ZAPISKI
ŠE  O  KOSEZIH
Letos prav v zadnjem času sta izšli pri nas zopet dve publikaciji, ki obravnavata enega izmed najbolj spornih problemov naše starejše zgodovine: izvor in pomen kosezov. Obema publikacijama je skupno to, da skušata podati pregled dosedanjih raziskav o tem problemu in najti najbolj verjetne rešitve zanj. To je publikacija Franceta Bezlaja: Etimološki slovar slovenskega jezika. poskusni zvezek, ki je izšel pri SAZU v Ljubljani in ki avtor v njem razbira dosedanje poskuse, kako najti ustrezno etimologijo besede kosez; in študija Boga Grafenauerja, ki je izšla v Zgodovinskem časopisu in ki daje v njej avtor pregled raziskav o kosezih. ki so bile objavljene v zadnjih letih, in jih kritično vrednoti. Pri tem se Grafenauer ne omeji samo na filološko plat problema, temveč ocenjuje tudi na novo odkrite podatke o kosezili in teorijo o izvoru in zgodovinski vlogi kosezov.1 Take študije so nedvomno koristne, saj je dandanes literatura o kosezih zaradi svoje obširnosti težko pregledna. In končno obstajajo o kosezih tako raznovrstna mnenja, da se je le težko znajti pri iskanju najbolj zadovoljive rešitve. Samo v zvezi z etimologijo besede kosez lahko ugotovimo, da so doslej navajali izvor te besede kot slovanski, romanski ali germanski, poleg tega pa še morda avarski. turko-tatarski ali pa traški. Oba tu citirana avtorja se nagibljeta k razlagi besede iz nekega traškega korena, ki naj bi pomenil -glavarja«. Germanski izvor besede sta vsaj nekaj časa dopuščala Ramovš in Vasmer: pri tem je mislil Ramovš, da je bila prvotna oblika rekonstruirana beseda gauting.
Bogo Grafenauer se v svoji študiji med drugim tudi dotakne problema. ki je tesno povezan z anglistiko. Vasmer je med drugim skušal povezati besedo kosez tudi z angleškim krajevnim imenom Chessington, kar pa profesor Ekwall upravičeno zavrne v svojem znanem slovarju angleških krajevnih imen in predloži etimologijo Cisendone — Cissa dun. Nedvomno je ta etimologija bolj sprejemljiva. Toda s tem ves problem v zvezi s kosezi in Anglijo še ni izčrpan. Ker ta problem še ni bil. kolikor mi je znano, nikjer nakazan, bi želel spregovoriti na tem mestu o njem nekoliko podrobneje. Ne najdem ga niti v sedanji Grafenauerjevi študiji niti v obširnem delu Ustoličenje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, ki je izšlo leta  1952 pri SAZU.
Skoro v vsaki obširnejši zgodovini Anglo-Sasov lahko naletimo pri poročanju o fevdalni strukturi staroangleške države na omenjeno posebno vrsto svobodnih kmetov, ki so znani pod imenom cotsetlas.2 Ti so poleg še drugih svobodnih kmetov, ki so znani pod imeni geneatas in gebiiras tvorili stržen poljedelskega prebivalstva Anglije že pred normansko invazijo in so se obdržali še dolgo  v   pozni  srednji   vek.3 Točna   razmejitev   teh   treh   pojmov   je sporna.
1  France Bezlaj: Etimološki slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek. Ljubljana 196'?. Bogo Grafenauer: Deset let proučevanja nstoličevanja koroških vojvod, kosezov in države karantanskih Slovencev. Zgodovinski časopis XVI (1962). 176—209.
2  F. M. Sten ton: Anglo-Savon England (The Oxford Historv of Enghind). Oxford 1955. glej sub eottarii: v naslednjem sledim izvajanjem v knjigi: Charles McLean Andrevvs: The Old English Manor. Baltimore 1892. str. 120—176.
3  Hans Kurnth:   Middle English  Dictionar;/.  Ann   Arbor   1959. suh eotsetl.
1038
Medtem ko nekateri znanstveniki mislijo, da vsak izmed njih predstavlja poseben sloj kmečkega prebivalstva, so drugi mnenja, da gre tu v bistvu samo za dva sloja: geburas in cotsetlas, medtem ko služi beseda geneatas kot skupni naziv za oba sloja.
Da bomo bolje razumeli funkcijo cotsetlov na angleški vasi, se ustavimo najprej pri sloju, znanem pod imenom gebur. Mnenje je, da je ta sloj starejši kot sloj cotsetlov in da je pojem gebiir prišel v Anglijo že v dobi invazije Anglo-Sasov. Tudi je gebur več kot cotsetl. Gebur je osebno svoboden, toda zemlja, ki jo obdeluje, ni njegova last, temveč jo dobi v obdelavo od svojega fevdnega gospoda. Tudi ni pravica do zemlje nujno dedna. Povprečno je obdeloval gebur v anglo-saški dobi okoli 30 juter (acre) zemlje. Kadar je fevdni gospod postavil gebura na svoje ozemlje, mu je dal najprej nekoliko manj zemlje, poleg tega pa tudi hišo, orodje in nekaj živine. Zemlja geburov se je imenovala burland. Kot protiuslugo so morali geburi izpolnjevati določene obveznosti, ki so variirale od kraja do kraja in ki so se tudi v časovnem razvoju spreminjale. Okoli leta 900 pa so že bile izkristalizirane tri osnovne obveznosti geburov: tedensko je moral določeno število dni delati na zemljišču fevdnega gospoda. Največkrat je moral delati dva dni na teden, jeseni in spomladi tudi tri dni. Vrh tega so bili določeni dodatni delovni dnevi: ta dodatna delovna obveznost je imela, kot se zdi. prvotno bolj prostovoljni značaj, pozneje je postala obvezna (precariae). Končno so morali geburi plačevati svojemu fevdnemu gospodu tako imenovani gafol. ki je obstajal deloma v denarju, deloma v naturalijah. Seveda so imeli geburi pravico do soizkori-ščanja gozdov.
Cotsetli so. kot smo že dejali, nekoliko mlajšega izvora. V Angliji se prvič pojavi ta beseda v neki listini (charter) iz leta 956. Starejši sledovi tega razreda kmečkega prebivalstva, ki segajo morda do leta 765, niso zanesljivi. Zdi se. da se je v Angliji razvil ta razred zaradi razširjanja poljedeljskih področij na ozemlja, ki do takrat niso bila agrarno izkoriščena; zato najdemo cotsetle zelo pogosto izven vasi. na poprej pustih zemljiščih. V vasi pa nastopajo cotsetli namesto geburov v primeru, ko funkcija gebura oslabi; na primer, kadar je gebur kaznovan s tem. da mu fevdni gospod odvzame svobodo, stopi lahke na njegovo posestvo cotsetl. ali pa. kadar gre za poroke članov stanu gebiirov. ki so pripadali različnim fevdnim gospodom itd. Tako kot gebur je tudi cotsetl osebno svoboden, toda zemlja, ki jo obdeluje, je last fevdnega gospoda. Cotsetl ima navadno manj zemlje kot gebur, toda ne manj kot pet juter (acre). Ta zemlja se imenuje cotsetland. cotland, terra eotsetorum. Od svojega fevdnega gospoda cotsetl ni dobil orodja, tako kot ga je dobil gebur. zato pa tudi ni plačeval dajatev, imenovanih gafol. Njegova delovna obveznost na fevdnem posestvu je bila težja kot delovna obveznost geburov. Delati je moral vsak ponedeljek (odtod tudi naziv za cotsetle: lundinarii) vse leto. meseca avgusta pa trikrat na teden, ponekod pa celo vsak dan. Poleg tega je bilo naloženih cotsetlu tudi mnogo drugih obveznosti: moral je opraviti vse tiste posle, ki jih je fevdni gospod zahteval od njega; med drugim je bila cotsetlom naložena dolžnost obrambe obale in nadzorstvo nad vladarjevimi lovišči. Pogosto je fevdalec prenesel na cotsetle prav tiste obveznosti, ki so pripadale fevdalcu v okviru taio imenovane »trinoda neeessitas«: gradnja utrdb, čuvanje mostov in vojaški spremstvo.
1039
Da je imel gebiir \išji položaj kot ootsetl. se vidi tudi v tem, da je fevdni gospod izbiral iz vrst geburov administratorja svoje posesti, imenovanega ge-refa, ne pa iz vrst cotsetlov. Iz obeh grup kmetov pa je lahko izbral fevdalec nižjega uradnika na svojih posestvih, imenovanega bydel, ki je deloval predvsem kot sel.
Tako gebiiri kot ootsetli pa so morali plačevati cerkvi določene dajatve. ki mi se pa zopet vsebinsko razlikovale.4
Ta situacija na vasi se ni bistveno spremenila po invaziji Normanov. In tako najdemo v zbirki Domesday Book tudi cotsetle. poleg tega pa še izraze kot so: coscets, coscez, cozets ali cozez, ki kažejo na mlajši jezikovni razvoj.5 Ni treba opozarjati, da so te oblike skoro ali celo popolnoma enake z našo besedo kosez. V latinščini pa se uporablja še beseda oottarius, ki jo tudi pogosto srečamo v zbirki Domesday Book. Te oblike pozna tudi Du Cange, kjer lahko najdemo naslednje variante: cotselanda, cotselda, cotsetus, coosez. coscet, pri čemer Du Cange citira vire iz Anglije.6 Zanimivo pa je, da najde Du Cange tn besedo tudi v Franciji in v tej zvezi citira starofrancoski tekst iz srednjeveške romance Parionope. kjer se javlja oblika cosel. To dejstvo je važno, ker priča, da je pojem kosezov bil vsaj do neke mere znan tudi v srednjeveški Franciji.
Tako lahko ugotovimo, da imamo v srednjeveški Angliji kmetovalce, imenovane med drugim »coscez, cozez«, in da je to neka vrsta svobodnih kmetov v fevdalni družbi. Na drugi strani imamo pri nas »kosezec ki so v srednjem veku bili »pripadniki slovenskega družbenega sloja med podaniki in plemstvom? (Bezlaj). V obeh primerih gre torej za identično besedno obliko z v bistvu isto vsebino. Ali gre tu tudi za isto etimologijo? Morda bi rekli, da gre tu za či-.to slučajno podobnost, ki pa nima nobene filološke osnove; toda takšna zavrnitev se mi zdi skrajno neverjetna. Ce bi šlo tu za dve etimologiji, potem se bomo morali odločiti, h kateri bomo pripisali kraj Kossessdorf v severovzhodnem Pod-karpatju, ki ga baje še vedno lahko prištevamo k traški sferi. Ali je kakršenkoli dokaz, da je ime, ki ga navaja Konstantin Porfirogenet, res v kaki zvezi s kosezi? In končno čisto fonetično vprašanje: aH je nujno, da izvira slovenska beseda   kosengr,.  ka$eng7,  ali  kake druge oblike? Važno je tu, da spoznamo.
1 O obveznosti cotsetlov glej sledeči tekst, povzet iz: Joseph Bosvvorth: An Anglo-Sa.von Dictionary. Oxford Universitv Press; cotsetle reetum est juxta quod in terra constitutum est. Apud quosdam debet omni die Lunae, per anni spatium. opernri domino suo, et tribus diebus unaquaque septimana in Augusto. (Apud quosdam, operatur per totum Augustum, omni die, et unam aeram avene metit pro diurnale opere. Et habeat garbam suam quam praepositus vel minister domini dabit ei). Non dabit landgablum. Debet habere quinque aeras ad perhabendum, plus si consuetudo sit ibi. et parom nimis est si minus sit quod deservit. quia saepius est operi illius. Det suder heordpenig in saneto die Jovis, sicut omnis liber facere debet, et adquietet inland domini sni, si sub-nionitio fiat de sewarde, id est, de custodia maris, vel de regis deorhege, et ceteris rebus quae suae mensurae sunt: et det sunm cvriesceatum in festo saneti Martini. Tekst izvira iz Rectitudines Singularum Personarum, spis, ki obravnava upravo posestev in ki izvira iz pozne staroangleške dobe. Cf. F. M. Stenton. Anglo-Saxon England. (The Oxford Historv of England). Oxford 1955. str. 465 si.
5  Henrv Fllis; A general introduetion to Domesday Book. London 1855. str. 84 si.
6  Dn Cange. Glossarium mediae et infimae Tjaiinitatis. Niort 1884.
1040
da gre v osnovi za korensko besedo kot, kateri je dodana še neka končnica, ki jo je treba ugotoviti. Dejstvo, da je tu predvsem korenska beseda merodajna, pričajo angleške oblike cotsetl, cotnian in cottarius, kjer se drugi del besede izpreminja, in vendar ostane pojem neizpremenjen. Končno rešitev tega problema seveda prepuščam strokovnjakom za slovensko jezikoslovje.
Janez   Stanonik
1041