THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH- DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 199. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 12. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 12, 1929. LETNIK XXXIII. MacDONALDOVA MIROVNA MISIJA V AMERIKO KONČANA. — DOSEGEL POPOLNI USPEH. — VOJNA MED AMERIKO IN ANGLIJO SE SMATRA, DA JE ZA VEDNO IZKLJUČENA. Washington, D. C. — Predsednik Hoover in min. predsednik Anglije, MacDonald, sta zaključila svoje konference preteklo sredo. Doseglo se je med njima popolno soglasje, tako, da boste Velika Britanija in Zed. države igrali v bodočnosti vlogo nekakih čuva-ric svetovnega miru. Sklopila se je med obema državama zveza, ne uradna sicer, vendar pa tem bolj prisrčna, ker izvira neprisiljeno in brez upanja na kak dobiček. Izjavili ste obe državi, naj nikdar ne pride med njima do sovražnosti z o-rožjem, in še več, naj njih zveza, zveza dveh najmogočnejših držav na svetu, nudi dober vzgled in vzpodbudo tudi drugim državam, da ne bodo skušale kaliti svetovnega miru. Kakor je torej videti, je MacDonald s svojo mirovno misijo v Ameriki popolnoma uspel in jo je izjavil v sredo zvečer za končano, ter se poslovil v Beli hiši. V četrtek zjutraj je obiskal Philadelphi-jo, od koder je nadaljeval pot proti Buffalo, si bo tudi ogledal Niagarske slapove, od koder bo odpotoval v Kanado in tako zopet stopil na angleška tla. S kanadskim ministerskim preds. McKenzie King, bo nato razmotrival sklepe in dogovore, ki jih je imel v Washingto-nu. Pred svojim odhodom iz Wa-shingtona je imel MacDonald tudi krajšo konferenco s senatorjem Borahom; nje predmet sta ohranila za svojo tajnost, vendar pa se domneva, da se je njih pogovor sukal okoli problema, kako odpraviti vojne, doseči prostost na morju, kakor tudi glede priznanja sovjetske Rusije, za kar se senator že dolgo poteguje. -o- SOVRAŠTVO PROTI JUDOM Warsavk, Poljska.—Razjarjen, vsled odiranja, ki ga izvajajo Judje, so prebivalci ukrajinskega mesta Jaryczowo, bli- nov REGENT v romuniji Romunsko ljudstvo ne mara za kraljico Marijo, niti ne za njene pristaše.—Za regenta izvoljen mož, ki se ne bavi s strankarstvom. Bukarest, Romunija. — S smrtjo enega izmed treh regentov, ki zdaj vladajo romunsko državo, Geo. Buzdovana, je postalo izpraznjeno njegovo mesto. Dosti se je govorilo o tem, kdo bo izvoljen za novega regenta, a nazadnje je prišla na to mesto oseba, na katero je vsakdo najmanj mislil, namreč 67 let stari Konštan-tin Saratzeanu, po poklicu sodnik. Oddanih je bilo zanj v parlamentu 445 glasov; torej so z malo izjemo skoraj vsi glasovali zanj. Kakor znano, je bil bivši romunski prestolonaslednik Kari zaradi svojega nerednega življenja izključen od kraljevskega prestola in je bil njegov sin Mihael postavljen na njegovo mesto. Ker je pa ta "kraljiček" še majhen, zdaj je star 7 let, se je po smrti prejšnjega kralja hotela kraljica Maria polastiti vladanja. S tem pa ni bilo ljudstvo zadovoljno in določili so, naj trije izvoljeni regenti vladajo državo, dokler ne bo mali kralj polnoleten. Ob sedanji smrti enega izmed regentov je nameravala kraljica zopet nastopiti kot kandidatinja; to pa so ji odsvetovali, češ, da jo bo parlament gotovo zavrnil. Zato je prevzel kandidaturo namesto nje njen pristaš general Presan, ki je bil vrhovni poveljnik armade med svetovno vojno. Pri volitvah pa je sijajno pogorel, kajti dobi je samo 22 glasov. POSLOPJE, PRIREJENO ZA RAZSTAVE. Ogromno poslopje, ki ga vidimo na sliki, je nova Arena, postavljena v St. Louis in prirejena nalašč za razstave, namreč mlekarske, perutninske in konjske. Stavba je stala $1,500.000 in jo bodo uporabi j ali tudi za konvencije ter za razne boksarske tekme. prodaja tihotap-skihladij "Bootleggerji" kupujejo nazaj ladje, ki so jim bile zaplenjene. — Do zdaj še ni ni-kakega zakona, ki bi mogel to preprečiti. Washington, D. C. — Slučaji se z našimi suhači kaj poredno igrajo in vsak dan jim vr- prevoz TRUPEL vojakov Trupla med svetovno vojno padlih ameriških vojakov v severni Rusiji izkopana in se nahajajo na potu v domovino. Leningrad, Rusija. - "Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži", bi lah- ŠKANDALCEK V GARY IN E. CHICAGO Chicago, 111. — Župana so žejo pod noge kak nov trd ko rekli s slovenskim pesnikom oreh, na katerem si potem lo- o ameriških vojakih, 86 po šte-mijo zobe. Zdaj so prišli zopet vilu, katerih trupla so zdaj na na neko novo težkočo. Ne sa-potu iz mrzle severne Rusije v mo na suhem zasledujejo a- njih mišigansko domovino, genti pijačo, ampak v še huj-l , Med svetovno vojno je bila šem vojnem stanju so z "boot-j poslana divizija ameriških vo-leggerji" na morju ob vseh ob- Jakov na severno obrežje Rusi-režjih naše unije. Ako ujamejo je, v bližino mesta Arhangelsk, kako ladjo, ki tihotapi pijačo, katerim je bila v zvezi z drugi- zu Lvova, vdrli v torek zvečer jpo]icijskega ravnatelja v judovsko sinagogo in napadli Jude, ki so bili tamkaj zbrani pri molitvi. Judje so se jim krepko postavili v bran in odbijali napade s svečniki, stoli in vsem, kas jim je prišlo pod roko. Pri tem pretepu so bili ubi.ti štirje napadalci, pet jih je pa odneslo krvave glave; ranjenih je bilo tudi enajst Judov. NasleSflje jutro se je napad ponovil, in sicer v neki judovski trgovini. — Položaj je zelo napet in policija je izdala skrbne varnostna odredbe, da ne pride do,splošnega klanja. -o- DELAVCI SE SPOPADLI Chicago, 111. — V sredo popoldne je v sredini mesta, na 309 W. Jackson blvd., prišlo do pretepa med oblačilnimi delavci dveh nasprotujočih si linij. Pri spopadu, pri katerem je bilo udeleženih nad 25 oseb, je bilo 11 ranjenih. Policija je napravila nemirom konec in a-retirala štiri voditelje. so zaprli, aldermana so zaprli, zraven aretirf.li še kakih 20 policistov, med njimi policijske uradnike, višje in nižje, in poleg tega je pod obtožbo še kakih 299 oseb. Vse to se je zgodilo v državi Indiani, in sicer v sosednjih mestih Chicage, namreč v Gary in v East Chicago. Pri tem poročilu bi si kdo mislil, da so tam kar na debelo ljudi pobijali, in da je policija pri tem pomagala. A motite se, čitatelji. V teh mestih se je zgodilo še vse kaj hujšega, kakor je par sto umorov. V teh mestih so — čujte — pili "šnops" in pivo. In policija je to vedela, vedeli so uradniki in mestne oblasti, a niso tega preprečili, marveč so celo sami pri "zločinu" sodelovali. In prohibicijske oblasti, ko so to zvedele, so se zdrznile v dno duše. V sveti jezi so zgrabile bič in pričele mlatiti vse vprek. Tako so ti dve mesti zdaj skoraj brez policijskega varstva. Kaj bode, kaj bode iz tega. imajo pravico, da zaplen: o ladjo s pijačo vred. Ladjo dajo nato na javno dražbo in kdor največ ponudi za njo, jo dobi. Izkazalo pa se je, da v mnogih slučajih kupi nazaj tako ladjo prejšnji lastnik, in tako postane ladje, za katero jih je vzelo včasih več tednov, da so jo ujeli, zopet "bootlegger-ska" ladja, in sicer istega lastnika, kakor prej; tako se je že zgodilo, da je bila ista ladja zaplenjena in zopet prodana nazaj gospodarju po dvakrat ali trikrat. Poskušali so suhači doseči v Washingtonu, da bi se to preprečilo, toda do zdaj še ni ni kake take postave, ki bi določala, kdo sme kupiti ladje in kdo ne; edino, kar postava pravi, je, da se mora ladja prodati tistemu, ki največ ponudi za njo. Skušali pa bodo preriniti drugačno postavo v prihodnjem zasedanju parlamenta v decembru. -o- TRIJE NIGRI OPROŠČENI ELEKTRIČNEGA STOLA Chicago, 111. — V sredo zvečer ob polnoči bi se bila imela izvršiti smrtna obsodba, ki je bila proglašena nad tremi ni-gri, ki so svoječasno umorili nekega bančnega čuvaja. V zadnjih urah pa je prišla odločitev od vrhovnega sodišča, ki je ustavila eksekucijo do ponovne sodnijske obravnave. KRIZEMSVETA — Washington, D. C. — Predsednik Hoover je imenoval novega poslanika Zed. držav za Španijo, in sicer B. Laughlina iz Pittsburgha. Laugh lin je v diplomatskem svetu znana osebnost. Zadnje njegovo diplomatsko mesto je bilo na Grškem, kjer je bil za poslanika v 1. 1924 do 1926. — Rim, Italija. — Papež Pij je postal pra-stric. Njegova nečakinja. hči njegovega brata Fermo Rattija, je namreč rodila sina. — Vatikan. — Papež je po svojem tajniku, kardinalu Gas-parriju, poslal brzojavne če stitke škofu M. C. Lenthan v Great Falls, Mont., k njegovemu 75-emu rojstnemu dnevu, kor tudi k srebrni obletnici, odkar je bil imenovan škofom v mestu, kjer se nahaja še danes. — New Haven, Conn. — John Coolidge, sin bivšega predesdnika, in njegova žena, sta se vrnila v nedeljo z medenih tednov, ki sta jih uživala po svoji nedavni poroki. Začelo se je za nju navadno življenje. John je nastavljen kot u-radnik pri neki železnici, njegova mlada ženica pa se je pokazala, da bo prav dobra gospodinja; vsa hišna dela namreč sama opravlja. — Rim, Italija. — Dosedanje mnenje, da je bil Krištof Kolumb rojen v Genovi, se je izkazalo kot napačno. V vatikanski knjižnici so namreč našli neki stari dokument iz 16. stoletja, ki pripoveduje o Kolumbovih doživljajih in ki navaja Kolumbovo rojstno mesto ne Genovo, ampak Cogoleto, mesto, ki je .14 milj oddaljeno od Genove. — Chicago, 111. — Chicaška "Forest preserve" se je povečala za 27 akrov. Toliko nadaljnjega sveta je namreč o- Iz Jugoslavije. PIJANA VOJAKA OBKLALA DO SMRTI MATER IN SINA. — NEZGODE IN NESREČE V OKOLICI NOVEGA MESTA. — DRUGE RAZNE VESTI ŠIROM STARE DOMOVINE. mi četami dana naloga, da ovirajo delovanje nemških pod-mornikov in da varujejo velike zaloge vojnega4 materijala, ki' ^raj kupil ob Winetka road, in so bile nakupičene v omenjenem mestu. Poslani so bili na to mesto v poletju 1928 in so prebili vse strahote polarne zime 1918-1919. Mnogo jih je podleglo smrti, deloma v bojih, deloma vsled naporov, in ni bilo mogoče najti vseh grobov. S pomočjo sovjetskih oblasti, katere so se izkazale zelo naklonjene, je za to določena a-meriška komisija dala odkopa-1 ti grobove omenjenih 86 vojakov, trupla položila vsako posebej v neprodušno zaprto ra-kev, in ta sprevod je preteklo sredo dospel v Leningrad. Od tu jih bodo s parnikom prepeljali v Havre, kjer bodo z največjimi slavnostmi preloženi na ameriški parnik, ki jih bo prepeljal preko oceana v domovino, od koder bodo nadalje prepeljani v državo Michigan, ki je bila njih ožja domovina. -o-- — Warsava, Poljska. — Posledica čuvajeve nepazljivosti, ker je postavil vlaku napačno znamenje, je bila kolizija dveh vlakov v Demblinu, blizu War-save. Pri tej nesreči je bilo sedem oseb ubitih in 42 ranjenih. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! sicer za ceno $61,600. -o- NEMČIJA ODLOČNO NASTOPILA PROTI NACIJONA-LISTOM Berlin, Nemčija. — Z glasovanjem, da se pokaže ljudska volja glede plačevanja reparacij, najbrž ne bo nič. Nacionalistični stranki, ki na vsak način zahteva to glasovanje, je vlada odgovorila na ta način, da je ukazala razpustiti v Porenju in na Westfal-skem to stranko in obenem zapreti strankine urade, ki so se ba-vili s pripravami za omenjeni plebiscit. -o—-— ŽELEZNIŠKA NESREČA Pittsburgh, Pa. — Dva vlaka, osebni brzovlak in tovorni vlak sta trčila skupaj na progi Pennsylvania R. R. Tri osebe, namreč dva vlakovodja in en kurjač so bile ubite, večje število potnikov pa je dobilo lahke poškodbe. Pri osebnefn vlaku sta prva dva voza, ki sta vozila ekspresno blago, skočila s tira; osebni vozovi so ostali nepoškodvani. --o—- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec!" Grd zločin dveh pijanih vojakov. Sarajevo, 21. septembra. Tukaj je bil snoči izvršen krvav zločin, ki je razburil vše prebivalstvo. Redova tukajšnjega polka Pero G j uric in Marjan Nikolič sta imela svojo krstno slavo ter sta vse popoldne popivala. Zvečer, ko so bile že vse gostilne in kavarne,, .zaprte, sta pijana odšla pred kavarno Boška Antiča v sarajevskem predmestju. Tudi ta kavarna je bila že zaprta. Ko jima na ponovne pozive niso odprli — v kavarni ni bilo nikogar — sta vlomila vrata in vdrla v hišo. V sobi poleg kavarne je spal 16-letni kavar-narjev sin Boško. Pijana vojaka sta ga tako obdelala z bajoneti. da je obležal _ mrtev v mlaki krvi. Na dečkove obupne klice je prihitela iz druge sobe njegova mati. Vojaka sta napadla tudi njo in ji zadala več ran z bajoneti, tako da se jc nezavestna zgrudila. Nato sta premetala vso kavarno, a našla sta samo 100 Din. S tem plenom sta izginila v noč. Med tem se je ranjena kavar-narka zavedla in .klicala na pomoč. Sosedje so o dogodku takoj obvestili policijo in vojaško komando. Kmalu zatem sta bila oba napadalca prijeta pri vhodu v vojašnico. S prva sta dejanje tajila, ko pa so ju :zdali krvavi madeži na obleki, sta priznala. Izročena bosta vojaškemu sodišču. -o- Tri težke nesreče. Novo mesto, 21. septembra. 28-letni zagrebški juvelir Kol-man Birtič se je podal z motornim kolesom po svojo zaročenko Zdenko Pavlovičevo, v Kranjsko goro. Pod rateškem klancem pa je padel z motorja in priletel v obcestni kamen ter se težko poškodoval na levi nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih ' bratov v Kandiji, kamor je na brzojavno obvestilo dospela tudi zaročenka. Posestnik Ignac Marolt iz Leskovca je peljal v Št. J an ž tramove. Ko je srečal v temni noči neznanega voznika, so se mu konji nenadoma splašili. Marolt je padel pod voz tako nesrečno, da mu je kolo zdrobilo levo nogo. Z avtom g. Ja-kila so ga prepeljali v kandij-sko bolnišnico. Pri delu v cirkularni žagi g. Štrumblja v Straži je zagrabila transmisija 24-letnega delavca Jožeta Bukovca in ga vrgla ob tla. Bukovec ima zlomljeno levo roko in težke poškodbe na glavi. -o- dozdevni borec za irsko svobodo tudi v Budimpešti izdajal za mučenika obenem pa izvršil celo vrsto sleparstev. Je to nevarni slepar Hary Patrick. Budimpeštanska policija prosi beograjsko za njegovo aretacijo. Konj ga je brcnil. Konj je brcnil 17-letnega mizarskega učenca Rudolfa Imperla v Čretah z zadnjima nogama v glavo. Razbil mu je z enim kopitom spodnjo čeljust in mu izbil tudi 3 zobe, z drugim kopitom pa ga je zadel z vso silo na levo sence. Fant se je na mestu zgrudil, oblit s krvjo. Nemudoma so ga domači prepeljali v Celje, kjer ga je sprejela javna bolnica v oskrbo. Imperlova poškodba je zelo huda. ——o- Ni mučenik, nego pustolovec. Možak, ki je te dni prispel v Beograd in o katerem se je poročalo, da se izdaja za Stu-arta, irskega mučenika, je navaden pustolovec. Beograjska policija je dobila od budim-peštanske qpozorilo, da se je Nesreča pri delu. V pondeljek 16. septembra opoldne sta bila zaposlena na dvorišču lesnega podjetja #"Sil-va" v Gaberju pri Celju 31-letni delavec Maks Kranjc iz Gaberja in njegov tovariš Obreza z nakladanjem hlodov na voz. Nenadoma pa je delavcema zdrknil debel in težak hlod iz rok in zmečkal Kranjcu nogo. Ponesrečenca so prepeljali v javno bolnico. -o- Štiriletni deček povzročil požar. V Orjanih pri Osjeku je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Josipa Schererja. Kakor se je ugotovilo, je požar zanetil štiriletni vnuk oškodovanega lastnika, ki se je v seniku igral z vžigalicami. -o- Izgnan iz Ljubljane. Za dobo treh let je izgnan iz Ljubljane 22-letni Bogomir Steyskal, doma iz Slovenje-gradca, po poklicu dimnikarski pomočnik. Imenovani je zagrešil v mestu razne nerodnosti, ki so ga večkrat kar za povrstjo privedle v zapor. --o- Ubegel umobolnik. Pred par dnevi je pobegnil svojemu spremljevalcu z glavnega kolodvora 37-letni Ivan Kolenc iz Mirne, ki je že dalje časa kazal znake umobolno-sti. Kam se je Kolenc zatekel, je doslej še neznano. -o- Tragična smrt matere. V torek zjutraj 17. septembra je na 14. porodu umrla 40-letna žena rudarja Marija Hudomalova iz Dolenje vasi. Tragična smrt priljubljene žene je pretresla prebivalstvo, ki je hodilo v velikih trumah kropit maijer in otroka. -o- Vihar in toča v Dalmaciji. Po vesteh iz Splita je bila o-kolica Trogira, zlasti pa selo Stratovo, močno prizadeto po toči in viharju. Toča je skoraj popolnoma uničila trto in tobak. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 12. oktobra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi In nmjitarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1191. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-ieljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in aprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina! celo leto £a pol leta _$5.00 __2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: U celo leto-----$6.00 la pol leta______________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. T*sued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year_____ For half a year __$5.00 __2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half a year _______________________ 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagat« listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov aredništvo ne vrača. _____ povsod, več ljubezni in navdušenja za katoliško stvar, manj strahu in več poguma, več podjetnosti. Prav isto hoče Pij XI. s katoliško akcijo: vsestransko katoliško dejavnost v službi božjekraljestvenosti Kristusove. "Edino v znamenju križa bomo zmagali in v nobenem drugem. Sama od sebe pa bo kultura, ki raste v tem ^namenju, razvila močni duši tudi gospodarsko telo." Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ V službo duha! Človek je duhovno-telesno bitje. Duhovno-telesno bistvo daje vsemu človeškemu stvarjanju in snovanju svoj pečat in mu vtiska duhovno-telesni značaj. Celo gospodarsko življenje se temu zakonu ne more odtegniti. Ne. le, da je za gospodarsko življenje treba mnogo miselnega dela, temveč duhovna vsebina, ideje so gospodarsko tvorne. Dasiravno gospodarstvo neposredno meri na tvorne, gospodarske vrednote, je pa vendar gospodarstvo, ki je v službi ic^eje, vse bolj človeka vredno in tudi vse bolj stalno. Idejna plat, misel, ki nosi gospodarstvo, jemlje gospodarstvu njegovo izključno tvornost, mu daje neko duhovno obilježje in zastavlja višji, duhovni cilj. Gospodarske vrednote šele po ideji dobe svoje pravo mesto. Šele v službi ideje postanejo ne sebi cilj, ampak sredstvo za dosego višjega, postanejo'človeštvu pomočki življenja in izpopolnjevanja. Zgolj materialistično stališče pretvarja tudi gospodarsko življenje iz človeka vrednega dej-stvovanja v človeka ponižujoče malikovanje. V kulturni prilogi berlinskega lista "Germania" je objavil nemški jezuit Frid. Muckermann, izdajatelj Grala, pomembna izvajanja o ideji in gospodarstvu. »Vsakega katolika, ki mu je resno do tega, da bi moderni svet osvajal krščanstvu, obhaja tesnoba in skrb. Kaj naj počne katolicizem v orjaškem modernem vrvenju? Ob velikanskem razmahu in sili gospodarstva? Kako slaboten je njegov glas v velikanskem modernem hrupu! Ta tesnoba ni nikak sentimentali-zem. Nemški katolicizem se sicer uveljavlja. "Toda če je takorekoč njegova glava postala večja, je telo zaostalo. Gospodarsko smo prešibki, da bi vzdržali v konkurenci. Imamo v filmu izborne ideje, a nimamo Ufe. Izboljšali smo svoj tisk, a smo brez Ullsteina . . . Naše gospodarsko telo je preslabo." Kaj storiti? Gotovo se teorija o bogatih komercialnih svetnikih ne da uvrstiti v nauk pridige na gori. Trgovci, ki so samo kramarji, še nikdar niso dosegli svetovnega stališča. Skoro vsi ljudje, ki so se povzpeli do gospodarskega formata, imajo že kako tudi kak duhovni format. "Katoličani pod nobenim pogojem ne moremo pridigo-vati: Blagor bogatinom, ki so kar najhitreje prišli do milijonov. Blagor brezobzirnežem, ki v konkurenci ne postajajo mehki. Blagor njim, ki se tožarijo in za vsak neporavnan račun hite k advokatu. Blagor njim, ki so žejni mamona, čeprav ne bodo nikdar nasičeni. Blagor vam, če vas svet slavi zaradi vaših gradov, vaših trgovskih hiš, vaših bank, vaših borz, vaših humanih ustanov . . . ne, vsega tega ne moremo pridigati; pač pa, da je delavec vreden plačila, da z vsemi sredstvi pospešujemo kraljestvo Kristusovo, da moramo vsaki dobi vtisniti pečat Vstalega. Tudi naše trgovsko geslo se glasi, da je treba najprej iskati božje kraljestvo, da bo vse drugo navrženo." Katoličan bo ustvarjal tudi gospodarska podjetja iz ljubezni in navdušenja za katolicizem, s stališča katolicizma in v službi njegovi. "Lahko je kak svetnik čuden, toda ne verjamem, da bi bil kak svetnik dolgočasen. In gotovo ni noben katolik dolgočasen, ker je svetnik. Resnično prihaja večkrat vtis, da manjka nemškemu katolicizmu katoliškega erosa, tistega čustvovanja, ki nekaj hoče, ki'nekaj riskira, ki se ne boji, ki noče biti suženj, ko nam je podeljeno plemstvo božjih otrok." • Muckermannova izvajanja pač ne veljajo samo nemškim katoličanom. Več katoliškega erosa je p^č treba katoličanom V resnici je vse drugače Nasprotniki katolicizma in Cerkve premnogokrat ponavljajo neresno in prazno puhlico, da bodi vera privatna stvar. Versko prepričanje in življenje bodi stvar poedinca, ki drugih nič ne briga! Tako pridigajo sovražniki Cerkve zlasti množicam. Delavskim masam se skušajo rta ta način predstavljati kot zagovorniki najsvetejših tajn duše, kot branilci osebne svobode v najosebnejši zadevi. Toda ta pridiga o veri kot privatni stvari, o tem, da zoper vero zasebnika nič nimajo, ne izvira iz notranjega prepričanja. Notranje prepričanje nasprotnikov Cerkve je čisto drugo. Njemu je bistveno sovraštvo, nespravljivo sovraštvo do Cerkve, ki ob ugodni priliki, če ^tako kaže, tudi privre na dan. Med.to vrsto nasprotnikov Cerkve spadajo tudi socialisti. Kaj je socializmu do krščanstva, o tem priča glasilo socialistične delavske šahovske zveze v Nemčiji. Ono oznanja novo religijo — šah. "Namesto bizantinske zgodovine in verouka ... bi bila gojitev šaha po šolah bolj na mestu kakor kadarkoli preje. V šahu je resnica, logika, doslednost. V dobi konkordatov ... je skrajni čas, da stopimo iz svoje rezerve in preidemo sami k napadu! Šah bodi naša religija!" Ob takem "razodetju" prihaja nehote na misel Kristusova beseda o prerokih v ovčjih oblačilih, v resnici pa grabežljivih volkovih! let, pa še voliko ni zgledal. Žena pa je Pila stara 56 let, hčerka Mary 23 in mali baby pa 2 leti. Res žalostno za videti. Ne morem si misliti, kako vse sem mogla to prenesti. Zakaj dobre prijatelje tako le dobit, nisem mislila, da bi tudi jaz lahko prišla v smrt, ali žrtvovala sem se. Moje sožalje ostalim, hče-)ri in sinu. Žalujoča /a svojimi prijatelji! " Frances Tanko. PODROBNEJŠE POROČILO O NESREČI NA EVELETHU. Gilbert, Minn. Videla sem v številki 189. A. S. poročilo o nesreči in smrti pokojne Lavričeve družine. Ker v poročilu ni točno vse povedano, naj mi bo dovoljeno poročati malo točneje, kajti nihče ne more vedeti o tem bolje kakor jaz, ker sem vse to videla sama na moje oči. Bilo je tako-le: Pri meni je bila vsa ta družina v nedeljo večer dne 22. septembra. V torek sta mislila iti sin Frank in hčer Mary v Milwaukee in so rekli, da moram pred odhodom priti še k njim pogledat. Šla sem v torek zvečer ob 6. uri to je 24. septembra. Oni so živeli pri Ely jezeru na evele-ško stran. Pridem k hiši in potrkam na vrata, zakaj mrežna-ta vrata pri veži so bila zaprta, ali druga so bila odprta. Jaz kličem, če je kdo doma, pa ni bilo nobenega glasu. Šla sem pogledat okrog hiše, mislila sem, da so mogoče šli kam ven, da bi se izdišalo, ker strašno je smrdelo in električni motor je pa tako "rovšijal". Potem grem gledat k bližnjemu sosedu in vprašam, če so morda kje videli te ljudi, da bi šli morda kam ven. Sosed mi reče, da ni nič videl, da naj malo počakam, pa bodo morda od kje prišli. Grem spet nazaj in kličem, da bi se kdo o-glasil, ali bilo ni nobenega glasu. Čudno se .mi je pa videlo, kej- je bilo odklenjeno. Okoraj-žini se in grem notri, iz srednje sobe naprej so imeli sobo za spat. Tista vrata so bila zaprta. Kličem v hiši, če bi se tukaj kdo oglasil, pa nihče nič. Potem pa odprem tista vrata, pa kako se prestrašim, prav pri vratih je ležal Frank sin v zadnjih zdihljajih. Zraven njega mali fantek že mrtev. Ker pay niso prav zraven ljudje, kličem na ves glas na pomoč. Prišel je bil Trenam, rodom Šved. On je bil naj bližnji. Pomagal mi je Franka nesti ven na srak. Jaz sem hitro Franka začela drgniti po rokah in prsih. Prosila sem, da bi rili kdo pomagal. Ali iskali so še druge, pol ure sem jaz Franka ribala, da je potem doktor prišel. Spravila sem ga toliko k žhljenju, da so ga potem vzeli v bolnišnico. Potem bi bili radi (iiuge dobili, a te so našli pa v kevdru. Frank Lavrič, gospodar je nekaj popravljal. Pri motorju se mu je cev zamašil''., da je plin uhajal. Potem je šla še na pomoč žena, pa je bila precej mrtva, potem še hčerka je bila tudi precej mrtva. Šel je še sin 1 Frank, ali toliko je bil močan, da je še do vrha prišel iz kev-dra, noge so mu visele še v kevder, pol života je bilo pa na podu. Priti so morali ognje-gaiici, da šo šli z maskami v klet, kajti plin je bil tako hudo' strupen, da je zdravnik izjavil, da pet do 10 minut zadostuje, da je človek mrtev. Tudi Frank sin bi bil kmalu izdihnil, če ne bi jaz prišla. Poročilo je' onen-ialo, da je bil gospodar Lavrič star 75 let, kar ni res, pač pa je imel 57 j SPOMIN JESENSKIH DNI. Elkhart, Ind. Kako žalostna si jesen, kako žalostna je zemlja, ki jo zapušča kras zelenjave. Kako žalostno se sklanjajo drevesa, ki jim odpad-''; list za listom, katera so krasila njih debla. Tako prazna >n ^cla si ti jesen. Bližajo se zopet oni žalostni dnevi Vsi svetniki. Nehote se človek zamisli v te dne-'■ve in postane ti tožno in tako žalostno pri srcu. Tamkaj v domovini so peli milo ta dan zvonovi, tako milo in čarobno, da je marsikaterega trdega o-mehčal, da je pokleknil in molil za one, ki so že mirno počivali spanje smrti in molil tudi za sebe, da bi tudi njega spremljali ti zvonovi, k zveli-čanju njegove duše. Marsikaterega pravim so omehčali ti 1 zvonovi, marsikaterega pa tu-' di tolažili. Kako rada sem jih po«lušala, tako rano zjutraj, če še tako trudna in pozno zvečer, ko so oglašali iz bližnjih cerkvic zvonovi. Poslušala sem jih prebujena tako dolgo, dokler me niso mati ali oče poklicali k molitvi. Ko to pišem se spominjam na družino Lavrič iz Eveleth, Minn., kjer sem bila pred par meseci pri njih. Kako veseli so bili, polni življenja in veselja, a danes jih ni več med nami. 1 3 počivajo pod okriljem žalostne jeseni. Ti si jih vzela pod tvojo tužno odejo jesensko. Za nje se bodo oglasili zvonovi tem čarobneje in ža-lostneje, ker si smrt zamahnila štiri na enkrat. Danes počiva mož, žena, hčerka in vnuk, vsi eden poleg drugega v zemlji miru. Na vas dragi se spominjam s tužnim srcem, z zavestjo, da se vidimo tam nad zvezdami. Ko sem stala pred par dnevi pred odprtim grobom svoje prijateljice v Chicagi, sem se nehote zamislila, da tudi nas čaka ista usoda, tudi nas bodo kmalu zasipali v zemljo in spremenili se bomo v prah in pepel. Tu bomo imeli vsega zadosti, tu se ne bomo več pehali za srečo in bogastvom, vsi borno enaki, tako reveži, kot bogatini, ondi bomo pa lahko mirni eden poleg drugega, tam ne bo več sovraštva, kot ga je na tem svetu. Da resničen je pregovor, ki pravi, danes meni, jutri tebi. Pozdrav vsem čitateljem in naročnikom tega lista širom A-ynerike in onim doma za mor-jCm. Mary Oblak. DOPIS MLADE AMERIŠKE SLOVENKE IZ WEST ALLISA. West Allis, Wis. Kajneda, da mi boste odmerili malo prostora v listu. Jaz sem bila v Milwaukee rojena, sedaj štejem mojo starost skupaj 12 let. Vesela čitam katoliške liste, najbolj mi pa ugaja "Amerikanski Slovenec". Pred enim letom ustanovilo se je Mladinsko cerkveno petje pod vodstvom gospoda John Kovačiča, pevski učitelj in organist naše slovenske fare na West Allis. Vsaki petek zvečer imeli smo pevske vaje. Peli smo vsako nedeljo pr Osmi maši. Kako so naši očetje in matere pazljivo poslušali naše mlade prijazne in ubrane glasove. Kot ponavadi dne 27. septembra smo se zopet vse mlade pevke zbrale k pouku petja. Naenkrat slišale smo nepričakovano novico. Naš u-čitelj nam je povedal, da je ta večer zadnji večer pouka in da v nedeljo bomo še enkrat veselo skupaj zapeli. Res, tako se je tudi zgodilo. G. Kovačič je nas mlade pevke in vse priljubljene farane zapustil in odšel v dobro slovensko naselbino Waukegan. Dragi g. Kovačič, dovolite mi. da se na tem mestu v imenu vseh mojih prijateljic, katere smo skupaj pele, prav prijazno zahvalim za učenje petja. Imeli ste dosti dela, zato pa bomo Vam ostale vse hvaležne. Če kedaj slučaj nanese bomo Vam rade volje na kak način povrnile. Želimo Vam v naselbini Waukegan veliko uspeha. Bog Vas'živi in na veselo svidenje ! Stephania Windishman. (Op. ured.: — Pričujoči dopis, je priobčen skoro dobesedno kot napisan v originalu in priča, da naša tukajšna mladina v veliki večini naš slovenski jezik dobro razume.. Dvanajstletni Štefaniji čast in priznanje, da piše tako lepo v svojem maternem jeziku. Nam se zdi, da če bi se naša slovenska mladina v raznih organizacijah oprijela v dopisovanju slovenskega jezika, bi se pri tem opilila v slovenščini in slovensko življenje v Ameriki bi se pa podaljšalo najmanj za eno generacijo.) -o- GLASNIK SV. JURIJA V SO. CHICAGO. So. Chicago, III. Danes v soboto 12. oktobra se je vršila v cerkvi sv. Jurija izredna slavnost. Vršila se je dvojna poroka in sicer so se poročili ženin Avgust Juroško, z nevesto Ano Mordaš. — Drugi par: ženin Josip Derčar z nevesto Effie Yarsulich. Oba para sta.dobro poznana v naši naselbini in vsi jim želimo sreče in • blagoslova v novem stanu. Poročne obrede je izvršil č. g. Leo Novitski, naš domači župnik. Pevsko dr. Zarja priredi v nedeljo dne 13. oktobra svojo letno prireditev Vinsko trga- Logično. Pijanček v gostilni: "Ali naj spijem še enega, — Želodec mi pravi 'da,' glava pa 'ne'. Glava je običajno bolj pametna kot želodec, vs-led tega tudi popustljiva. Pa spijmo torej še enega." * * * Iz občinske seje. Zupan občinskim odbornikom: "Svetujem vam možje, da bi priredili veliko živinsko razstavo." Podžupan: "Podpiram, te razstave se pa ne smejo udeležiti kmetje iz sosedne fare." Dobra glava. Kmet: "Kaj pravite, gospod župnik, bi li bil moj sin dober za duhovnika ali ne?" Župnik: "Če ima le dobro glavo." Kmet: "To pa že to! Glavo ima res dobro. Včeraj je tako gKOzno padel raz stopnic na glavo, pa si jo ni razbil." * * * Izpred sodišča. Sodnik: Koliko ste stari, gospa? Priča: Oh, prosim — naj zapišejo kakor sami mislijo. Sodnik (zapisnikarju) : Pa zapišite 55 let. Priča: O, prosim gospod sodnik, zmotili ste se — vsaj za deset let. Sodnik (zapisnikarju) : Pa zapišite 65 let. tev. Bogat program. Pridite vsi. Dne 20. oktobra slavi naše ugledno žensko podporno društvo Marija Čistega Spoč. štev. 80 K. S. K. J; svojo 25 letnico obstanka. Zelo pomenljiva slavnost! Ob 10 uri bo slovesna $v. maša z leviti, katero bo daroval č. g. župnik Father Leo. Pridigoval pa bo č. g. Bernard Ambrožič iz Chicage. Popoldne in zvečer bo banket in raznovrstna zabava za goste. Cerkev sv. Jurija ima zopet nekaj novega. Cerkvena tla so zdaj marbelizirana, kar daje cerkvi posebno slikovitost. Cerkev sv. Jurija je bila že dose-daj zelo okusna in imela eno najlepših notranjščin v okolici. Zdaj pa je naravnost, kakor kaka katedrala. Chicažani se pač postavijo na vseh koncih in krajih. Smrtna kosa. — Te dni je preminula Slovenka Mrs. John Mauer. Pokopana je bila iz slovenske cerkve sv. Jurija R. I. P.! Bazar cerkve sv. Jurija se začne 16. novembra in se nadaljuje 17., 23., 24., 28. in 30. novembra. Bazar bo bogato založen, kakor še nikoli. Sreča je letos bolj prijazna, kakor je bila druga leta, tako se bo dobilo letos od nje za groš več, kakor druga leta. Pridite in prepričajte se! Fant od fare. Dr. Ožbolt Ilaunig: KAPELŠKI PUNT. Minul je evangelij in duhovnik je blagoslovil množico, klečečo pred njim v travi. Zagrmeli so topiči, zadoneli zvonovi in sprevod se je jel pomikati dalje. Okoli enajste ure se je šele ustavil v cerkvi. Zadonele so orgle, začela se je slavnostna levitna maša, ki jo je bral župnik iz Galicije ob asistenci župnikov iz Št. Vida in Kaple. Ubrano so peli pevci in Kolarjev Jakej je napel vse moči, da se izkaže kot izurjen organist. Z močnim glasom je zapel župnik Prunner "Ite missa est" in dal zadnji blagoslov. Topiči so zagrmeli kar po vrsti, ker Bukovnikov Pavlej je natrosil smodnika od enega topiča do drugega, nazadnje pa je sprožil -še največja dui, da se je stresla cela cerkev in so zašklepe-tale vse šipe. Množica se je vsula iz cerkve, prejšnja tišina se je spremenila v živahno govorjenje in vrvenje. Stari znanci sa se pozdravljali in pripovedovali eden drugemu svoje dogodljaje. Na komendovškem dvorišču so se ustavili fantje in možje. Prvi so gledali za brhkimi dekleti in marsikatera je dvignila za trenutek očj, da vidi, če je njen izvoljenec z duhtečim šopkom med njimi. Možje pa so govorili o vremenu in izražali svoje veselje, da se obeta dobra žeteA'. Tudi žganjkov bo dovolj, saj ajda cveti v mirnem in zadnji jug je ni osmodil, namočeno pa je dovolj. Nazadnje so prišli duhovniki iz Žitare vasi, Kaple, Galicije in Št. Vida. Spoštljivo so se vsi moški odkrili; nekateri so celo poljubili svojemu župniku roko. Vedno veseli šentviški župnik se je pošalil s svojimi župijani, da je nastal občni smeh. In marsikdo je rekel:, šentvidski gospod sO pa res fletni, tako so za marnvanje in vedno kaj povedo, da spravijo človeka V smeh. Komendator Pavel Rohrmeister je čakal svoje goste že pred vratmi, na katerih je bil velik križ, spomin na nekdanje viteze reda svetega Jurija. Komendator je bil mož nad petdeset let star. Sivi lasje so kazali, da ;je že nastopila jesen življenja. Prijazno lice in rahel smehljaj okoli usten je bil odsev blagega, plemenitega srca. Imel je, ker je veliko potoval, obširno duševno obzorje in mnogo skušenj. Na Reberci je bil že dolgo let, najprej kot kaplan od leta 1760 pri svojem stricu dr. Valentinu Rohrmeistru, ki je v zadnjih letih vsled starosti rabil duhovne pomoči. Po stričevi smrti leta 1775 pa je postal komendator. Ljudje so ga imeli radi, enako tudi njegovi duhovni sobratje. Zato so prišli danes vsi, da počastijo svojega prijatelja. Doma so ostali samo kaplani Marko Sturm v Zitari vasi in Ivan Toffan v Kapli. Vedeli so tudi, da je komendator gostoljuben, posebno ob slavnOstih. Tedaj se je ši-bila miza pod obilico dobrega, in še vedno so šli gostje prav zadovoljni domov. K temu je pomogla največ komendatorjeva sestra Treza, ki je slovela kot najboljša kuharica po celi dobroljski dekaniji in so jo tudi vedno prosili ob novih mašah in drugih slavnostih, da je prevzela v kuhinji re- giment. Posebno je razveselilo komendatoria, da se je odzval vabilu tudi trški sodnik iz Kaple, Volbenk Hagen. Bila sta si prijatelja že iz študentovskih časov in srečen slučaj je hotel, da sta se znašla v poklicu tako blizu eden poleg drugega. Trški sodnik je bil ljubeznjiv človek, ni imel nič prevzetnega na sebi, z vsakim je rad govoril in pomagal, kjer je le mogel. Spoštoval je stare navade ljudi in globoko vkoreninjeni verski čut ljudstva, ter je sam dajal v tem ozira najlepši zgled. Zato so ga ljudje še bolj spoštovali in mu zaupali. Težilo ga je že precejšnje število let. Ostal je samec, prej pa mu je gospodinjila mati, katero je ljubil nad vse in se tudi njej na ljubo ni oženil. Po njeni smrti je imel pri sebi daljno sorodnico. "Prav srčno me veseli, da si prišel," pravi komendator sodniku, "težko bi mi bilo, če bi se kujal doma." Po teh besediih ga prime pod pazduho in ga pelje po stopnicah in obrnivši se nazaj, pozove svoje duhovne tovariše ter cerkvena ključarja Mi-hevca in Ofnarja, češ, da je že odzvonilo opoldne in bi se kuharica kremžila, če bi se ji'prismodila vsled čakanja pečenka. Stopili so vsi v prostorno dvorano, ki je služila nekdaj vitezom sv. Jurija kot obed-nica in se je tudi sedaj rabila v ta namen. Po kratki molitvi so se vsedli. Častno mesto je zavzel gališki župnik, ld je bil po letih najstarejši in danes pel slavnostno mašo. Poleg njega je sedel na desni trški sodnik, ostali gospodje pa kakor so prišli s procesijami. Ob koncu mize sta sedela cerkvena ključarja, ki nista nič govorila. Mislila sta si, da naj imajo danes drugi besedo, češ, midva le glejva, da poskusiva vse dobrote, ki prihajajo kuhinje. Saj je samo enkrat v letu navada, da se povabi tudi ključarja. "Kje pa je ostal župnik Wieser iz Je-zeiskega?" vpraša žitrajski župnik; "saj so prišli Jezerjani vsako leto na Rebfrrco?' "Res, škoda, da ga ni," odvrne komentator; "še posebej sem ga vabil, ko sem bil na Ožboltovo na Jezerskem v komen-dovški planini. A nič gotovega mi ni obljubil, češ, da se boji sitnosti, če pride tako daleč s procesijo." (Dalje.) Sobota, 12. oktobra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S umom m SVETILNIK katoliškega shoda. Rev, Bern. Ambrožič, O.F.M. miinaillllB!!! zen. No in — ali ni prav lahko mogoče, da se mi kot "romarji" na Baragov grob v Marquette znajdemo v posebno pripravnem razpoloženju za notranji preobrat? Že če doma sediš in bereš o Baragi in razmišljaš o nnjegovem čudovitem življenju, te mora nekaj zgrabiti prav v dno duše. Prepričan sem, da na primer ne bo nikogar, ki ne bi z notranjim ginjenjem bral lepega spisa o Baragi, ki ga bo prinesel letošnji Koledar Ave Maria izpod spretnega peresa dr. Za- plotnika. Taki in podobni spisi | na, toda to samo še ni vse. Raj-so kakor nalašč ustvarjeni, da ši stori, če vidi, da je med ver-pripravljajo v dušah pravo jnim ljudstvom primerno raz-razpoloženje. /položenje, da bo njena izjava Če pa že samo branje takih koristila verski stvari in pospe- Čemu romanje na Baragov grob? Zadnjo soboto sem samo sprožil neko misel in jo poslal v javnost v razmišljanje in razsodbo vseh, ki se za stvar zanimajo. Upam, da ne bo ,o-stalo samo pri sprožitvi in že po. prvem sunku spet lepo zaspalo, kakor je že marsikaj lepega. Dokler se pa ne bodo drugi odzvali, naj mi bo dovoljeno, da sam še nekoliko več zapišem o stvari in jo še nekoliko bolj razložim. Morda bi kdo mislil, da je prezgodaj govoi"iti o "romanju" na Baragov grob. Ta ali oni utegne reči: saj naš Baraga še ni svetnik, kako moremo iti na božjo pot k njegovemu grobu? Na božjo pot gremo na kaki svet kraj, ki je priznan od Cerkve kot poseben kraj izrednih milosti božjih, ali pa na prostor, ki je posvečen po življenju ali smrti tega ali 0-nega od Cerkve proglašenega svetnika. Nič takega doslej še nismo čuli od Marquetta in tudi ne od Baragovega groba . . . Na morebitni ugovor te vrste se da prav lahko primerno odgovoriti. Prvič ni treba, da se beseda "romanje" vzame v najstrožjem pomenu bešede. Beseda "romanje" je izpeljana od latinske besede Roma, kar pomeni po našem Rim. Prvotno so "romali" torej smo tisti, ki so Šli v Rim z namenom, da se u-deleže obilnih odpustkov, razpisanih za tiste, ki obiščejo grob sv. Petra in druge svete kraje v večnem mestu. Pozneje je pa beseda "romati" dobila bolj širok in splošen pomen. Dandanes lahko "romanje" pomeni vsako človekovo pot na bolj oddaljen kraj, če je s tisto potjo zvezana kakšna verska misel ali sploh kak pobožen namen. (Saj so nas včasih pošiljali celo na "romanje" k Sveti Katarini, prosit za pravo pamet!) Z našim romanjem v Marquette je združena dovolj lepa in pobožna misel.: vzbuditi zanimanje za našega v sluhu svetosti umrlega Barago in dati vsaj pobudo za njegov svetniški proces. Saj si moremo komaj predstavljati, kaj bi tak dogodek pomenil za versko obnovo tisočerih in tisočerih src--- Drugič. Prejem posebnih milosti božjih ni vedno odvisen od kraja ali prostora, na katerem opravimo določeno pobož-11 ost. Odvisen je v prvi vrsti od našega notranjega razpoloženja, z druao besedo: od dušne dispozicije. Marsikdo gre v Rim, v Jeruzalem, v Lurd, na Brezje in na druge take kraje, ki so od Cerkve priznani kot kraji posebnih milosti in obdarovani z izrednimi odpustki in drugimi predpra- poveličai jn, katerega ne, pri vicami, pa pride nazaj Pravjtej volitvi, pravim, je Bog ne-tak, kot je bil poprej, ali paL,._x*_ celo slabši. Ni šel tja s potrebno dušno dispozicijo, zato mu lo svetniško poveličanje našega Barage velikansko dobro, ki bi razgibalo neštevilna srca ~jjv novem navdušenju za sveto g! stvar. In če hočemo v tem duhu ^ moliti k Bogu, ali si moremo i; izmisliti lepšo priliko za tako i 1 molitev, nego v skupni procesiji pohiteti na Baragov grob in v mogočni stolni cerkvi, stoječi v Marquette nad njegovim grobom, opraviti pobožnost? Kdo bi potemtakem še hotel nasprotovati lepi misli, romati 11a Baragov grob o priliki pomenljive stoletnice? Četrtič. Bog vlada in vodi duhovni svet na zemlji po svoji sveti Cerkvi. V cerkvenem vodstvu vidi pravi kristjan vodstvo božje. Cerkvena ob- po širokem svetu NOV LIST MED AMERIŠKIMI HRVATI. Te dni je izšel nov ameriško hrvatski list "Američki Hr-yat", katoliški dvomesečnik, ki ga je začel izdajati č. g. Dragutin Jesih, hrvatski župnik v Milwaukee, Wis. Tiska se v katoliški tiskarni Edinost tozadevno |V Chicagi. "Ameriški Hrvat" je glasilo hrvatskih župnij po Ameriki in katoliškega življenja med Hrvati sploh. Za začetek bo izhajal nekaj časa dvakrat na mesec, a postane tednik čim-preje mogoče. Lastnik okradene tvrdke je izjavil, da so barske nastav-ljenke in sicer ne samo iz Koel-na temveč tudi iz Duesseldorfa in drugih mest po aretaciji ob-toženke naravnost navalile na njegovo trgovino. Prinašale so mu precej obnošena oblačila, češ da so jih kupile za majhen denar v barih. Na zadnje je bilo teh oblek več, nego mu jih je bilo ukradenih. To je vzbudilo sum in preiskava je dognala, da so se izvršile slične tatvine tudi po drugih trgovinah v Koelnu in bližnjih mestih. Razpravo so preložili, da last je tudi poklicana, da se izrazi in izreče o svetniških lastnostih tega ali onega zglednega služabnika božjega. To rada stori, če je stvar dogna- ševala versko gorečnost ljudstva. Zato Cerkev, oziroma višja cerkvena oblast prisluškuje čustvovanju vernikov in pazi na to, kakšno je razpoloženje v njih. Ako bi mi Slovenci ob Baragovi stoletnici praznovali pomenljivo leto le s posvetnimi prireditvami, z zborovanji in morda celo s plesom, to pač ne bo nagibalo Cerkve, da bi nam proglasila Barago za svet- i sploh imeli niso. reči mnogo pomeni, kaj šele zavest, da klečiš v skupini romarjev nad samim Baragovim grobom in sicer kot odposlanec slovenskega ljudstva, ki prosi Boga, da bi tudi pred Cerkvijo poveličal svojega zvestega služabnika kot ga je brez najmanjše dvojbe že zdavnaj poveličal pred nebesi? Dovolj velika je torej verjetnost, da bo prilike za pravo notranje razpoloženje več ko zadosti, zato ni treba prav nič izpraševati, odkod nam dovoljenje za tako "božjo pot." Imamo vsestransko pravico od Boga in od Cerkve; da ši dovoljenje za tako božjo pot sami spišemo in ga podpišemo sičeh pristojne cerkvene oblasti peresom, pomočenim v lastno, vse drugačno pozornost. Na-blagih želja polno srce! rod, ki pokaže, da zna svetni- Tretjič. Bog nikakor ni dol- ka prav ceniti in se ž njim na pravi način okoristiti, tak narod ga zasluži in ga bo tudi dobil.---" Tak naj bi bil torej namen našega velikega romanja v Marquette — kdo hoče videti v tem predlogu kaj prenagljenega, kaj neprimernega? -o- Č. g. Jesih, urednik, novega'preiščejo to čudno zadevo na-lista "Amer. Hrvata" je eden jtančneje izmed najdelavnejih hrvatskih katoliških kulturnih delavcev v Ameriki. On je pred malo manj kot desetimi leti ustanovil s pomočjo drugih edino hrvatsko katoliško podporno organizacijo Katol. Hrvatska Za- KORISTNO ZAVAROVANJE. Zavarovalnica Lloyd na Angleškem je uvedla novo, zelo privlačno vrsto zavarovanja, ki ima to prednost, da ne traja posebno dolgo. Gre za zava-jednica, ki ima svoj sedež v J'rovanje Vseučiliščnikov pri Gary, Indiana. Organizaciji je !izpitih. V primeru, da dijak ne ustanovil glasilo "Naša Nada", [napravi skušnje, prejme pogo-katere dvakratni urednik jejdeno odškodnino, ki mu omo-bil. Poleg svoje obsežne žup- goči, da lahko študira naprej. nije in župnijske šole se je sedaj č. g. posvetil še novinarstvu, kajti zaveda se, da katoličani brez katoliškega tiska so nič. Bratom Hrvatom je poja-čenje katoliškega tiska v Ameriki zelo potrebno. Brezverske-ga in protiverskega tiska imajo veliko preveč, dočim katoliškega tiska do zadnjih časov nika! Bolje, da tak narod svojega svetnika ne pozna, nego da bi ga na neprimeren način častil!! Skupina Slovencev na Baragovem grobu bi pa vse drugače govorila in vzbudila v 0- žan, vsakega svetega človeka tudi pred svetom poveličati. Koliko milijonov svetnikov je v nebesih, za katere svet nič ne ve! On je neskončno zvest v svojih obljubah, obljubil je pa samo to, da bo svoje dobre služabnike poplačal v nebesih. To stori in njegova obljuba je s tem izpolnjena .Včasih, poudarjam, včasih pa stori več nego Je obljubil. Včasih torej poveliča svoje svetnike tudi pred svetom. Poveliča jih s tem, da po njih deli čudežne milosti ali v dušnem ali telesnem pogledu, pa še s tem, da jih po odločbi Svoje Cerkve postavlja na oltarje. Kadar to stori, ne stori tja v en dan, temveč ga vodijo, po človeško govorjeno, najvz-višenejši in najsvetejši nameni. Bogu tako posebno poveM-čanje ni potrebno, svetniku tudi ne. Oba imata tega dovolj v nebesih, vsak v svojem obsegu in vsak po svojih zmožnostih. Potrebno, ali vsaj zelo koristno je pa tako posebno poveličanje ljudem na zemlji, ker jim pomaga dvigati srca in duše iznad zemlje v nebeške, božje višave. IZ DOMOVINE. Zavarovanec ima vsekakor tudi nekaj obveznosti: prvič mora točno plačevati premije, Divjega merjasca pogodil. Iz Sevnice nam pišejo: Te dni je ustrelil gosp. Janez Jaz-binšek, upokojeni graščinski lovec, Xr revirju graščine Planina pri Sevnici 190 kg težkega divjega merjasca. Gosp. Jaz-binšek ima posebno srečo, ker je že več teh škodljivcev po-strelil. Omenjene živali delajo tukajšnjim posestnikom 0-gromno škodo na koruzi in krompirju. Da bi bilo več takih spretnih lovcev, bi se divji prašiči kmalu ugonobili. -o- Pri eksploziji mine. V vitanjskem rudokopu se ) je ponesrečil 24-letni Matevž) Vrhovnik; v trenutku je eks-) plodirala mina in puhnila v j Vrhovnika cele plasti premo-1 Č. g. Jesih je bil vsikdar naklonjen slovenski katoliški tiskarni, kajti zaveda se, da katoličani morajo podpirati eden drugega, zlasti slovanski katoličani in to še posebno v tujini. Novemu listu, kakor njegovemu izdajatelju ob tej priliki iskreno častitamo in mu želimo obilo uspeha. Katoliška tiskarna Edinost izdaja dnevnik "Amerikanski Slovenec", kateri je sedaj dobil med brati Hrvati svojega brata "Ameriškega Hrvata". Dal Bog, da se slednji čimpreje povspne v tednik in pozneje čimpreje mogoče tudi v dnevnik! -o- KROKODILI PRED HIŠNIMI VRATI. Silno narastla reka Indus je v indijski provinci Sind povzročila strašne poplave. Posebna nevarnost za prebivalce vasi, ki so že itak v skrbeh za svoje življenje in imetje, so krokodili (gaviali), ki se pojavljajo pred hišnimi vrati in vdirajo v hiše". Valovi so namreč pregnali krokodile iz njihovih dosedanjih bivališč in jih vlekli seboj. Krokodili so v valovih iskali plitvo vodo in so mislili, da so to našli v hišah, ki leže tik ob bregu. Kmetje so se seveda silno prestrašili, posebno ker mnogi med njimi še nikdar niso videli krokodila. Valovi so gaviale fctfalf do 80 km daleč od pravega toka reke, tako da sedaj plavajo v krajih, kjer niti vedeli niso, da so sploh take živali. Sedaj prirejajo love na drugič mora redno obiskovati predavanja. Ustanova je vsekakor večjega moraličnega kot gmotnega pomena. -o- SIN NA PAPIRJU. V Turinu se je te dni dogodil naslednji slučaj: V stanovanje Enrice Sordellija, očeta treh živečih otrok, so prišli ka-rabinerji in mu sporočili, da morajo aretirati njegovega sina Avgusta, ker ni prišel pred naborno komisijo. .Sordelli. je izjavil karabinerjem, da je njegov najstarejši sin Artur (pa ne Avgust) sedem let služil v vojni in da gre tu čisto gotovo za nesporazumljenje. Karabinjerji pa so ostali pri svojem: "Mi imamo povelje, da aretiramo Avgusta, ki se ni odzval vojni dolžnosti." Sordelli jim je pokazal vse tri svoje otroke: 28-letnega Arturja, 17-letnega Cezarja in hčerko, ki pa je še v povojih. Karabinjerji vprašajo: "A kje je Vaš četrti sin Avgust?" Zaman jih je Sordelli prepričeval, da nikdar v življenju ni imel več o-trok; v knjigi novorojenih leta 1909 stoji jasno zapisano, da se mu je rodil sin Avgust. Najbolj čudno pri vsej zmešnjavi pa je, da je Sordelli priznal, da je podpis v matični knjigi, kjer je zapisano rojstvo njegovega novorojenega sina Avgusta, njegov. Sordelli se zakli-nja in s pričevanjem sosedov, ki ga poznajo že več ko trideset let, dokazuje, da so se mu rodili res samo trije otroci, ki še vsi žive. S tem je postala cela zadeva še bolj zagonetna. -o-- VEST JO JE PEKLA. Nedavno je prišla postarnE žena v pisarno ravnatelja že lezniške družbe "Texas anč Pacific" v Dallasu. Položila j t pisemski zavitek na pisalno mizo in dejala: "Tu je denar, k je last železnice. Dvajset let sem ga pridrževala." Na začudeno vprašanje ravnatelja, ka. naj to pomeni, je žena pripo vedovala, da se je pred dvajsetimi leti s svojim možem in si noiii peljala z vlakom "Texa; and Pacific" in sprevodniki rekla, da njenemu, sinu še ni treba nič plačati, ker še ni toliko star, da bi bilo treba zan. kupiti vozni listek. To pa ni bi lo res. Njen mož in sin ste medtem že umrla in na vsa! način mora poravnati škodo preden tudi ona za vedno za-tisne oči. V zavitku je bilo več zmečkanih bankovcev, neka; srebrnega denarja in par ba krenili /novcev. Priložen je bil listek, na katerem je bilo zapisano: "Otroški vozni listek z do danes narastlimi obrestnr dolarjev 6.05. Moj mož je bi; bolan, bili smo revni in. ves ča: nisem mogla poravnati dolga Sedaj sem vesela, da lahko dam denar nazaj." -_o- GRENLANDIJA JE RODOVITNA. Znameniti danski zoolog Pe tersen se je po dvaletncm bi-'vanju 11a Grenlandiji vrnil np Dansko in objavil zanimive poročila o odkritju ogromnih rodovitnih ozemelj na Grenlandiji. V okolici Scorcsbaya se razprostirajo 400 km daleč v notranjost dežele ogromna zemljišča, ki niso pokrita z ledom, kakor so mislili doslej. Zemlja je rodovitna in bogata na rastlinstvu, gozdovih in živalih. Pasejo se velike črede moškatnih bivolov, posebno veliko je planinskih zajcev in drugih dragocenih lovskih živali. Petersen je našel tudi bogata ležišča premoga, ki sega prav na površje zemlje. S tega ozemlja je Petersen prinesel okrog 800 različnih redkih ptic za zoološki muzej v Kopenhagenu. -o- CHICAGO — ZDRAVO MESTO Chicago, 111. — Po statistiki, ki jo je ravnokar objavil chi-caški zdravstveni komisar, Dr. Kegel, se je število smrti v Chicagi znižalo za 782 v prvih 9. mesecih tega leta, v primeri z istim časom preteklega leta. V letošnjih 9. mesecih jih je namreč umrlo v Chicagi skupno 28,209, -v lanskem letu pa 28,991. -o- Zakonski stan je kakor vsaka druga stvar, če ljudje v njem pamet "nucajo" je v njem sreča, če jo ne, je nesreča. V NAJEM 2 stanovanji, vsako s 3 sobami. Plin, elektrika; zelo nizka cena. 1801 So. Racine Avenue Chicago. (2913) ROJAKOM ki se jim ne dopade, kjer žive in se nameravajo seliti, priporočamo, da si ogledajo Milwaukee. V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt ,zglasite se pri nas za nasvet. Na prodaj imamo želez-ninske, grocerijske, mesarske trgovine, gostilne, eno-ali večdružinske domove itd. RIGHT REALTY CO. Ermens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis. Telephone: Hanover 308. Pri volitvi, katerega svetni ka bo pred svetom posebej (nesrečenec, ki so ga prepelja- , , , , .krokodile, da jih bodo z ooooooooooooo< » <>000000000000 ( > OOOOOOOOOOOOO ( > OOOOOOOOOOOOO < » OOOOOOOOOOOOO t > OOOOOOOOOOOOO < > ooooooooooooo < > OOOOOOOOOOOOO I > ooooooooooooo- < > ooooooooooooo 4 ooooooooooooo-* > OOOOOOOOOOOOO 4 [ OOOOOOOOOOOOO 4 [ OOCOOOOOOOOOO « T. C. Bridges: Ma pomoč ROMAN. >ooooooooooooo-J • ooooooooooooo ] > OOOOOOOOOOOOO j »ooooooooooooo. > ooooooooooooo j » xkkxkxkkxkkxx j »>oooooooooooo< j » OOOOOOOOOOOOOI. »OOOOOOOOOOOOO*; » OOOOOOOOOOOOOI . » OOOOOOOOOOOOOI j » OOOOOOOOOOOOO-J > OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOOI > ooooooooooooo J »ooooooooooooo J > ooooooooooooo« j i«MMMM»M»li! Bilo je skoraj temno, ko sta pristala, zjutraj pa sta strmela, ko sta zagledala pred seboj veliko mesto; imelo je kamenite stavbe, a nekatere je potres porušil. Meščani, ljudje bele polti, so prišli k njima in so ju prijazno sprejeli. Še več, bili so jako veseli, da sta prišla; zdi se namreč, da so iz neke stare prerokbe vedeli, da pridejo po zraku beli ljudje.in jih rešijo iz velike stiske." "Rešijo!" ga prekine Greg. "Od česa pa, očka?" "To je pfav poseben del te povesti," mu odgovori oče. "Oblegajo jih Indijanci Ba-kairi, ki so videti jako divje pleme. Ceri o-koli mesta so strme kot stene, zato divjaki doslej še niso mogli prodreti v mesto; zasedli pa so neki više ležeči del doline, kjer so Hula imeli svoje vrtove in zato se zdi, da Ilulom pohaja živež. Zdaj se hranijo samo še z zalogami, ki jih imajo skrite v svojih kamenitih stavbah in Alan pravi, da ne morejo vzdržati dalj Pot tri mesece." Greg narahlo zažvižga, njegov oče pa pripoveduje dalje. "Če Bakairi udero v mesto," pravi Alan, "bodo Hule zasužnili, vse neprecenljive o-stanke starodavnosti pa uničili." "Kakšne ostanke?" vpraša Greg. "Bodi no pameten, fant!" zagrmi profesor. "Ali misliš, da ima Alan prav zdaj čas in priliko, da bi jih v svojem poročilu popisoval ? Lahko pa si jih v mislih predstavljam: spomeniki, sohe, napisi in morda celo rokopisi. Gotovo bo tam zaklad, kakor ga ni nudil niti' stari Egipt in za starinoslovce najbolj čudovite najdbe, kar so jih doslej odkrili." "Morda zlate rakve kakor pri Tutankame-nu?" hlastno poizveduje Greg. "Zlato, da; saj sta zlato in bron skoraj edini kovini, ki jih ti ljudje poznajo," mu odvrne oče nakratko. "Toda kaj je vse zlato v primeri s temi čudovitimi spomeniki!" "O, zlato včasih zelo prav pride!" se namuzne Greg. "Vsaj Gadsden je tega mnenja kakor je videti." "Da, on!" hlastne profesor in čelo se mu zmrači. "Njemu nikoli ne smemo dovolitti, da bi vtaknil svoje lakomne prste v to zadevo! Gotovo bi bila nesreča! Kajti on gre samo za zlatom in kadar bo šlo za zlato, bo pripravljen uničiti še tako dragocene spomenike!" Greg prikima. "Prav imate, očka, toda on bo storil vse, da svoj namen doseže in če pomislim na to, kar sta nam povedala Jim in Sam, bomo imeli nemalo truda, ako ga bomo hoteli od njegovega namena odvrniti!" "Saj ne more ničesar začeti, dokler ne izve, kje se mesto Hulak nahaja!" mu odvrne oče; "da ne izve, za to moramo pa mi skrbeti!" "Meni pa lahko poveste," pravi Greg. "Kje je to mesto, očka?" "V Matto Grosso, zahodni pokrajini Brazilije," reče profesor. "Leži onstran reke Xingu (Šingu), nekako deset stopinj južno in pet in petdeset zahodno." "Joj, to je pa strašno daleč!" pravi Greg precej razočaran. "Toda glej očka, kako za božjo voljo je pa Alan mogel poslati svoje sporočilo naravnost k nam ? Res o radiu prav nič ne vem, vendar pa vem, da navaden radijski aparat ne more oddajati v večje razdalje ko nekaj sto milj, tu jih pa imamo na tisoče!" "Vprašaj Selbyja!" reče profesor. Jim je gledal v svoje pisanje, zdaj pa se ozre kvišku in pravi: "To je res, Greg. Navadni radio-aparat na letalu more brzojav-Ijati samo 120 milj daleč in uporablja devet sto metrov dolg val. Toda tvoj bratranec je govoril z nami na jako kratkem valu, dolgem le 27 metrov. Mislim, da si je navil žico v dve tuljavi, ki sta precej narazen, tako da je izguba za dušenje prav majhna. Gotovo je bil prepričan, da ima le pialo energije na razpolago. Tako je torej delal na kratkem valu in zato lahko s prav majhno energijo segel v ogromne razdalje. "Ali pa more kdo Gadsdenu braniti, da ne stopi z njim na isti način V stik?" povprašuje Greg. "Saj praviš, da ima prvovrsten radijski aparat." "Znaki so bili jako medli," odvrne Jim, "in bi jih sploh ne bil mogel ujeti, ako ne bi imel svoje posebne antene, ki se da nai-avna-vati. Ako Gadsden nima nekaj podobnega, potem niti malo ne mislim, da bi bil mogel Uptonove Morsejeve znake slišati." Greg prikima. "Sijajno, Jim! Ako se torej očku posreči, da reši Alana iz tega čudnega Hulaka, bo samo tvoja zasluga!" "To je popolnoma res," izjavi profesor. "In sinatral bom za svojo dolžnost, da pride Selby do veljave, ker je njegova iznajdbg. jako znamenita. Dati jo mora takoj patentirati. Dal mu bom pismo do svojih zastopnikov; ko se vrnem, bom pa poskrbel, da iznajdbo pro-da." Greg se skloni naprej. "Ali misliš iti v Brazilijo, očka ?" hitro vpraša. Profesor sina začudeno pogleda, češ: "Seveda pojdem! In nato v Hulak. Še danes grem v London, da vse potrebno pripravim, potem pa s prvo ladjo odrinem." r 12. Ponoči je nekaj zaropotalo. Ko je Jim gledal, kako se profesorjev avto oddaljuje dol po vijugasti cesti proti Bude, je bil strašno potrt. "Morali bi te vzeti seboj," pravi Sam robato. "Kako bi rad videl, da bi me mogli!" odgovori Jim hrepeneče. Nato pa se takoj odločno zravna in pravi: "Sam, jaz sem nehvaležna žival! Moja vloga je vendar tukaj ! Saj moram vsako noč poslušati, ako se ne bo morda Uptonu posrečilo, da zopet brzojavi. Če kaj izvem', moram brzojaviti profesorju." "Jaz pa mislim, da je Uptonu bencin pošel, zato ne bo mogel poslati nobenega sporočila več," pravi Sam. "Da; povedal pa nam je tudi, da poizkuša zgraditi vodno kolo in če se mu to posreči, bo imel pač električne sile v izobilju. Zato pa moram seveda kar lepo čakati in poslušati. Zdaj pa pojdiva nazaj! Obljubila sva, da izkopljeva tisti krompir." "Seveda, to morava opraviti; potem pa bo najbolj pametno, da pogledava, ako se bo dalo tvoje kolo kako napraviti. Kakor kaže, ga boš potreboval, ko boš moral iti v Bude." "Najprej moram dobiti nove zračne cevi," mu reče Jim, "a za to je že poskrbljeno. Poglej !" Z roko seže v žep in prinese ven šop bankovcev, da je Sam kar strmel. "Deset funtov!" reče Jim. "Profesorjev dar. Ali ni dober človek?" "Da, in Greg tudi. Prav rad ga imam," reče Sam. "Toda to je velik denar, Jim. Kam pa ga misliš spr&viti? Teta Sara spravlja svojega v svojo staro škatljo za čas. Prava stara skopulja je! Sinoči sem jo videl, kako je denar preštevala." (Dalje prih.) veliko število potnikov. ki so bili tekom tega leta odpremljeni od nas v Evropo, dokazuje našo točno in zadovoljivo postrežbo. Že zdaj sprejemamo priglase za bodoči božični izlet v staro domovino. MI PRODAJAMO ŠIFKARTE VSEH PAROBRODSKIH KOM PANIJ. Mi izdelujemo afidavite, prošnje za deklaracijo o zakonitem prihodu semkaj, prošnje za potne liste in za dovoljenje za povratek v Ameriko; pooblastitve in tako dalje. PREPRIČAJTE SE O TEM, kako je pripravno pošiljati denar z našim posredovanjem. RAZEN V NAŠO DOMOVINO POŠILJAMO DENAR TUDI V VSE OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA — PO POŠTI IN BRZO-JAVNO — V TUJI VALUTI IN V DOLARJIH. HITRA POSTREŽBA; NIZKE CENE. KASPAR AMERICAN STATE BANK •ooooooooooooooooooooooooooooooo-o-ooooooooo- J 1 PISANO POLJE boooooooooooo- ^ Trunk oo-oooooooooo 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Dve plošči najnovejše izdaje 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, .......................... ......... 75 To sta zopet dva komada, polna veselja, šaljiva in zabavna, vesele popevke, pomešane z izbor-nimi dovtipi, in vse skupaj spremljano z živahno muziko. Izdelali so ploščo pevci Adrije z godbo bratov Dajčman. 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah .................................. 75 Ako povemo, da ste na tej plošči pele Mary Udovich in J. Lavše, "je dovolj, da si bo vsakdo predstavljal, kakšna sta oba komada. Ljubki glas teh dveh pevk poznamo že tako, da ga vedno želimo slišati ponovno in ponovno. DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25078-Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c 25079-Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080-Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ............■•••................75c 25081-Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................75c 25082-Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083-Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084-Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085-Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086-Še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . narodna, Ant. Šubelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c 25091-F—O j pastirčeki, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c 25092-F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25094-F—Fantje po polj' gredo, Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike .................-75c 25096-F—Treba ni moje Ijubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše.75c 25097-F—Dekle to mi povej, / .. Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ...............................75c 25099-F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......75c 25101-F—Bleški valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ..................................:-75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin. harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25105-F—Kak ribcam dobro gre, Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107-Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108-Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109-Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic.............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. UdoviČ in J. LauŠe....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. —- Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Roba se ponavlja in se bo. Živo v spominu je še in zadeva je bila tudi objavljena, kako so avstrijske oblasti postopale pri izbruhu zadnje vojne s slovenskimi duhovniki na Štajerskem in Koroškem. Namenoma so jih vodili skozi razjarjeno nemško in nemšku-tarsko druhal, da jih javno kažejo druhali kot izdajalce, in mnogi so bili beli od samih pljuncev, preden so "srečno" dospeli v zapore. Tudi v teku vojne so prav enako prakticirali. Župnik Kukačka iz Ukev v Kanalski dolini na Koroškem je bil brez najmanjšega dokaza osumljen zveze z Italijani, in da jim je (lajal znamenja s stolpa cerkve. Žandarja sta ga peljala skozi vse zaledje in ga/ prika-zavala, kakor Bosanec kaže po vaseh svojega medveda. Pa je bil nedolžen ko novorojeno dete. Ko so začetkom 1. 1916. aretirali bivšega poslanca Grafe-nauerja, župnike Sturma, Me-škota, Ražuna in mojo malenkost, so ob ti priliki vsaj v Beljaku po'vseh bolnišnicah, kjer so bili vojaki, v vseh taborih in vojašnicah vse to uradno razglasili. Kakor so mi pravili posamezni vojaki, ki so umeli, za kaj gre, je bil naipen "izdajstva" popolnoma dosežen, prav huronsko preklinjevanje je sledilo taki objavi, in slišale so se grožnje nepopisne vsebine. Grafenauer in Sturm sta bila pozneje obsojena radi naravnost smešnih malenkosti, ki s kakim izdajstvom niso bile prav nič v zvezi, Grafenauer, ker je rekel, da ima Rusija več žita ko Avstrija, in Sturm, ker je rekel ženi, katere sin je padel, da počiva v slovanski zemlji. Drugi smo bili izpuščeni, dasi konfinirani, ker ni bilo nobenih dokazov za izdajstvo, in je bila vsa obdolžitev le preveč prozorna, ter se je teda.i tudi že začelo malo svitati. Ampak nihče ni črhnil niti besede, ko smo bili izpuščeni, in nihče ni mislil, da bi se "uradna"* krivica popravila. Tako je bilo tedaj v ponoreli Avstriji. Ampak zdaj se poroča iz "osvobojene", v resnici še bolj ponorele sovjetske Rusije v berlinskem listu Lokal Anzei-ger o slučaju, ki je na zunaj do lasu podoben kaki menaže-rijski predstavi z divjimi živalmi. V Kijevu so sovjetske oblasti zaprle mniha Čuna iz znanega samostana Pečarskaja in opatinjo Voronkovo, oba ob-dolžena, da sta umorila neko nuno. Morda sta, jo, in če je obdolžitev resnična, morata priti pred sodnika. Nihče ne more imeti kaj proti sodnfjske-mu postopanju. Ampak, kako naj se obravnava vrši? Lokal Anzeiger poroča: "Poroča se, da bo obravnava v poslopju, kjer se vršijo predstave raznih cirkusov. Lepaki naznanjajo: Velika cirkuška predstava danes. Obravnava radi umora zoper mniha in opatinjo. Vstop prost! Arena, kjer so se razni klavni prekucavali, je bila izpremenjena v sodnijsko dvorano, nad katero se vidijo trapezi, značilen simbol, kaj čaka obtoženca". Res značilno, ko se tako u-prizarja obravnava, in morda nehote pripomni nek amerikanski časopis: "To bring the christian religion into contempt — da se dela mržnja zoper krščanstvo." Časopis je zadel v črno. Roba je bila taka, omenjeno zgoraj, je zdaj taka v Rusiji in bo se ponovila v ti ali drugi obliki. Ničevo. Podrla se je Avstrija, ki je tako perfid- no postopala, tudi ruski (?), v resnici židovski jurišarji bodo jih dobili po plečeh, in Rusija sama se utegne podreti, namena s tako robo pa prav nihče ne bo dosegel. Skomine. Od časa do časa se morajo nekim ljudem delati skomine. TiJjudje so vrlo hudi na tuje bogastvo, a so hudi le, ker to bogastvo ni v njih rokah. Filipo Turrati je italijanski socijalist, je bil prej poslanec in ga je Mussolini poslal v pro-gnanstvo. V Parizu je izdal knjigo, kjer opisuje cerkveno ali vankansko bogastvo in cedi po ijem sline. Zadnje se lahko trdi z vso opravičenostjo. Vatikan ima zaklade in bo dobil od laške vlade precej nazaj. Kar pa bo vlada plačala, je le povračilo navadne tatvine od strani takih, ki so popolnoma enakih nazorov s Turati-jem. To premoženje se Vatikanu vrne, a bogastvo ni morda osebno, temveč namenjeno za cerkvene potrebe in se bo tako tudi porabilo. Ako razni Turatiji sežejo po bogastvu, sežejo tako, da jim večina o-stane v njih žepih. That's the difference. Turati pozabi tudi omeniti, da je mnogo teh zakladov — mrtvih, tako da so sicer zakladi, a ne nesejo niti ficka. Pri nas v Leadvillu imamo do $40.-000 investiranih v cerkvi, a niti centa nam to ne nese, pač pa požre letno precej za vzdr-žavanje. Enako je z zakladi, ki so v sirotišnicah, bolnišnicah, semeniščih, poslopjih. Kadar Turatiji posežejo za take zaklade, znajo in razumejo jih tako izpremeniti, da njim nesejo, dobro nesejo, sirote, bolniki . . . naj pa grejo na cesto. Socializem ni ravno nauk zavidnosti, ampak zelenega zavida je tam več ko dosti. Tudi komunisti so mojstri v praktiki, da se zapravijo "zakladi" v — lastne žepe. Odtod skomine.- * * * Zmede. Zlato se sveti, a tudi mačje zlato se sveti, pa nima veljave in ni nič vredno. Prav po nepotrebnem se pri nekem narodu naprej in naprej poudarja njegov katoliški značaj, sklicuje se na Boga, kakor bi bil Bog samole za do-tični narod. Bog je zlato, tudi katolicanstvo je objektivno Čisto zlato. Ampak dotični narod? Mož n. pr. je zapustil svojo postavno ženo v starem kraju, ima tu drugo in živi z njo kakor z zakonito, in od neke strani, kjer bi se moglo v prvi vrsti pričakovati pravo razumevanje, pa se o možu pred javnostjo zatrjuje, da je 'praktičen katoličan', in bi menda lahko spadal v neko društvo, kjer se vsaj kolikor toliko ka-toličanstva zahteva kot pogoj za članstvo pri družbi. Svetniki katoličani nismo, a tako "praktično katoličanstvo"' je še pod vrednostjo mačjega zlata, ki se sveti in nič več. Tudi v zadnji vojni so se sklicevali na Boga, pa je bil Bog daleč od dotičnih proč. Ako se sklicuje na katoliški značaj kakega naroda, in se sklicuje s tako vnemo in pri vsaki priliki, mora biti dotični narod res katoliški, ne samo katoliški po imenu. "Praktičnih" katoličanov imamo na izobilje, a v življenju ne pomenijo dosti, in mnogi bi z vsemi štirimi protestirali, ko bi jih prištefvali katoličanom. PSeni-ca bo nekoč ločena od plevela, ampak več ko smešno je, če se zdaj plevel proglaša za — pšenico, in to od strani, ki bi mogla vse to poznati.