PoStnina plačana v gotovini. mm udk i m vej i mi\ Strnhnuni list za poozdlgo in napredek obrtništua Uranske banouine. »OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— polletno Din 20'— posamezna številka . . Din 1‘— Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. NefranJdrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. P ona tiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 30. oktobra 1931. Štev. 42. L. Pičman: Volitve v narodno skupščino in njih pomen za obrtništvo Mislim, da ni stanu, ki bi bolj občutil točasno svetovno gospodarsko ■krizo kakor je ravno obrtništvo. Zato pa tudi ne smemo iti kar tako preko za nas tako važnega momenta, v kas terem ta čas živimo. V vseh dnevni* kih čitamo te dni mnogo o živahnem volilnem gibanju. Vsa poročila govore na eni strani o veliki pripravljenosti za udeležbo pri pomembnih volitvah 8. novembra, na drugi strani pa Živah* no propagirajo, da se pač narod zago* tovo udeleži teh voLitev in se ne ab* stinira na prigovarjanje nekaterih, ki jim ni cilj pozitivno delo. Kaj je bolj* še? Obrtništvo kot vselej dovolj pre* udarno in dovolj narodno in državno zaveden faktor se bo prav gotovo za* vedalo, da le vsako pozitivno delo vo* di k uspehom, nikakor pa ne golo za* bavljanje in omalovaževanje. »Vsakdo toliko velja, kolikor pač zna.« Za vsak naskok, za vsako uveljavljenje je treba biti dobro pri* pravljen. Trdimo pa lahko z goto* vostjo, da obrtništvo za sedanje vo* litve ni ibilo bogvekaj pripravljeno, a vseeno se nam je posrečilo, da bodo pri teh volitvah vendar nastopili obrt* niški kandidati, v katerih vrsti je tudi g. Pavel Pavčič, tesarski mojster in posestnik v Mostah pri Ljubljani kot kandidat za ljubljansko okolico s svo= jim namestnikom g. Jakob Kušarjem, posestnikom in bivšim poslancem iz Not ran jih Goric. Oba sta zavedna in sposobna moža, da lahko pričakujemo od njiju, da bodeta v parlamentu za* stopala naše interese s tisto vnemo, sposobnostjo in odločnostjo kakor je pač potrebno. Da utemeljim potrebo po največji udeležbi pri volitvah 8. novembra, mislim, da mi ni treba posebej poudar* Za kupovanje domačih proizvodov V par prejšnjih številkah smo že pisali in apelirali na javnost, da naj daje predvsem drugim blagom prednost našim domačim proizvodom, kakor apelirajo dan za dnem vse ostale države z namenom, da bi dvignile konzum domačega blaga, s tem v zvezi omilile brezposelnost in obupen položaj malega obrtnika. Tudi v naši državi je započela živahna akcija za kupovanje domačih proizvodov. Ideja je bila sprožena najprej v Beogradu, potem v Zagrebu in nazadnje tudi v Ljubljani. Vsepovsod se je započelo s kar najživahnejšo propagando, ki mora imeti uspeh, če le za-moremo zadostnp računati na nacijonal-ni čut naših ljudi. Če bi pa ne mogli računati na to zadostno zavednost, potem bi bila vsaka še tako krepka akcija brezuspešna. Splošen položaj pa kaže vidno zboljšanje in odjemlje vsak dvom v nacijonalno in državno zavednost naših ljudi. Dasi so bile vse te akcije spočetka samo ideja in plod gotovih gospodarskih panog, šo postale v zadnjem času vsesplošne in so našle vsestransko podporo v javnosti in časopisju brez razlike. Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu je priredil v nedeljo v borzni dvorani v Zagrebu veliko zborovanje gospo- jati, da so se gospodarske prilike v naši državi pod vlado g. Živkoviča mnogo bolj razvijale in to ugodneje kakor pa pod prejšnjimi režimi z ne* zrelim parlamentom. Pri tem ne mis* lim poudarjati toliko nezrelost kot pa ravno razvnete politične strasti, ki so v parlamentih tvorile glavni vzrok ne* stvarnega dela. Ni vseeno ako osta* jajo volilci doma in izvajajo abstinen* co. Nasprotno in dolžnost vsakega volilca je, da gre na dan 8. novembra na volišče in da povede s seboj h gla* sovanju tudi prijatelje malodušneže, pa naj si bodo ti opozicionalci. Drži* mo se prisiovice »Brez dela ni jela«, pa bodisi da simpatiziraš s tem, ki je v vladi, ali pa z onim, ki je v opoziciji. Zavedaj se vsak, ako odklanjaš svoje sodelovanje, da tedaj tudi nimaš pra* vice kritike nad delom, da pa tudi ne moreš zahtevati niti pričakovati uspe* hov. Zatorej poživljam še enkrat vse slovensko obrtništvo: »Delajmo vsi na to, da 8. novembra ne bo nikogar manjkalo na volišču! Vsak naj odda svoj glas za kandidata svojega okoliša pa če tudi za kandidata, ki mu more* biti ni simpatičen. Dokažimo, da smo zadostno zreli, da je veliko naših glasov. Potem pa bomo tudi lahko imeli zahteve do naših kandidatov. Seveda zavisi to od tega, če jih bomo zadostno podprli. S tem smo lahko trdno uver* jeni, da nam bodo oni toliko dali, kolikor močne se bomo pač ob volitvah izkazali. Naj ne bode nobenega obrtnika, ki bi 8. novembra na ta odloči* len dan, ko smo poklicani javno do* kumentirati moč in veličino naše države, manjkal na voliščih!« darskih krogov, katerega se je udeležilo preko 300 predstavnikov obrtniških trgovskih, industrijskih in nacijonalnih organizacij. Na dnevnem redu je bilo vprašanje organiziranja akcije za kupovanje domačega blaga in za zaposlenje domačega delavstva in obrtništva. Glavni del razprave pa je zavzela borba proti ustanovitvi Batove tvornice v Jugoslaviji. Predsedoval je zborovanju predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov g. Milan Ramuščak, kot glavni referent pa je nastopil zagrebški občinski svetnik g. Miloševič, ki je govoril o tem, kakšno možnost zaslužka dajemo tujcem, ko jemljemo tuje blago, dočim pustimo propadati našo domačo proizvodnjo. Za njim je govoril član Oblastnega odbora Narodne odbrane g. Malinar, ki je omenjal, da bo Narodna odbrana z vsemi močmi podpirala pokret za propagando domačih proizvodov. Narodna odbrana ima preko 300 organizacij in bo lahko vršila zelo uspešno delo v tem pogledu. Izjavila se je, da bode tudi sama prirejala zborovanja, pri katerih bode navajala ljudstvo, da naj kupuje le domače izdelke. Proti ustanovitvi Batove tvornice v Jugoslaviji pa je zelo stvarno in zelo obširno govoril g. Jakil, solastnik znane tvornice usnja in čevljev v Karlovcu. I Omenjal je, kako se po vsem svetu us-| pešno borita čevljarska obrt in indu-1 stri ja proti uvozu Batovih izdelkov. Poudarjal je, da ako se ne bomo zadostno upru proti Bati, potem nam neizogibno preu to, kar se je zgodilo v Če-hoslovaški, kjer so čevljarska obrt, usnjarska industrija in trgovina popolnoma propadle. Bata si lasti pri nas pravico, da otvarja trgovine in popravljal-nice v krajih, ki štejejo od 1000—2000 prebivalcev, dočim se v sami čehoslo-vaški ne smejo otvarjati take poprav-ljalnice v krajih, ki imajo manj kot 20.000 prebivalcev. Lani smo samo iz čehoslovaške uvozili za 40 milijonov dinarjev čevljev. Tisoči obrtnikov in delavcev bi lahko našli zaslužka, če bi te čevlje doma producirali in prodali. Tu ne gre za zaščito nekaj domačih podjetij na škodo javnosti, nego za obstoj in samostojnost domače industrije in obrti, ki zaposluje in hrani z rodbinami vred 250—300.000 ljudi. Govornik je v svojem govoru navajal tudi primere, kako poceni producira naša domača industrija. V tem je prikazal in podprl s cenami, kako drago je morala lansko leto in letos čehosiovaška država plačevati vojaške čevlje in koliko ceneje jih je plačevala in jih plačuje naša država. Govorili so še drugi govorniki, nakar je bila sprejeta daljša resolucija. Resolucija pravi, da je eden glavnih vzrokov odnosno razlogov krize domače industrije, obrti in trgovine neupravičeno nezaupanje publike v domače proizvode. S tem, da naša publika zahteva in kupuje inozemske proizvode, ustvarja v našem domačem gospodarstvu stagnacijo in brezposelnost. Nacijonalni ponos in gospodarske potrebe zahtevajo: 1. da kraljevska vlada z razpoložljivimi sredstvi skuša znižati na minimum uvoz tujega blaga, ki se pri nas proizvaja; 2. da se preko javnih, državnih in samoupravnih ustanov in šol na primeren način organizira akcija za kupovanje domačih proizvodov in da Jubilej najstarejšega fotografa Pred kratkim je slavil svoj 75. rojst* ni dan eden najstarejšdh fotografskih mojstrov v dravski banovini in prvi fotograf Novega mesta, ljubljanski ro* jak g. Hinko Dolenc. Svoje obrti, kateri je živel ves vdan do pred dvema letoma, ko je zaradi opešanja vida do* ločil svojega sina za vrednega nasled* nika staroslavnega ateljeja, se je izučil v Ljubljani pri E. Pogorelcu, čigar ate* lje je užival v Ljubljani pred 50 leti velik ugled; izpopolnjeval pa se je v svoji stroki še v Mariboru, Grazu in na Dunaju, dokler se ni nastanil v No* vem mestu (1. 1895.) in je vodil svojo obrt nepretrgoma 35 let. Čestitamo! te ustanove z vsemi sredstvi podprejo privatno inicijativo in akcijo gospodarskih organizacij v tem pogledu; 3. da se preko gospodarskih, kulturnih, nacionalnih, humanih in omladinskih organizacij razširi ta akcija kot najradikalnejše sredstvo za omiljenje krize in za izboljšanje našega narodnega blagostanja. Druga resolucija, ki je bila sprejeta, pa se bavi z vprašanjem ustanovitve Bat’ove tvornice in pravi, da se v nobenem primeru ne sme dovoliti ustanovitev take tvornice v naši državi, nadalje da se z generalnim odlokom prepovejo popravljalnice čevljev tvrdke Bat’a v vsej državi in da se kontingentira uvoz inozemskih čevljev ter se dovede v sklad s potrebami domačega tržišča, odnosno s kapaciteto domačih producentov. Tudi v Ljubljani se je osnoval poseben akcijski odbor za povzdigo domačih čevljarskih izdelkov pod okriljem Zveze obrtnih zadrug. Izvršil je baš pred kratkim svojo prvo nalogo s tem, da je razpečal po vseh mestih in večjih podeželskih krajih dravske banovine posebne tiskane proglase, v katerih apelira na kupujoče občinstvo, da naj kupuje le domače blago in naj zlasti domačim čevljarskim izdelkom daje prednost. S tem pa še ni izvršen obširen program tega akcijskega odbora, ki se izvaja postopoma in katerega kulminacijska točka, naj bo veliko zborovanje, ki bi se že imelo vršiti, pa je odloženo za čas vsled bližnjih volitev. Ni pa s tem rečeno, da moramo forsirati samo čevljarske proizvode, temveč moramo delati na to, da se bode prodajalo po naših domačih trgovinah samo blago domače proizvodnje in da bodo morali domači ljudje se zadovoljiti le z domačim blagom in odklanjati vsako inozemsko blago, zlasti nepotrebni luksus. Vabilo na izredni občni zbor „Obrtniške Samopomoči“ Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 15. novembra 1931 ob 9. uri zjutraj v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica št. 10, pritličje desno. DNEVNI RED: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstvenega odbora. 5. Reorganizacija »Obrtniške Samopomoči«. 6. Dopolnitev odbora. 7. Slučajnosti. Ta izredni občni zbor je sklican gla' som soglasnega sklepa seje načelstva z dne 14. oktobra 1931. Če bi izredni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje na istem mestu, ne oziraje se na število navzočih članov. Ta izredni občni zbor je zelo važen. Zato opozarjamo vse člane, da se ga udeleže sigurno in polnoštevilno. Načelstvo. Naše glasilo in njegovi sodelavci (ali, kako naj si obrtniki sami dvignemo list na ono višino, kakor to zahtevamo). Razmišljal sem že večkrat o tem, kako da mi obrtniki ne moremo urediti svojega glasila tako, da bi odgovarjalo prav vsem potrebam, to se pravi, kot si ga tudi želimo z oziram na naš stan in razne obrtniške pokiice, ki jih Obrtni Vestnik splošno zastopa. .... Ni moj namen na tem mestu razpravljati, kaj vse se je dosedaj pisalo in storilo na polju obrtniškega tiska, o tem smo slišali dovolj na raznih obrtniških shodih in sestankih od naših obrtniških voditeljev, kateri so nam vedno predoče-vali izredno velik pomen tiska za naš pokret. Tudi danes bi bilo ponovno treba, da predvsem sami na naših obrtniških sestankih, zborih in sejah priporočamo širjenje našega tiska, poleg tega pa da pri listu sodelujemo, pišemo vanj strokovne članke sami poleg raznih znanstvenih in drugih, ki so predvsem samo obrtniškega značaja. Da list danes ne ustreza tako po svoji ureditvi, pestrosti člankov ter vsebini sploh, je gotova stvar. To bo vsaki obrti za se prav razumljivo, ako upoštevamo, da zastopa naše glasilo interese vseh strok. Listu očitati, da ni zanimiv, premalo strokoven itd. — je prav lahko. Delovati pri listu, pisati članke, ustvarjati res prave, umestne ter stvarne, a ne osebne debate, je pa težko. To bo razumel vsakdo, ki je le kdaj pri listu sodeloval; pa bodisi pri našem, kateremkoli drugem ali pri svojem strokovnem listu. Upoštevati pa moramo tudi to, da je »Obrtni Vestnik« centralno glasilo slovenskega dela jugoslovenskega obrtništva, ki je vsakemu obrtniku poleg njegovega strokovnega časopisa na razpolago kot pregled celokupnega obrtniškega pokreta. Zato je »Obrtni Vestnik« poklican braniti in pisati članke splošnega značaja. Če pa ne priobčuje vselej člankov kot si jih mi želimo, je glavna krivda na tem, da smo obrtniki premalo zavedni in premalo upoštevamo svoj glavni obrtniški list, nasprotno pa zahtevamo od njega, da naj bo vsestransko urejen in napoljnjen z najboljšimi članki, katerih pisanje naj bi nam vzbudilo zanimanje za list, za pravo delo in pravilen prospeh ter procvit tako lista kot obrtništva samega. Vprašam vas, tovariši: »Kdo pa mislite, da bo pisal v naš list, ako nočete vi sami?« Kdo naj nam piše boljše strokovne članke od nas samih, ko smo vendar ljudje prakse. In ako izmenjamo misli iz prakse med seboj, je to vsekakor bolj potrebno in umestno, kot pa da nam jih pišejo drugi. Tudi zahtevamo jih od drugih, medtem pa ne pomislimo, kako hudo grešimo za svoje lastne poklice, ako to želimo in dopustimo. Niti sram nas ni, akoravno se zavedamo tega, ker poznamo vsako delo prej in mislimo pri tem, da je vsako delo v prostem času bolj potrebno za druge manjvredne in manj pomembne stvari, kot pa za povzdigo in razširjanje svojega lastnega časopisa. Polno dobrih in zavednih obrtnikov, poleg drugih sodelavcev, je štel in še šteje naš list za svoje so-trudnike, toda prepričan sem, da nam ravno ti sotrudniki še mnogo bolj kot dosedaj lahko omogočijo s svojim znanim osebnim vplivom in članki, da list ne bo igral vloge pastorka, temveč bo vreden pravega imena »Obrtni Vestnik«. Zahvale »Obrtniški Samopomoči« Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Podpisani Štefan Bavdeš izrekam gornjemu naslovu najtoplejšo zahvalo ca prejeto posmrtnino, ki sem jo dobil po pokojni materi Frančiški. Kličem vam tovariši obrtniki: Združite se v svoji lastni organizaciji, ker vam ona nudi v najkritičnem slučaju, t. j. 'smrti, izdatno denarno podporo. Štefan Bavdeš Št. Vid pri Stični štev. 94. Zahvaljujem se tem potom „Obrt-niski Samopomoči*, za takojšnje Izplačilo posmrtnine za mojega moža Aleksandra Gjuda, ter jo vsem obrtnikom toplo priporočam. Terezija Gjud. Predvsem pa poudarjam, da moramo strokovne članke pisati sami, kajti v povojnem času so nam obrtne šole in razni tečaji vzgojili polno ljudi, ki so sposobni za pisanje takih člankov. Vzbuditi je treba samo zanimanje, pa bo ysem ugodeno, poleg dobre volje in smo-trenega dela za celokupno obrtniško stvar. Trenutni stresljaji in vplivi se pa morajo podvreči interesom skupnosti. Raznih predsodkov, večkrat tudi osebnih naziranj ne smemo spravljati nikdar in v nikakršno zvezo s celokupnim obrtniškim položajem. Tudi o tem se ne sme razpravljati v listu, za kar nam pa more biti porok uprava lista sama. Ako bomo resnično idealno mi vsi brez razlike prijeli za delo pri našem »Obrtnem Vestniku« ter ga podpirali predvsem z resnimi in smotrenimi strokovnimi članki, zavedajoč se pri tem, da smo tudi sami zmožni sodelovati v polni meri za naš lastni uspeh in obstoj, potem smo lahko prepričani, da smo storili dovolj. To pa je potrebno že z ozirom na to, da ne bodo poznejše obrtniške generacije mogle kazati nazaj, da je bila generacija današnje dobe tista, ki se ni hotela posluževati pripomočkov, ki jih je sama imela. Poudarjam to radi tega, ker mi je dobro znano, v kolikšni meri se poslužujejo ravno v naprednejših državah obrtniki svojega časopisa. Prepričan sem, da je med nami dovolj delavcev, ki smatrajo pomen tiska za ono orožje, ki naj pokaže, koliko smo obrtniki sami zmožni dokazati tudi iz-obraženejšim krogom, da smo sposobni in enako vredni drugim slojem in sodelovati pri svojem lastnem glasilu. Še več lahko dokažemo. Da smo zmožni postaviti naše glasilo na ono višino, da bo zadovoljevalo prav vsem panogam obrtov. To pa dosežemo le tedaj, ako priznamo, da bodi »Obrtni Vestnik« odločujoč činitelj in vodnik kot izraz naše dobre volje za naše interese, a ne pastorek, katerega tepe enkrat oče — drugič mati. Obrtnik. Priznanje mlademu obrtniku Fran Kunovar V ^edeljo 18. 4, m. dopoldne .so od* krili pa pokopališču pri Sv, Križp na* grobni, spomenik »Velikemu. Jugoslo* varnj«pokojnemu dr. Gregorju Žerja* vu. Pri tej priliki se je prvič v zvezi s tem omenjalo ime mladega obrtnika kamnoseškega podjetnika, g. Fran Ku* novarja. Poleg Sv. Križa ob cesti vTo> mačevo je kamnoseško podjetje Kuno* varjevih, ki imajo sicer svojo doma* čijo v prijaznih Dolnicah. Že pod sta* rim mojstrom Kunovarjem se je so* lidno podjetje lepo razvijalo, še bolj pa se je razmahnilo, ko je pred leti priskočil na pomoč očetu sin Franjo, ki je absolvent umetniške šole »Pro* buda« in si je izpopolnjeval znanje v kamnoseški stroki v inozemstvu. Veli* časten nagrobni spomenik po idejnih osnutkih talentiranih ing. Glanza in kiparja B. Kalina je izdelal in postavil Fran Kunovar in vse dnevno časopis* je je dalo javno priznanje krasnemu in veličastnemu delu mladega obrtni* ka. Veseli nas to javno priznanje in želimo g. Kunovarju, da bi še z mno* gimi lepimi deli si vzdržal to prizna* nje! | France Ogrin V četrtek 15. t. m. so položili k več* nemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani g. Franceta Ogri* n a, poslovodjo mehanične delavnice veletvrdke Goreč. Pokojni se je v svo* ji mladeniški dobi večkrat proslavil kot agilen sportaš; bil je zmagovalec pri več kolesarskih in motociklističnih dirkah, kot mehanik pa je užival v vr* stah svojih kolegov velik ugled kot strokovnjak in človek, ki se je z iz* redno ljubeznijo posvetil svojemu po* klicu. Bodi mu ohranjen svetal spo* min! Določbe za podeželske peke, ki zamenjujejo kruh za moko Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal finančnim direkcijam okrožnico, ki pravi, da je glede na izvrševanje zakona o prodaji pšenice v notranjosti države nastalo vprašanje, kako je ravnati z onimi podeželskimi peki, ki pečejo kruh, a ga ne prodajajo za denar, marveč ga zamenjavajo za moko. V mnogih krajih je stara navada, da izroče kmetje vaškemu peku gotovo količino moke, nato pa dnevno dobijo od peka kruh, in sicer kg kruha za kg prodane moke. Ker gre v tem primeru za eksistenco takih kmetov in ker je treba ohraniti davni običaj, odreja davčni oddelek, da taki peki lahko še naprej opravljajo svoj dosedanji posel, pač pa morajo prejem moke od kmetov zabeležiti v knjige po čl, 7 pravilnika o nadzorstvu nad izvrševanjem zakona o prodaji pšenice v tuzem-stvu. Na podlagi te knjige bo organ finančne kontrole vsakega prvega v mesecu napravil obračun za ono moko, ki ostane peku kot nagrada, če da za vsak kg moke le po 1 kg kruha, dočim izpeče iz 100 kg moke povprečno 130 kg kruha. Doplačilo v smislu naredbe finančnega ministra od 5. septembra leta 1931 mora tak pek po izvršenem obračunu plačati med 1. in 5. vsakega meseca, in sicer za one količine moke, ki mu ostanejo kot nagrada za delo. 16 milijonov brezposelnih Upravni odbor Mednarodnega urada dela, ki se je 12. t. m. sestal k svojemu 55. zasedanju, se bo ponovno pečal z mednarodnim problemom brezposelno* sti in z možnostmi za njegovo omilje* nje. Kakor poročajo iz Ženeve, je Med* narodni urad dela pripravil za to raz* pravo že obilo statističnega in drugega gradiva, predvsem zanimive številke o brezposelnosti po stanju v letošnjem avgustu, in sicer za 14 evropskih dr* žav, Kanado, Novo Zelandijo in Zedi* njene države. V vseh teh državah se je število brezposelnih povečalo od 11 mU lijonov v avgustu 1930 na 16'A milijona v letošnjem avgustu. Za posamezne evropske države nam nudi statistika naslednje podatke o številu brezposelnih: avgust 1930 avg. 1931 Nemčija 2,800.000 4,100.000 Anglija 2,118.000 2,812.000 Italija 399.000 723.000 Poljska 243.000 332.000 Češkoslovaška 77.000 210.000 Francija 11.000 53.000 Številčno se je letos najbolj povečala brezposelnost v Nemčiji in sicer za 1,300.000 in v Angliji za nadaljndh 700.000. Tudi v Italiji in Češkoslovaški opažamo znaten prirastek brezposelnih delavcev. Te številke se nanašajo v pr* vi vrsti na uradne podatke, ki so pa v nekaterih državah (v Franciji in Italiji) bolj pomanjkljivi. • • je noveg Borze Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v va* lutah: 1 dolar za okrog 55.50 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 287.42 do 288.32 Din; 1 dolar za 55.91 do 56.08 Din; 100 francsOkih frankov za 220.65 do 221.31 Din; 100 češkoslova* ških kron za 165.86 do 166.36 Din. Vojna škoda se je trgovala po 271 do 274 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 65 Din. Falsifikati bankovcev po 1000 Din. O dobro uspelem in nevarnem falsifi* katu bankovca po 1000 Diin stalne iz* daje, ki je pri nas registriran pod šte* vilko 14, je Zavod za izdelavo novča* nic Narodne banke v Beogradu izdal popis, po katerem so glavni znaki te* ga falsifikata naslednji: V prvi vrsti j£ na licu bankovca karakteristika fal* silikata v rdeči barvi, ki je izdelana v bledejšem tonu, zlasti v emblemu grba in v kroni nad orlom. Ta rdeča bar* va se večinoma ne krije z risbo v rja* vi barvi. Opaža se tudi, da so pičice v čmi barvi bolj močne kakor pri pra* vem bankovcu, zato izgleda glava zrna* ja bolj črna. Nasprotno pa je rumena barva nekoliko močnejša, zaradi česar dobiva novčanica bolj zelenkasti fon. Tudi na drugi strani se barve ne krije* jo povsem. Prav tako so tu črne točke, ki se na originalu komaj vidijo, moč* nejše, kar je opaziti na sliki Ljubljane na levi strani. Slika vodotiska je izde* lana mehaničnim potom in ne v sa» mem papirju; to se opaža zlasti na licu bankovca, če se lice postavi vodorav* no in se poševno gleda proti svetlobi. Vodotisfc je namreč izdelan s priti* skom na lice bankovca. Papir, iz ka* terega je bankovec izdelan, pa je ma* lo bolj poln in živ. Zbornica za trgovino, obrt in indu* strijo opozarja vse poslovne kroge, ki pošiljajo blago v Hercegovino in Juž* no Dalmacijo po železnici, da mora glasom odloka Generalne direkcije že* lezniška uprava računati počenši s 1. novembrom t. 1. vozne cene za relacije preko Raštelice in Bradine (Ivan*pre* dor) na osnovi oddaljenosti, ki so ob* javljene v Daljinarju od 1. januarja 1931. Dosedanje vozne cene za relaci* je južno od stanice Raštelica se torej znižajo za oddaljenost 9 km. Terjatve naših državljanov napram madžarskim tvrdkam. Interesenti, ki imajo terjatve napram tvrdkam na Ma* džarskem, pa jih radi madžarskih za* konskih predpisov o ureditvi prometa z devizami in valutami ne morejo iz* terjati, naj sporočijo svoj naslov, iznos terjatve, naslov dolžnika, kakor tudi datum in posel (dobava lesa itd.), iz katerega izvira terjatev, nemudoma Zbornici za TOI v Ljubljani. Gibanje števila zavarovanega delav* stva v Jugoslaviji Zagrebški Osrednji urad za zavaro* vanje delavcev objavlja v 10. številki svojega mesečnika »Radnička zaštita« podatke o številu zavarovanih članov v mesecu juliju t. 1., ki nam kažejo, da članstvo ni v večji meri nazadovalo. Če to stanje članstva primerjamo s sta* njem v juliju zadnjih treh let, tedaj dobimo naslednjo sliko: julij 1928 576.464 » 1929 , 576.126 » 1930 647.752 » 1931 638.353 Vpliv gospodarske krize se kaže to* rej predvsem v zastoju naraščaja član* stva, ki smo ga prej vsako leto opažali. V gornjih številkah je upoštevano tudi članstvo p ri vat n o»d rušt ve n i h blagajn (Merkur, Zagreb; Trgovsko bolniško in podporno, društvo, Ljubljana; Trgo* vačka Omladina, Beograd), ki delujejo v okviru osrednjega urada. Pri teh dru* štvenih blagajnah opažamo stalno na* raščanje članstva, ki pa gre seveda le na račun članstva pri okrožnih uradih. Meseca julija 1. 1929. je namreč znaša* lo članstvo teh privatno*društvenih bla* gajm 20.189, v juliju pret. leta 26.429, v letošnjem juliju pa že 28.474; članstvo Trgovskega in bolniškega podpornega društva v Ljubljani pa je znašalo v ju* liju 1929 4614, v juliju 1930 5361 in v letošnjem juliju 5707. Kongres obrtnih zadrug. Uprava glavnega saveza obrtnih zadrug v Beogradu je sklicala 10. kongres obrtnih zadrug za 1. november v Beogradu. ZAHJIJKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 0. d. podružnica Ljubljana Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. Centrala: BEOGRAD Daje menične In kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje. Glavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun podtne hranilnice fitev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. Zgradba carinarnice na Jesenicah zasi-gurana. Finančni minister je odobril iz kaldrminskega fonda kredit v znesku 1,043.000 Din za nakup stavbišča za zgradbo carinskega poslopja na Jesenicah. Ofertalna licitacija se bo v kratkem vršila v Ljubljani. Dovoljenje za uvoz jugoslovenske pšenice na Češkoslovaško. Na podlagi sklepa češkoslovaške komisije za uvoz žita bo češkoslovaška dovolila v oktobru uvozni kontigent 5000 vagonov pšenice in 500 vagonov moke. Iz Bratislave nam poročajo, da bodo tamošnji trgovci dobili za potrebo Slovaške uvozno dovoljenje za 2000 vagonov jugoslovenske in 610 vagonov rumunske pšenice. Po zadnji ugotovitvi od 9. oktobra je bilo na ta dan v treh dunavskih lukah Bratislava, Romamo in Parkany 7795 vagonov jugoslovenske in 3647 vagonov rumunske pšenice.. Prejeli smo v oceno: Umna reja kuncev. Spisala dr. Andrej Jenko in Alfonz Inkret. — 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din. — Na jesenski velesejmski razstavi je marsikateri obiskovalec obstal pri oddelku za umno rejo kuncev. In marsikateri je tudi odšel s čvrstim namenom, da se i sam posveti reji kuncev, zakaj reja teh živalic ima toliko mikavnih strani, da z najmanjšimi sredstvi omogoči človeku zares prijeten, koristen in izredno lep šport. Mnogi so tudi videli, da so svoje hlevčke oskrbovali napak, radi česar so doživljali razočaranja in morda celo opustili že začeto delo. Vsakemu pa, bodisi da se še ni bavil z rejo kuncev, bodisi da se je že kdaj bavil ali se morda še bavi z njo, vsakemu je bilo jasno, da potrebuje za ta šport kratkih, točnih in jasnih navodil. Tej potrebi v polni meri zadostuje knjižica, ki sta jo napisala naša priznana strokovnjaka o reji kuncev, dr. Andrej Jenko in pa učitelj Alfonz Inkret. Knjižica je pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in vsebuje vse gradivo, ki more in mora zanimati ljubitelje reje kuncev. Najprej podaja Alfonz Inkret podroben opis divjega in domačega kunca, nato obravnava vse primere pasem in plemenskih vrst. Posebno poglavje posveča praktičnim vprašanjem vzreje domačega kunca, a posebno pozornost zasluži tudi poglavje o koristi, ki jo donaša reja kuncev. V drugem delu podaja dr. Jenko anatomijo kunca, nato piše o križanju — mendelizmu, naposled pa opisuje kunčje bolezni in njih zdravljenje, notranje in . zunanje bolezni obravnava ločeno. Knjižica, ki je dosti bogato opremljena s slikami, vsebuje toliko dobrega in rejcu kuncev neobhodno potrebnega gradiva, da jo moramo biti zelo veseli, tem bolj, ker je vsa knjižica skoz in skoz praktična, strokovnjaško na višku in — kar je za kupca še važnejše: zelo poceni. (Prosnia roja/ca GOTTFRIED SENEKOVIČ, WIEN, X., Hardtmuthgasse 35/1S, rodom iz Slovenije, želi zaradi težkih prilik v Avstriji dobiti primerno službo v domovini. Imenovani je bil zaposlen kot ključavničar in poslovodja v večjih podjetjih na Dunaju. Vpliv spola na bolezen (Ugotovitve statist, odseka OUZD) Za napredek in zboljšanje delavske zaščite, delavskega zavarovanja, socialne medicine je neobhodno potrebno poznanje bolezni, katere najbolj rušijo ljudsko zdravje in katere zaradi tega povzročajo največja socialna bremena našemu narodnemu gospodarstvu. Nikakor pa ne zadošča ugotovitev, da spada tuberkuloza na prvo mesto, da njej sledijo poškodbe, revme itd. Potrebno je vedeti tudi, v katerem področju, t. j. v katerem kraju, v kateri industriji, v katerem obratu, v katerih letnih časih itd., itd. koreninijo ta socialna zla. Le na ta način je mogoče odkriti in odstraniti prave vzroke ter tako ublažiti socialno zlo. V sledečem hočemo na podlagi vsako leto objavljenih statističnih podatkov OUZD v Ljubljani na kratko pojasniti vpliv spola na bolezen. Kot merilo hočemo vzeti razliko med žensko in moško morbiliteto. Pod morbiliteto razumemo število bolezenskih dni, ki odpadejo povprečno letno na vsakega (ženskega ali moškega) zavarovanca. Ženska mortaliteta višja ( + ), oz. nižja (—) od moške Diagnoza morbilitete v letu 1929 porodi + 3.848 dni tuberkuloza + 0.551 » bolezni spolnih organov + 0.212 » gripa (influenca) + 0.171 » bolezni krvi in presnavljanja + 0.159 » bolezni krvnega obtoka + 0.050 » bolezni sečnih organov + 0.031 novotvorbe + 0.030 negotove diagnoze + 0.019 » kožne bolezni + 0.018 » splavi + 0.016 živčne bolezni + 0.015 » ušesne bolezni + 0.013 zastrupljenja + 0.009 » očesne bolezni + 0.001 » bolezni prebavil — 0.021 » venerične bolezni — 0.058 » bol. kosti, sklepov in mišičevja — 0.184 » nalezljive bolezni — 0.241 > bolezni sopil (dih. organov) — 0.337 » poškodbe — 1.534 » Porodi tvorijo največjo razliko, in sicer okoli 3 dni, kar odgovarja pri okoli 10 dneh vse morbilitete 30 %. To pomeni, da i/3 vseh ženskih podpor OUZD odpade na porodnice. Vsekakor predstavljajo porodi znatna bremena OUZD. Zato tvorijo porodi že od nekdaj kamen spod-, tike našega ZZD. Vprašanje skrajšanja bolno-podpome dobe je radi tega vedno na dnevnem redu zlasti v sedanji krizi. Značilno je povečanje bremen porodov od leta 1928 na 1929, in sicer povišanje morbilitete od 2.872 dni na 3.848 dni. Podobno povečanje je pričakovati tudi v letih 1930 in 1931. Tuberkuloza bolj pustoši med ženskami kot med moškimi. V tuberkulozno nevarnih obratih se morajo torej po možnosti nameščati v prvi vrsti moški delavci. Samo po sebi je umljivo, da ženske bolj trpijo na boleznih spolnih organov (sem ne spadajo venerične bolezni) in na razvojnih boleznih. Neko posebnost tvorijo bolezni, katere povzroča pretežno prehlad. Sem spadajo gripa (influenca), bolezni kosti, sklepov in mišičevja (revma), nalezljive bolezni (vsaj deloma) in bolezni sopil (dihalnih organov). Proti tem boleznim so ženske bolj odporne kot moški, ženska morbiliteta je po gornji tabeli dosledno manjša z edino izjemo gripe (influence) v letu 1929. Ženski organizem je pokrit s finim slojem maščobe, katera kot slab prevodnih toplote varuje ženske prehlajenja. Izjemo v letu 1929. pa moramo pripisovati izredni zimi in izrednemu mrazu, ženska moda (razgaljenost, svilene nogavice, kratka krila itd.) nika- kor ni prikladna za temperaturo do — 20° Oelzija. Radi tega je ženska morbiliteta gripe prekoračila morbiliteto moške gripe v letu 1929 za + 0.171 dni. Zanimivo je, da se celo posledice mode dajo ugotoviti v statistiki OUZD in v bremenih našega socialnega zavarovanja. Glede ostalih diagnoz še pripominjamo: Znano je, da na živčnih boleznih ženske bolj trpe kot moški. Tudi to izkušnjo in vse sledeče potrjuje statistika OUZD, kakor je razvidno iz gornje tabele. Zastrupljenja so pogostejša pri ženskah kot pri moških, dočim je število samomorov pri ženskah relativno manjše. Kožne bolezni, ušesne bolezni, očesne bolezni in bolezni prebavil so, ako abstrahiramo slučajnosti, enake obema spoloma. Venerične bolezni so po statistiki OUZD nekoliko redkejše pri ženskah kot pri moških. Temu bo vzrok tudi okolnost, da ena ženska okuži relativno več moških ali pa, da znajo ženske take bolezni boljše skrivati. Za zadnjo možnost govori med drugim tudi večje število negotovih diagnoz pri ženskah v gornji tabeli. Poškodbe so pri ženskah mnogo redkejše nego pri moških, ker delajo ženske v manj nevarnih obratih. TSecafi in predavanja. čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši pomagal-ska preizkušnja začetkom meseca novembra. Tozadevne prijave se sprejemajo najkasneje do 31. oktobra t. 1. v zadružni pisarni, Hrenova ulica 4. &2L xadru£e ele/etrotehniicov Nova strokovna revija. Zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Dravsko banovino v Ljubljani je pri* čela izdajati svoj strokovni časopis, katerega prvo številko smo ravnokar prejeli. »Elektrotehniški Vestnik«, ka= kor se revija imenuje, bo izhajal me< sečno ter (bo priobčeval predvsem le strokovne članke in novosti iz elektron tehnike poleg raznih predpisov ter ta* bel. Drugih obrtniških zadev in teženj ne bo priobčeval, ker za to so drugi obrtniški časopisi, ki to v polni meri zastopajo. Prva številka s svojim uvodnim člankom od g. ing. Turnška dokazuje, kako zelo je bilo potrebno to glasilo, ki naj zaorje na plodovitem slovenskem polju elektrotehnično le* dino. »Elektrotehnični Vestnik« pa ne bo pripomoček samo elektrarnam in elektrotehnikom, temveč bo sploh uči* telj lin vodnik naši širši tehnični in elektrotehnični javnosti, kakor našo mu naraščaju in nadarjenim pomočnic kom, izdaten pripomoček pri njihovi izobrazbi, katero so si morali do se» daj pridobivati potom tujih jezikov in učnih pripomočkov. Prepričani smo, da bo strokovna javnost podprla ta list s tem, da ga naroči, obenem pa tudi mi priporočamo našim čitateljem, ki imajo opravka in veselje do elektro* tehnike, da si ta list naroče. Naroči se list pri upravi »Elektrotehniški Vest* nik«, Ljubljana, Borštnikov trg št. 1. Posamezna številka Din 8.—, četrtlet* no Din 15.—, polletno Din 30.—, celo* letno Din 60.—. Krajcer Anton: Umazana konkurenca v čevljarski stroki 2e od nekdaj obstoja v čevljarski stroki ena generalna napaka, da se čevljarjem pusti kar na prosti preudarek, nastavljati cene svojim izdelkom. Mogoče so to zakrivile svoječasne čevljarske organizacije, ker niso razmišljale o enotnih cenah svojih izdelkov, niso izdajale nikakih cenikov ter k temu potrebnih ukrepov. Krivo temu je tudi dejstvo, da so čevljarji včlanjeni v skupnih zadrugah, kjer je popolnoma nemogoče, da bo odbornik pek, krojač, mizar ali mesar diktiral čevljarju cene, katerih prvič ne razume, ter je poleg tega sam zadovoljen, če mu čevljar napravi čevlje poceni. Pa pustimo to in ne terimo si glave z vprašanjem, kako je Adam napravil prvi greh, temveč glejmo, da ga odpravimo. Res je, da je ravno danes težko delati cene in sestavljati cenike, ker bi ti morali vsebovati toliko postavk, da bi bil cenik dolg najmanj pol metra. Danes imamo toliko vrst usnja, ter ima poleg tega vsaka yrsta še po 3 do 4 cene. Poleg vseh teh vrst in cen usnja pa še obstojajo razne imitacije, obstojajo razni preparati, s katerimi se lahko iz najprimitivnejšega usnja napravi za oko najfinejši čevelj. Čevljarja pa, ki je že od nekdaj vajen dajati svojim strankam pošteno blago, ter vsled tega ne more znižati cen, se pa smatra kot največjega oderuha in navijalca cen. A vzlic temu je treba ravno tukaj v prvi vrsti napraviti red, kakršnega imajo druge stroke. Zakaj pa imajo zdravila v lekarnah, špecerija v trgovinah, vino v gostilnah, žemlje pri pekih enake cene. Zakaj je ravno čevljar pri ljudstvu tako malo uvaževan kakor ravno iz tega vzroka, ker nima v sebi nikake resnosti, nikakega trdnega sklepa, ker je ljudstvo uvidelo, da niti svojih izdelkov ne zna računati ter ni složen v cenah s svojimi tovariši. Ko pa so se začele otvarjati po Sloveniji Bat’ove popravljalnice, je nastal tudi med čevljarji nekak neznosen kaos. Vsak hoče prilagoditi svoje cene onim od Bat’e, da, še celo po nižjih cenah so začeli delati, da bi na ta način konkurirali tej tvrdki. Dan za dnem najdemo nove reklamne table z napisi »Brzopod-plata«, »Brzopopravljalnica« itd., na oglih vidimo nalepljene letake z vsakovrstnimi cenami, časopisi prinašajo dnevno razne reklame v vsakovrstnih pisanih barvah, tako da ljudstvo sploh ne ve, kdo ima prav in kateri je pravi. Kako je mogoče cene pri poštenem blagu, poštenem poslovanju in plačilu znižati, nam dokazuje sledeči drastičen slučaj: pred kratkim je neki čevljar izdal letake, s katerimi naznanja občinstvu, da izdeluje ženske templance po 18 Din, moške po 28 Din, ženske pete po 5 Din, moške po 10 Din, ženske luksus čevlje 168 Din, moške gojzerce iz juhte 270 Din itd. Čez par tednov pa se pritoži njegov pomočnik, češ, da je delal pri do-tičnem mojstru teden dni, v soboto pa, ko je zahteval svojo plačo, je prejel par klofut in brco in bil je na cesti. Za ta čas ni bil prijavljen niti pri bolniškem zavarovanju, niti pri zadrugi. Vajenec mora delati pri tem mojstru dnevno do polnoči, kar je po zakonu strogo zabra-njeno. čudimo se, da oblasti vse vidijo in najdejo, enakega suženjstva pa ne znajo zatreti. Z dolgotrajnim delom vajencev v pozno noč, namesto plače pa klofute delavcu, se cene znižavajo v škodo in sramoto ostalim poštenim obrtnikom. Da se takim nesramnim početjem napravi konec enkrat za vselej, so načelstva zadrug poklicana, da podvza-mejo vse, kar je v njih moči in kompetenci. Dalje prihodnjič. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!