti še poskusilo ni: da iztrgajo pomorščake iz kužnega ozračja umazanih zabavišč in jim nudijo pošteno razvedrilo in izobrazbo. Tudi pred cesarjem vsi enaki Letošnjo jesen bodo Japonci kronali svojega cesarja. 2e ob nastopu vlade se je o sedanjem japonskem vladarju pisalo mnogo lepega: kako je plemenit, skromen in izobražen, kako ceni le resnično zaslugo in spoštuje vsako pošteno delo in čednost. Kakor kažejo odredbe za kronanje, ta hvala ni bila pretirana. Doslej so bile o priliki kronanja delež- Alfred Meyer - Waldeck t Bivši nemški podadmiral in branilec Tsing-taua (na Kitajskem) je v Berlinu umrl, star 64. let. Ko je ob začetku svetovne vojne zavrnil zahtevo Japonske, da naj izroči Tsing-tau, je cesarju Viljemu brzo-javil: »Jamčim za izpolnjevanje dolžnosti do skrajnosti.« Neki dunajski list je prinesel to brzojavko pod senzacijonalnim naslovom: »Branilec tsing-taua pred junaško smrtjo!« Ko je podadmiral zvedel za to, je rekel prevdarno: »Umrl bom ze, a priganjati se ne dam.« Roparski napad na vlak V 100 metrov dolgem tunelu med Rado-movn in Mihomo blizu Kielca na Poljskem so predminolo noč neznani storilci s svetlobnimi signali ustavili vlak. Nato so roparii udrli v vozove in popolnoma oplenili potnike, ki se, prestrašeni, niso upali upirati. Ves napad je trajal komaj dvajset minut in roparji so z bogatim plenom ubežali v noč. Policija o storilcih še nima nobene sledi. Bivši dvorni juvelir kolovodja mednarodne sleparske družbe Po glavnih mestih zapadne Evrope je že nekaj časa nastopala mednarodna družba pretkanih sleparjev, ki so dvigali pri bankah znatne zneske s ponarejenimi kreditnimi pismi. Dolgo niso mogli družbi do živega, a slednjič so se le tudi tem lopovom iztekle ure; usoda jih je dohitela v Berlinu. Tu so najprej prijeli nekega Alessija, a kolovodja Hugo Marchesini je pravočasno odnesel pete. In to še preje, nego je zvedel, da so Alessija aretirali. Zato — je brezskrbno brzojavil Alessiju iz Marseille: »Ob 10 dopoldne jutri dospem na glavni poštni urad v Frankfurtu s potnim listom.« Ta dragocena brzojavka je prišla v roke policiji. Osebno Marchesinija ni nihče poznal in so imeli o njem le neko risbo. Zato so vzeli s seboj Alessija. — Točno ob določeni uri je prišel na glavni urad v Frankfurtu eleganten, odličen star gospod s sivo brado, star približno 65 let. Eden izmed policijskih uradnikov je v njem po risbi takoj spoznal Marchesinija. Obkrožili so ga kriminalni uradniki in detektivi ter aretirali. Moz se skušal izprva izviti s tajenjem, a mu ni pomagalo Marchesinija in Alessija so odpravili v Berlin, kjer zbirajo sedaj ogromno kazensko gradivo. — Zanimivo je, da je bil Marchesini svoj čas dvorni juvelir italijanskega kralja, kas. neje pa je izgubil premoženje in se preselil na Dunaj, kjer je odprl zopet zlatarsko trgovino sil m Film v službi mirovne misli Na mednarodnem kinematografskem kongresu, ki se je te dni vršil v Berlinu in na katerem so bile zastopane organizacije lastnikov kinematografov v Belgiji, Nemčiji, Angliji, na Finskem, v Franciji, Indiji, Jugoslaviji, Nizozemski, Avstriji, Poljski, Romuniji, Švedski, Švici, Španiji, Češkoslovaški, Turčiji in Ogrski, so soglasno sprejeli sklep, da ne bodo več predstavljali nobenih filmov, v katerih bi se katerikoli narod zasmehoval ali kakorkoli žalil. Na ta način hočejo prisiliti filmske tovarne, da izdelujejo samo filme, ki bodo služili spravi med narodi in kulturi. »Citjr of Gleadale«, -i »i-« — ^^^ ^asatuse" *"40 Stresemann ob dohodu v Pariz. ne odlikovanj in darov le visoke osebnosti, sedanji mikado pa hoče enkrat dati priznanje širokim ljudskim masam skromni čednosti, na kateri sloni dobrobit države. Tako je mikado naročil, naj se mu naznanijo slučaji lepe zakonske ljubezni, otroške ljubezni do staršev, zvestobe do gospodarjev, da jih nagradi in odlikuje. Na poseben način hoče mikado počastiti starost; vsem nad 80 let starim Japoncem bodo izročili v umetno izdelanih lesenih skodelicah dragocen dar. V ta namen so naročili 400.000 takih skodelic. Po vseh vaseh so imenovali pripravljalne odbore za kronanje in vsak njihov član bo dobil spominjsko kolajno. Naravno je, da se kronanja res veseli cela dežela, ne pa samo plemstvo in druge visoke osebnosti. Pa tudi inozemstvo z zanimanjem pričakuje slavnosti ob kronanju japonskega cesarja. Ni se dal ujeti na krojačev trnek Pariška sodišča so imela pravkar zopet svojevrstno pravdo. Neka mlada in lepa Pari-žanka se je zagledala v mladega moža, ki se je navidez istotako zanimal zanjo. Vendar pa do snubitve kar ni hotelo priti. Tedaj si je gospodična pri nekem krojaču naročila prečudno lepo, a tudi prečudno drago večerno obleko, v kateri naj bi slednjič tako očarala mladega moža, da bi jo zasnubil. Svoj namen je krojaču tudi razodela in ta ji je zagotovil in zajamčil, da mladi trdovratnež njeni lepoti v tej obleki ne bo mogel odoleti in jo bo prav gotovo zasnubil. Prišel je določeni večer, ko sta se mlada človeka sešla na nekem obedu — prišel je, pa tudi minil, ne da bi se bil »on« izjavil. S tem je šla dekletu po vodi zadnja nada. Tedaj pa je nastopil glavni zapletljaj - ne z nesojenim ženinom, marveč - s krojačem. Dekletov oče se je namreč branil plačati težki račun za obleko, češ, da obleka ni dosegla obljubljenega uspeha Krojač je tožil in sodišče je razsodilo: »Mlada dama, ki hoče dobiti dobrega ženina naj se nikdar ne zanaša na krojačevo umetnost, marveč samo nase; zato mora toženka tudi obleko plačati.« Dvigalo na avtomobilu. Na jesenskem velesejmu v Leipzigu vzbuja veliko pozornost dvigalo, montirano na avtomobilu, ki (liti zdaj sem zdaj tja in igraje pr»«»auli* i-najtežje predmete, gospodarstvo KONKURZI IN LIKVIDACIJE. Konkurz je razglašen o imovini firme »Tova« d. z o. z. v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri dež. sodišču v Ljubljani dne 10. sept., oglasitveni narok do 30. sept., ugotovitveni narok dne 20. okt. 1928 1. Likvidacija. V likvidacijo je stopila Pletarska zadruga v Notranjih goricah r. z. z o. z. Spromcmbe v trgovskem registru. Vpisi: Čehostaklo dr. Vane Radej in Bohumil Lisek, centrala v Beogradu, podružnica v Ljubljani, prodaja steklo in porcelanaste predmete. Izdelovalnica in prodaja slaščičarskih in medičarskih izdelkov Vitek & Co, d. z o. z. Tiskarna »Jadran«, d. z o. z. v Slovenjgradcu. Bermež in drug, trgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi proizvodi na debelo, Vrhnika. Izbris: Emil Rosenfeld, veletrgovina z moko, dež. pridelki in kolon, blagom ter zastopstvo teh strok, kom. družba, podr. Ljubljana. Vpisi v zadružni register: Zadruga za zavarovanje živine v Loškem potoku, r. z. z o. z. Zadruga za izdelovanje brezalkoholnih pijač v Mariboru, r. z. z o. z. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Murski Soboti, r. z. z o. z. Mlekarska zadruga ua Sveti gori r. z. z o. z. 3orsza Dne 29. avg. 1928. DENAR. Promet je bil danes prav majhen. Več zaključkov je bilo za Curih, Berlin, Dunaj in Prago. Privatno blago, kot običajno, je bilo le za Trst in Newyork. V drugih devizah je krila potrebo Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 29. avgusta 1928. povpraš. pon. srednji sr.28 avg. Amsterdam _ 2281.51 — — Berlin 1355.30 1358.30 1356.80 1357.25 Bruselj — 791.51 — — Budimpešta Ii • 992.44 — — Curih 1094.10 1097.10 1095.60 1095.60 Dunaj 800.70 803.70 802.20 802.20 London — 276.17 — 276.16 Newyork 56.81 57.01 56.91 56.915 Pariz — 222.25 — — Praga 168.32 169.12 168.72 168.67 Trst 297.20 299.20 298.20 297.85 Zagreb. Berlin 1355.30—1358.30, Curih 1091.10 —1097.10, Dunaj 800.72—803.72, London 275.77— 276.57, Nevvvork 56.81—57.01, Pariz 221.3o-223.25, Praga 108.S2-r-169.32, Italija 297.226- 299.226. Belgrad. Amsterdam 22785—32845, Berlin 13553—laKflt Budimpešta 9.9094—9.9394, Curih 1094.10—1(W10, Dunaj 8.0072—8.0372, London 27557—27577, Newyork 5581—5701, Pariz 22125— —22325, Praga 16832—16912, Trst 27716—29916 Bruxelles 79007—79301. Curih. Belgrad 9.12625, Berlin 123.80, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.20, London 25.20125, Kewyork 519.32, Pariz 20.2775, Praga 15.3875, Italija 27.23, Bukarešt 3.175, Sofija 3.74, Varšava 58.10, Madrid 85.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. zaklj. 88, Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105—110, Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 433—434 (433), kasa 43250—43350 (43150), termini: 9.433d 12.446—448 (445—446, 7% inv. pas. 87.75—88 (88), agrari: 54—56. Bančni pap.: Hipo 5850 d, 1'oljo st. em. 18—19, u. eni. 17 r., Kred. 85 d, Jugo 88-89 (88.50), Lj. Kr. 126—128 (126), Medjun. 57.50 d, Nar. 66.50—67 (66.50), PrnSted. 920—923, (930—929 —925), Srpska 149—150 (149), Zem. 150 r, Etno 160—180, Obrt 38—39. Ind. pap.: Guttmann 205—210, Slavonia 6—6.50 (7.50—6.50), Slaveks 102—105, Danica 138—145, Drava 450—460 (460), Sečerana 485-495, Osj. Ijev. 160, Brog. vag. 92 2 r, llnion 240 n, Ragusea 470—490, Trbovlje 480—485, Vevče 105—106 (105), Nar. šum. 16 d. Belgrad. Narodna banka 6550—6800, vojna odškodnina 430.50—431.50, sept. 434.50-437, dec. 446 —447. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.40, Živno 114.65, Hipo 7.40, Alpine 45.30, Leykam 9.40, Trbovlje 59.50, Kranjska industr. 39.60, Slavonija 1.17. Devize: Belgrad 12.4712G. Valute: dinar 12.46. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukovi plohi I. II. III. od 2 m naprej od 16 cm šir. naprej od 40—100 100 mm, fko vag. nakl. post. 3 vag. po 430; zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež pridelki. (Vse. samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 79 —80 kg, 2%, 292.50—295, pšenica za september 305.50—307.50, za oktober 310—312.50, moka novi' Og, bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 455—465, koruza 350—352.50, oves, novi za avgust 265—270, ječmen baški 70—71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 325—327.50, rž, uzančno blago, mlevska tarifa 300—302.50 Zaključ. 2 vag. pšenice. Tendenca mlačna. Novi Sad. Pšenica bč 237.50—240 gr bč. 240 —242.50, bč. Vršac 240—242.50, srem. 232.50-235, ječmen 64—65 kg, 255—365, pol I a 296—305, oves bč. srem. slav. 215—220, koruza bč, srem. 300—305, bn 300 -302.50, moka 00 gg 370—375, ša. 2 350— 855, št. 5 330-335, št. 6 295—300, št. 7 245—255, št. 8 200—210, otrobi: bč. srem. 185—190, bn 180 —185, Tendenca nespremenjena. Promet: 54 pš., 28 kor., 27 ovsa, 8 moke, 3 otrobov, 2 ječ. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: okt. 27.66—27.42, zaklj. 27.42—27.44, marec 30.26-30.06, zaklj. 30.04-30.06. inaj 31.08—30.88, zaklj. 30.82— 30.84, rž okt. 26.34—26.04, zaklj. 26.02—26.04, marec 28.54—28.16, zaklj. 28.16—28.18, koruza maj 28.56—28, zaklj. 28.24—28.28. Sejmska in tržna poročila Živina Dunajski goveji sejem. 27. t. m. ®bogon Je znašal 3880 glav, od tega 1065 iz Jugoslavije. Pri slabi kupčiij je doseglo prvovrstno blago cene prejšnjega tedna, druge kvalitete so se pocenile za 5 grošev pri kg. Notirali so: prvovrstni voli 1.75-1.96, I. 1.50-1.70. II. 1.10-1.45, III. 0.80— 1.05, biki 0.95—1.30 (1.35), krave 0.70—1.30 (1.45) in klavna živina 0.60—0.75 za kg žive teže. Na praški sejem je znašal dogon 775 glav goveje živilie, od tega 49 iz Jugoslavije. Notirale so po 6—6.50 Kč za kg žive teže. Prešičev je bilo prignanih 6379, iz Jugoslavije 41 cena 12.80 Kč za kg žive teže. Milanski goTeji sejem. 27. t. m. Voli so notirali I. 4.20-4.70 II. 3.40—410 III. 2.50—3.30, krave 3.70-450. II. 2.90—3.60, III. 1.80-2.80, biki I. 3.50—4, II. 3-3.40. Dunajski prašičji sejem. 28. t. m. Dogon 17 tisoč 104 glav, od tega 1.293 iz Jugoslavije. Pri živahnem prometu so bile cene za 20 gr. pri kg nižje, razen za špoharje, ki so bili 5 gr. dražji. Notirali so: špeharji 2.60—2.65 (2.70), angl križani 2.20—2.40 (2.45), kmetski 2.35—2.60 (2.65), stari 2.40—2.50, mesnati 1.80—2.40 (2.45) za kg žive teže. HMELJSKA TRŽIŠČA. Važno za trgovce s hmeljem. Sekcija hmeljskih trgovcev pri Okrajnem gremiju trgovcev v Celju, je razposlala vsem svojim članom okrožnico z navodili v pogledu prijavljenja hmeljskih nakupovalcev. V tej okrožnici se je naglašalo, da morajo vsi trgovci, ki želijo prijaviti nakupovalce, z istimi skleniti posebne pogodbe po vzorcu, ki ga dobijo v tajništvu gremija. V tej pogodbi so vne-šena striktna določila, ki vežejo tako trgovca kakor tudi nakupovalen k solidnemu treznemu delu na polju hmeliske trgovine in da imajo trgovci vsak slučaj prestopkov, ki ga kršijo nakupovalcl napram dobrim običajem in navadam kakor tudi povzdige trgovine, javiti nemudoma gremiju, da se zoper take škodljivce hmeljarstva uvedejo najstrožje kazenske mere, kakor z javnim ožigosanjem in z izključitvijo iz staVeža hmeljskih nakupovalcev etc. V istem smislu opozarja okrožnica tudi trgovce, da se bo proti vsakomur, ki bi na karkoli način skušal kvariti ugled trgovstva, ter nezmiselno in hotimično kvaril tržino cene in širil tatarske vesti o tržnem položaju etc., postopalo kar najstrožje. Nadalje se opozarjajo vsi interesenti na polju hmeljarstva, da bo sekcija začenši s 1. septembrom t. 1. uvedla dnevno poročevalno službo o tržnih tendencah hmeljske trgovine, kakor tudi objavljala cene hmelja v posameznih tržnih okolišah, ter na ta način skušala regulirati trg in odbijati vsake nesmiselne špekulacije nepoklicanih faktorjev, katerim je posebno veselje domačine begati in jih glede tržnega položaja spravljati v zmedo. Toliko vsem članom sekcije hmeljskih trgovcev v vednost in nadaljno ravnanje z istočasnim pozivom, da budno pazijo nad vsemi tistimi, katerim so bila izdana dovoljenja za nakupovanje. Trgovci ki še niso vpisani v sekciji, se naj nemudoma javijo, da se jim izstavi potrebna legitimacija. Načetstvo sekcije hmeljskih trgovcev pri Sreskem gremiju trgovcev v Celju. Žalec, 29. avg. (Izv.) Hoteč izkoristiti do skrajnosti dosedanji težak položaj na našem tržišču, ko se trgovina na svetskih tržiščih še ni razvila, so začeli i/, trgovskih krogov razširjati vesti, da cene padajo. Po tem načelu je nek zagrebški nakupovaiec plašil ljudi, da ne bodo dobili niti 25 Din. Res se je nekaterim posrečilo dobiti malo količino slabšega .obmejnih krajev po 28 Din, dočim veČina plačuje odslej po kakovosti in množini 32—35 Din. Primerjajoč najnovejša inozemska tržna poročila, se sprašujejo hmeljarji po vzrokih in krivcih, da se plačuje naše obče priznano prvovrstno blago za dobro polovico pod svetsko ceno za kvalitetno blago ter mirno pričakujejo prihodnje dni razjasnitve na tržišču. Včeraj in danes je bilo prodanih kakih (500 stotov, skupaj doslej cirka 2500 stotov ali približno 12 odstotliov pridelka. SADJE. Na dunajskem sadnem trgu so se breskve pocenile, ker je zelo naraslel dovoz iz Italije. Na debelo so jih ponujali po 50—180 grošev za kg. Tudi grozdje je cenejše in sicer po 100—170 g. za kg. Jugoslovanske češplje so po 60—70, slive po 30 do 40 g. za kg. Blago dobi hitro kupca. Hruške in jabolka se dobijo od 40 g. naprej v poljubnih množinah. M* msvce ..Fragmenti političnega • dnevnika" Pod tem naslovom je izšla sedaj v redakciji 1 znanega prof. j. Redlieha zanimiva knjiga onih političnih spominov pokojnega avstrijskega državnika J. M. B a e r n r e i t e r j a, ki se nanašajo na avstrijsko politiko napram Jugoslovanom. Baernreiter, sin severnočeškega veleindustrijca, se je v svojih mlajših letili mnogo in resno pečaj s pravnimi študijami, pozneje je prišel kot zastopnik uemškega liberalnega veleposestva v češki deželni zbor in v parlament, po uvedbi splošne in enake volivne pravice je bil pa poklican v gosposko zbornico. Bil je trgovinski minister v Thunovi vladi in med vojno prvi avstrijski minister za socialno politiko, a med temi dvemi svojimi ministrovanji se je pečal jako mnogo zlasti z zunanjo politiko ter je bil reden in zelo upoštevan govornik v delegacijah. Po svoji vzgoji in politični karijeri je bil torej Baernreiter reprezenlanl nemškega veleme-ščanstva, toda ne onega šovinističnega, kričaškega in plitkega, ki je prevladovalo v avstrijskemu parlamentu po Badenijevi volivni reformi, temveč še onega starega s solidno in široko naobrazbo in neodvisnega od demagoških dnevnih gesel. Bil je iskren prijatelj dr. Kreka, ki je Baerureiterja zelo vpoštevai in velikokrat o njeni govoril kot o enem najboljših politikov in državnikov Avstrije. V zadnjih dveh desetletjih Avstrije je bil eden izmed onih redkih avstrijskih nemških politikov, ki so s trpkostjo v srcu opazovali nevzdržno propadanje države, a ker so bili pri krmilu možje popolnoma drugačnih naziranj, ni imel inoči. kakorkoli vplivati na njih dejanja in nehanja. številna osebna poznanstva z večino vodilnih mož monarhije so mu dajala le možnost, da je lahko opazoval tudi v njih zakulisna snovanja. In ravno iz tega razloga so ti njegovi spomini velezanimivi zlasti za nas Jugoslovane, ker nam odkrivajo celo vrsto velevažnih dejstev, ki smo jih doslej mnogo le slutili. Med drugim najdemo v njih n. pr. točen rodovnik avstrijske protijugoslovanske politike: svoj izvor je imela v madjarskem šovinizmu, ta ga je vcepil A e h r e n t a 1 u iu ta pa avstrijskim vladam, ki so slepo sledile tozadevnim Aehrentalovim navodilom. Dalje dobimo v knjigi mnogo vpogleda v vojna hujskanja merodajnih po-litikujočih vojaških krogov s H o t ze n d o r f o m na čelu, ki so hoteli vojno izključuo le zaradi »jeklene kopeli«, ki naj bi bila baje potrebna in so zato ščuvali danes na provociranje vojne z Italijo, jutri s Srbijo. Razen tega nam slika knjiga nazorno gospodarstvo v Bosni in Hercegovini, ki je po odstopu Kallaya naravnost tiralo Bosance v naročje Srbiji. Predvsem pa seveda dokumentirajo ti spomini na vsaki strani popolno vladarsko nesposobnost senilnega Franca Jožefa, ki je menda v poslednjih dveh letih svojega cesarjevanja postavljal na vodilna mesta države z redkimi izjemami najnesposobnejše in najomejenejše aristokrate in bi; rokrate, ki jih je mogel iztakniti v svoji okosteneli okolici, ki je bila gluha in slepa za vsako živo življenje moderno mislečih narodov. Slovenca bosta iz-rečno zanimali še 2 slučajni, važni opazki glede dr. šusteršiča in politike, ki jo je delal ta mož po 1. 1911, ko mu je postala Slovenija pretesna in je postal v prvi vrsti Avstrijec. Skratka: Baernreiter-jevi spomini nudijo obilico pestrega in velezam-mivega gradiva in pisani so sijajno, v prijetno kraniljajočem tonu, zato jih toplo priporočamo vsem, ki iih količkaj zanima naša politična zgodovina. — F. E. Belgraisko gledališče v minili sezoni Z gledališke strani gledan je Belgrad zelo neaktiven, brezkrven, neživljenjski, naravnost mrtev. Onih, ki bi radi umetnosti posečali gledališče, skoraj ni. Malo več jih hodi vanj radi zabave (v zadnji sezoni so ti tudi najbolj prišli na svoj račun), radi Nušičevih stokrat premletih dovtipov in že davno se izživelih smešnih situacij, radi kakega med plehko komičnostjo in šundom valujočega poljubno importiranega angleškega komada. Pa tudi teh zabave iščočih je iz Teta v leto manj; zalo, ker se film rapidno tehniško izpopolnjuje, je privlačnejši in tudi cenejši. Porazno je dejstvo, da ima Belgrad kot pre-stolno mesto prav za prav eno samo gledališko zgradbo, t. j. Nova zgrada na trgu pred Kneževini spomenikom. Do lani je poslovat Manež, ki je dajal poljudnejše, lahke komade in je bil navadno tudi bolj napolnjen. V oktobru pa je pogorel. Belgraj-čanom je tako ostala ena sama gledališka dvorana, in to za dramo in za opero skupaj. Gledališče je izgubilo močnega tekmeca in pričakovati je bilo, da bo dobilo novega priliva s strani publike in da bo šlo z večjim poletom na delo. Pa ni bilo ne prvega ne drugega. Prvega ni bilo, ker ni bilo drugega. Publike ni bilo, ker ni bilo sposobne gledališke uprave. . , Ko je dr. Branko Gavella zasedel upravniško mesto, so ga vsi krogi z veseljem in zadovoljstvom sprejeli in vse nade polagali vanj. Obljubljal je širok, jjester, sprejemljiv program. Toda samo obljubljal ga je. Udejstvii ga ni nikoli. Zakaj, ne vem. Ljudi je imel, linancijsko možnost tudi. Pa ie usodno omahnil in ostal daleč nekje izpod obljubljenega vrha. (Škoda, da so danes programi, in še posebej gledališki, vaba in samo vaba, in pa da je elastičnost v njih, ki jo iz politike poznamo in ki je tudi v drami mogoča. Posebno še zato, ker ima uprava za vsako ncvslvarjeiio obljubo pripravljenih deset izgovorov. Najbolje osvetljuje uspeh in delo Gavelte kot upravnika dejstvo, da je v sezoni 1927-28 belgraj-ska drama prinesla vsega skupaj tri domače premi-jere (iz: Pozorišnega Godišnjaka, ki ga je uredil glavni gledališki tajnik dr. Ranko Mladenovič), in to Predičevega: Gospoda ministra (igran dvakrat!), Krležiuo: U agoniji (samo dvakrat!!) iu pa Niko-lajevičev: Dogoreli krov (Ogrizovičev enodejanski dramatski lirizor: U Wienerneustadtu, ki je posiu-žil le kot prigodni komad ob obletnici smrti Zrinj-skega in Frankopana, ne jemljem v premijero.) To torej naj bi bila zaključna črla v domačem programu, tak končni uspeh gledališča, ki se hoče častno imenovati Narodno pozorište! G. J. Palavestra je v nekem članku duhovito označil simboliko njegovo: Nova zgradba je po »dogorelem krovu« Ma-neža bila skozi celo leto >u agoniji« pred očmi »gospoda ministra« prosvete in »nervoznega bolnika« v upravnikovi pisarni. Ne vem, ali res ne vedo ali samo nočejo vedeti, da je domača drama jedro, ogledalo in oporna točka vsakega gledališča, da je sad domače zemlje, da. je zato njen ponos. Isti: Godišnjak kakor nalašč prinaša zanimiv statistični: Pregled premijer belgr. gledališča od 1. 1900 do danes. Tu se jasno vidi, kako globoko smo padli. Pred desetletji, v mali in zatirani Srbiji, so v gledališču spoštovali in z dušo gojili domačo dramo, so s poletom in uspehom posegali po tujih delih, sedaj ko smo deset let v svoji svobodni državi, ko je Belgrad postal centrum skoraj bi rekel vsega Balkana, sedaj smo padli, padli več kot za polovico pod predvojni niveau. Sezona 1903-04 je dala skupaj 49 premijer, letošnja samo 22. Stagnacija torej očitna. Morda še nobena sezona po letu osemnajstem ni tako neuspela ko letošnja. In ko bi kvantitetni primanjkljaj krili vsaj s kvaliteto izgnanih del! Pa ga niso. (Kje je n. pr. literarna vrednost Predičevega: Gospoda ministra, s katerim sije uprava tako nekavalirsko osramotila!) Da navedem še eno fatalnost uprave. Dasi daje program vnaprej, deta brez sistema, brez pre-ix>trebne repertoarske politike, gleda predvsem na finančni uspeh in jc v pogledu na izbiro del iz tujih literatur pravo trgovsko podjetje in ne narodno gledališče, ne odloča vedno sama, kaj bo prišlo na oder, ampak prepušča izbiro ambicijoz-uim prevajalcem (in to celo poklicnim!), z veliko potrpežljivostjo čaka in z odprto roko sprejema vsak prevodek bogsigavedi odkod. Zato so premi-jere zadnje sezone, fei je bila skrajno anglolilska, same lahke stvari (edino izjemo dela Pirandellov: Henrik IV.), ki so kritikom prišle izredno prav. C.e še zaupljivo povem, da ni bil letos v Belgradu uprizorjen niti en Schakes|X'aie, ne antični tragik, potem mislim, da je dovolj. Kje so oni svetovnega slovesa: Claudel, Kaiser. Rolland, \Vedekind? Pa kaj bi ž njimi: Saj Belgrad niti na Hrvate in Slovence ne računa. Na Milana Begoviča, Iva Vojuoviča (Trilogija), Josipa Kulundžiča, Cankarja. Zupančiča. Še mladih Srbov se otresa (slučaj z dramo Dušana T. Nikolajeviča: Volga, Volga.... ki je zelo mislcna in ena boljših povojnih dram naših, ki sc je pa baje radi tega, ker v njej v spremstvu Dostojevskega nastopa Ljenin, ki pa ni prav nič politično barvan, ampak je le idejni nosilelj religi-jozne borbe zapada in vzhoda.) Hrvata so v desetih letih prikazali dva: Korova (1921) in letos Krležo. Slovenca? Še nobenega. Bolgara? Bolje, da molčim. Tako stoji belgrajska drama. Opera ni dosti boliša. Dala je eno domačo (Krstič: Zulum-čar) in dvoje slovanskih (Janaček: Jemifa, Korsa-kov: Car Saltan) del. Gospod situacije je bil letos balet (ko v Ljubljani opereta!) s šestimi premije-rami. Zanimiva je sledeča premijera: baletne pre-mijere so izpopolnile 45 večerov, dramske in oper-ske skupaj samo 38. In še to: balet je redno uspel, drama in opera skoraj nikoli. Iz jiovedanega se krasno vidi, kam je uprava položila svoj veliki trud. Kamor bi ga nikakor ne smela. Na zabavno stran. — Nedavno je g. Gavella pozval ko lani časnikarje, da mu raztrobijo novi repertoar. Bogat je, eksotičen, več ko sprejemljiv. Samo bojim se, da bo zopet šel po vodi. Posebno še, ker se g. Gavella poslavlja od upravniškega stolca in je zato čisto razumljivo še radodarnejši v obetih kot je bil lani. Med drugim obljublja: Nušičevo novo komedijo: Jovanča Micič u Jugoslaviji (drugi del: Puta oko sveta), Krležo (še nenapisano delo), dvoje naših Antona Leskovca (Dva bregova) namreč in Nova-čanovega: Hermana; za Tolstega stoletnico: Moč teme, dalje Mereškovskega: Petra in Alekseja, Rol-landovo: Igro ljubezni in smrti, Galsworthyjevega: Goloba, Stari Heidelberg in še marsikaj. Kaj bo, bomo videli. — Teh par vrst sem napisal v premislek onim, ki odločajo o delu in uspehih v ljubljanskem gledališču. Zato, da bi se naenkrat ne znašli pred prazno mizo, kot se je ietos Belgrad znašel. Da bi spoštovali in bolj podpirali domače dramske poskuse in uvažali manj tujega, sejmarskega blaga. In še zato, da bi malo pripomogli, da bi naša dramska literatura, ki sicer ni zavidanja vredna, vstala in našla pot vsaj k južnim bratom, če ie že na zapad najti ne more. Tone P. Daryjte za Ljudski sklati SLS! I' resnega in marljivega, sprejmem. Visoka provizija. Prednost imajo oni, ki so uvedeni pri soboslikarjih in trgovcih z barvo. _ MIROSLAV DRAŠKOVIČ, tovarna Šablon, ZAGREB, Maksimirska 54 a. Cene/še koi on RAZPRODAJAH Bc <1 obi vsakovrstno manu/ahlurno blago samo o> I TRPIN. MARIBOR, amvn, trg V ječo nas že ne vtaknejo, kajti poprej odrinemo k vojakom. Če pa je tako s to stvarjo in se bojite za varnost panne Sieninjske, se da tudi temu pomagati.« »Kakopak!« je zaklical Marko. »Kako pa ji hočete pomagati?« je vprašal župnik. »Ko Marcian ozdravi, ga pozovemo na dvoboj in ne uide nam živ iz rok!« . Če pa takoj umre?« »Potem nam pa Bog pomagaj.« »A vi, plačate to z lastnimi glavami!« »Poprej še Turke naklestimo in za to nas Gospod Jezus nagradi. Gospod, le zavzemite se za nas pri pami Ciprianoviču. Saj če bi bil Stali tu, bi nam tudi on pomagal Marciana kopati.« »Jacek pa menda ne?« je vprašal Matevž. Nadaljni razgovor je prekinil prihod pana Cipria-noviča. Prihajal pa je z nekim važnim in nepreklicnim sklepom, kajti takoj je pričel z največjo resnostjo govoriti. »Ugibal sem, kaj nam je početi — in veste, prečastiti, kaj sem sklenil? Vsi s panno Sieninjsko vred moramo pač odpotovati v Krakov. Ne vem, ali srečamo tam najina fanta. Saj ne ve nihče, kje bo vojska in v kakem redu odrinejo oddelki na vojno. Deklico pa moramo vsekakor izročiti kralju in gospe kraljici v varstvo. Če pa bi se to ne posrečilo, ji bo treba vsaj začasno preskrbeti zavetišče v kakem samostanu. Kakor že veste, gospod župnik, sem sklenil na stara leta vstopiti k vojakom, da bom skupno s sinom služil, ali pa, če bo tako božja volja, da tudi skupno ž njim padem. V času naše odsotnosti ne bi bilo dekle na varnem niti v Radomu pod zaščito pre-lata Tvorkovskega. A tudi ti-le gospodje (pokazal je na Bukojemske) morajo čimprej priti pod hetmanovo pravno oblast. Saj ne vemo, kaj se vse tu lahko zgodi. Na dvoru pa imam znance: Pana Matčinjskega, pana Gninjskega in pana Grothusa. Mislim, da se mi posreči siroti zagotoviti njih zaščito. Ko pa to opravim, povprašam po polku Zbieržhovskega iu odrinem naravnost k sinu. Tam bom videl tudi vašega Jacka, gospod prošt. No.« =111=111 K c > r e » ' h = » K = ® Si 2" rS j. r 2 Cfi 2 g- W - « r» > s. .= iS — "" ? as {g 9 g. to „ „ 2 S. - C 5 p u g sr* 2 g" x o ™ e a» - c s s-JL. 3 M fe W E? S < r~ S P Z~ 3 S c " 3 7 I J? io a » s to „ 5' 10 30 n _ » »1. B a " D t - — *-> j e »Ig" lil C • 2. fc C i. sc r m ^ .. = 1112111 Za Jugoslovantko tlakama t Lhibliaaii Karel Cti Izdalatelii dr. Ft. Kuloftc Urednik: Franc Tersegl«»i