L
Iz ka j a vsak četrtek. Cena mu je П K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ea Ameriko in druge t.uje državo 6 K.) — Posamozne številko so prodajajo ■	po 10 vinarjev. —•
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi so pošiljajo; Uroduištvu „Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-Rorati pa: Upravništvu „Domoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva ulioa—
Štev. 20»
V Ljubljani, dne 17. maja 1917.
Leto XXX.
Maša društva po vofski.
Prišel bo čas, ki ga je Bog določil, in mši možje in fantje se bodo vračali na svoje domove. Že naprej se veselimo tistih dni.
Marsikdo |e pa že izrekel odkrito bojazen: Kakšni se bodo vrnili naši ljudje. Ali jim ne bo pomorila vojska vseh blagih čutov? Ali so jih ne bo oprijela neka podivjanost? Ali ne bo zopet zavladal boj in nož... Kako bo? Ravno brez vsake podlage niso taki pomisleki; zlasti tam ne, kjer bo imel svojo besedo največja sro-Vina tega sveta- kralj alkohol. Le v njegovem kraljestvu bo doma sirovost, neotesanost, divjina, le tam bodo zamrli blagi uiti, le tam bo zopet doma boj in nož.
Možje in mladeniči, vi ne veste, , ka-«> se vas veselimo!
Zlasti se vas vesele naši društveni do-novi, društvene dvorane. Tam bodi po _ ojski naše zbirališče, tam boste pripovedovali vi nam, tam bomo pripovedovali mi fam. Povedati si imamo vsi dosti, saj se toliko časa nismo videli. In tam se bo-"o zbirali in ne na fronti alkoholovega '""aljestva.
Že poslušam v duhu, kaj nam pripove-lujc bivši vojni ujetnik. Prevozil je širne uske planjave, videl tuje narode in njih a vade, doživel je marsikaj hudega, ali da-les je vse prestano. Zato pripoveduje vse ak(> lepo, zasoljeno z duhovitimi primera-["f ki so lastne le zdravemu kmetiškemu indstvu. Mi pa poslušamo in imamo solzne, oči sedaj od žalosti, sedaj od smeha, okler se ne razidemo. »Prihodnjo nedeljo a svidenje!« kličemo drug drugemu.
Za izpremembo se drugo nedeljo glasi mož-zafrontovcc in pripoveduje, 0 smo živeli doma. Pisali smo pisma,
ak
pa se je marsikatero izgubilo; pošiljali smo vam, kar smo si od ust pritrgali, pa je marsikaj izginilo po krivdi brezvestnih ljudi, ki nimajo srca do trpečega vojaštva. Molili smo za vse, in Bog nas ni pozabil. Dalje govori mož o brezštevilnih komisijah, ki so obiskovale naše domove, o raznih ukazih, ki so izšli v minulih dneh. Prav gotovo ne bo pozabil tistega dae, ko je zapustil faro ali podružnico veliki zvon in njegovi bratje, ki so odhajali na bojne poljane.
Zopet bo minila nedelja, in težko bomo čakali prihodnje, ko bo stopil pred nas korenjaški Jože in bo povedal, kje in kako je prislužil svoje hrabrostne svetinje, Janez bo pa natanko — kakor zna samo on — popisal tisti dogodek, ki ga je v pismu nakratko omenil z besedami: » Pet nas je bilo v enem kritju, pa vsaka granata ravno v sredo. Oni štirje so bili v enem trenutku mrivi, jaz pa sem bil samo malo ranjen. Sedaj sem že boljši. Kmalu bom šel za tovariši nanovo poskusit srečo. Rečem pa: Samo Jezus in Marija sta me rešila.«
Naših društev čaka po vojski lepa naloga. Zato je prav, da jo že naprej poznamo in da se že naprej pripravljamo nanjo, Če bodo naši možje in fantje zvesti svoji društveni zastavi, v društvenih domovih odkrivali svoje doživljaje, potem je prav gotovo, da se nam ni bati podivjanosti in da poboji ne bodo na dnevnem redu.
Gotovo je, da bo v teh velikih dnevih vsak veliko doživel. Na bojišču, v ujetništvu, med moštvom v zaledju, med civilisti doma se odigravajo veliki dogodki. Zato bodi naša dolžnost, da ne podcenjujemo nobenega, češ, ta nič ne ve, ta ni nič prestal in izkusil ali podobno,
Bog iz nebes pa n?.j da že naprej svoj blagoslov.	Samotar.
Kam z denarjem?
Dolgotrajna vojna zahteva ogromno denarja. Da se zagotove nova denarna sredstva, se je začelo podpisovanje šestega avstrijskega vojnega posojila. Mogočna zavezna Nemčija je završila pravkar svoje šesto vojno posojilo s tako sijajnim uspehom, da zbuja ta nova finančna zmaga splošno občudovanje. Bodi to tudi za nas živa spodbuda, da pri 6, avstrijskem vojnem posojilu posnemamo zgled Nemčije, zgled domovinske ljubezni. Bolj še nego prej je treba tudi sedaj številnemu sovražniku, ki je zavrnil našo za mir pripravljeno roko s porogljivostjo, vnovič izpričati našo gospodarsko silo in domoljubno požrtvovalnost. Dočim naše junaške armade z neomajno silo varno čuvajo meje pred sovražno pohlepnostjo, naj sijajni uspeh' 6. vojnega posojila podere vsako upanje sovražnikov, ki mislijo, da bomo gospodarsko onemogli. Sedaj stojimo pač v zadnjem razdobju strašne svetovne borbe, zato zbe-rimo vse svoje gospodarske sile ter z ble-stečim izidom novega vojnega posojila do-kažimo svojo neuklonljivo voljo do srečnega miru po zmagi.
Trgovina, industrija in obrt v naši ožji domovini je ob predidočih vojnih posojilih dejansko izpričala svoj patriotizem.; zatrdno je pričakovati, da dokaže tudi zdaj svoje neomajno domoljubje.
Za 6. vojno posojilo se je pričelo živahno zanimanje.
Naš cesar Karel je podpisal 12 milijonov avstrijskega in prav toliko tudi ogrskega državnega posojila, zraven je pa pristavil: »Pričakujem, da bosta avstrijski kapital in velik krog hranilcev v sedanj! za srečni izid vojne posebno važni dobi vnovič pokazala, da je naša iiuančna sila nezlomljiva in odločnost neupogljiva.«
UgodnostFza podpisovanje so izredno velike; -Mipilarna varnost, nizki prevzemni
kurz, visoka rentabiliteta. Predvsem pa treba poudarjati patriotični pomen tega posojila. Prebivalstvo v Avstriji se je v tem oziru izkazalo doslej vrlo požrtvovalno ter naložilo v petera dosedanja vojna posojila okroglo 20 milijard kron, V teh številkah je izpričana naša domovinska ljubezen, Ni se bati, da bi se sedaj, ko se po .vsem soditi bližamo vendar-le koncu krvave drame, to domovinsko navdušenje krhalo, da bi požrtvovalnost za blagor domovine ponehavala. Mladi, priljubljeni cesar se je postavil na čelo podpisovalcem, narodi mu bodo sledili in tako uničili načrte sovražnikov — ki so hoteli raztrgati našo državo.
Pregled po svetu.
Cesarjeva zahvala. Cesar Karel je izdal pismo, v katerem se vsem narodom avstrijskim zahvaljuje za njih požrtvovalnost in potrpljenje, s katerim prenašajo vse težave hude vojne. Med drugim pravi: »Hvaležno priznavam vse, kar je ljudstvo storilo z občudovanja vrednim naporom duševnih in telesnih moči v teh resnih dneh: Delo poljedelca, industrijskega in obrtnega delavca, rudarja itd. Poudarjati moram z vso hvaležnostjo tudi vzorno delovanje naših žensk, ki so si v težkih časih s svojo vztrajnostjo, pridnostjo in ljubeznijo do bližnjega za vedno pridobile priznanje domovine.«
Rusija v sedanjem stanju skoraj ne more uspešno posegati v vojsko. Ali naj sklene poseben mir? Delavski odbor še vedno pritiska, naj se zagotove sadovi miru, ker ruski narod ne mara več, da bi se vojska nadaljevala. Bazeljska »N, Zeitung« piše: »Sedanja vlada ve, da bi se Rusija s posebnim mirom odrezala od pomožnih sredstev sporazuma, ki jih zelo potrebuje; postala bi osamljena in bi bila navezana na Avstrijo in Nemčijo, ki po svoji osnovi ne moretabiti naravni zaveznici socialistične ljudovlade. Ruska začasna vlada je v škripcih: vojske ne more nadaljevati, ker se majejo temelji armade, miru skleniti ne more.« — Sedaj je njena dolžnost, da prigovarja državam v ententi, naj se pridružijo mirovnim predlogom.
Nemiri na Ruskem. Ni* dvoma, da pričakuje na Ruskem kakor tudi povsod drugod velika večina nestrpno, da se čimpre-je doseže mir. Začasna vlada v Petrogradu pkuša zadušiti misel na posebni mir. Minister Miljukov je naravnost naznanil ruskim zastopnikom pri tujih vladah, da. so 'glasovi o posebnem miru izmišljeni, Vsled tega so izbruhnili v Petrogradu in po drugih ruskih mestih nemiri, ki so obrnjeni proti vladi. Anglija in Amerika zalagata Rusijo z denarjem in municijo; na ta način dobivajo Angleži čedalje večjo moč v Rusiji,
Mirovni posvet v Stockholmu, ki se
prične prihodnje dni, bo 'brez posebnega pomena, dasi je priglašenih do 100 zastopnikov socialne demokracije. Četverospora-zum, ki ga vodi Anglija in ki ne mara miru, Je odrekel udeležbo. Torej . ^dfvoj tudi v mednarodni soc. demokraciji, ki bi morala 21
vendar z vso silo nastopiti za mir. Iz tega se vidi, da četverosporazum s polnim parom nastopa proti mirovnemu gibanju. Demokratični zastopniki četverusporazuma nameravajo sklicati poseben shod meseca junija v Londonu.
Svetovna vojska.
Novi viharji na Krasu. — Boji na Francoskem še niso ustavljeni. Ysi sovražni napori zastonj. — Sovražna ofenziva vMaeetlonlji zlomljena. — Novi uspehi podgorske vojske.
VOJSKA Z ITALIJO,
Začetek 10, ofenzive. Po več mesecih so se Italijani zopet zganili. 12. maja zjutraj so začeli Italijani močno streljati in sicer iz topov vseh vrst na črti od Tolmina do morja. Ogenj je trajal več ur. 13. maja se je razvilo streljanje še v večji meri. Cel dan so sovražni topovi obsipali z jekleno točo naše postojanke. Naši so jim krepko odgovarjali.
Sodba o prodiranju proti Trstu. Švicarski polkovnik Egli, ki je obiskal našo soško bojno črto, piše v švicarskem listu »Baseler Nachrichten«, da je nemogoče, da bi Italijani prodrli proti Trstu. »Kraška planota, ki zapira pot, je najtežavnejše ozemlje, na katerem so se kedaj vojskovali. Čim dalj naprej pridejo Italijani, tem te-žavnejši bo njih položaj. Morebiti bi se z ogromnimi žrtvami posrečilo vzeti del naj-sprednejših postojank, ali po tem, kar sem videl te dni, smatram za nemogoče, da bi mogli Italijani na komehski planoti prodreti. Južni del Krasa do morja je izborno zaprt. Mogočne utrdbe na Grmadi in na predpolju nahajajoče se višine ojačujejo ogromno obrambo na Krasu. Italijani si morajo izbrati drugo pot, če hočejo v tej vojski doseči Trst.
FRANCOSKO BOJIŠČE.
Boji se nadaljujejo na vsem bojišču. Kljub
ogromnim izgubam in malim uspehom Angleži in Francozi še vedno nadaljujejo svoje napore, da bi predrli nemško fronto ali da bi vsaj potisn.Ui Nemce nazaj. Sovražniki upajo, da bo Nemcem zmanjkalo streliva, ker so pred kratkim štraj-kali nemški municijski delavci. Končno se sovražno vodstvo boji, da ne bi ljudstvo izvedelo, koliko stotisoč vojakov je šlo zastonj v smrt! Boji bodo skoro gotove trajali še nekaj časa, dokler ne bodo Angleži popolnoma omagali.
,Pe^;faitka;ijm><An°asii ;se.jc izačela ^Лш maja:!Angleške; jlčfeticl sroi.uaakiöäite* šestei.poH silni artiljerijsld pripraiVr. V podolST žarkov ' so se razvijale angleške mase k napadu. V glavnem so napadali v treh smereh; ob cesti, ki pelje proti severovzhodu proti mestu Lens, proti vzhodu na mesto Douai, proti jugovzhodu ob cesti v Carnbrai, Na severovzhodnem delu tega napadalnega prostora so se razvili zelo hudi boii za vas Fresnoy. Angleži so jo sicer osvo-i'i, toda
nemški protinapad jih je vrgel nazaj, da je vas končno ostala v nemških rokah. Po. dobno se je godilo tudi drugim napadalnim skupinam Angležev. Prav tako valovanje je bilo tudi 12. in 13. maja.
Borba ob Aisni se nadaljuje. 5. in 6. maja so doživeli Francozi na tem bojišču občuten poraz. Proti višinam Chemin-des-Dames so vrgli okrog 200.000 mož v boj. Tuintam so potisnili Nemce nekoliko nazaj, toda nemške rezerve so večinoma zopet osvojile izgubljene postojanke. Tako so bile zastonj vse silne sovražne žrtve. Oba nasprotnika sta imela pri tem občutne izgube. 7. maja zvečer se je zopet pognala fienccska pehota proti nemškim postojankam; — toda uspeh je bil zopet le občuten poraz. In ta krvava igra se ponavlja vsak dan vedno naprej, vedno novi zbori se pošiljajo v boj — in smrt — zastonj,
V Champagni se bijejo le topovski boji; pehota ni nastopala v večji meri,
BOJI V MACEBONIJI.
Ponesrečena sovražna ofenziva. Po
veljnik sovražne macedonske armade Sar rail je moral začeti z ofenzivo, ki naj bi Nemce prisilila, da bi poslali tja ojačenj, Toda opekel si je prste. 8„ 9. in 10. maja se je razvila huda bitka, kakršne še ni bilo na tem bojišču. Na Vsi črti od Vardarja do Ohridskega jezera je zadivjal silen topovski ogenj, ki so ga podpirali še metalci min Po topovski pripravi so začele naskako-vati sovražne množice pehote, isarrail je poslal v boj Francoze, Angleže, Ruse, Italijane in tudi zadnje os4anke Srbov.
Najprej je napadel sovražnik med jezeri Ohrida in Prespa, pa so ga hitro vrgle avstrijske in turške čete.
Pri B i t o 1 j u je sovražnik nameril svoj artiljerijski in pehotni napad na severozahodne višine Ko so zavezniki opazili, da se sovražne množice zbirajo v sprednjih jarkih, so namerili tja hud topovski ogenj; kljub temu se je sovražna pehota razvila k napadu na kake tri km. široki bojni črti, toda bila je krvavo odbita.
Najhujši boji so bili pri ovinku reke Črne. Po besni pripravi s topovi so množico Rusov, Francozov in Italijanov na 16 kilometrov široki fronti napadle kar trikrat zaporedoma. Ponekod se jim je posrečilo udreti v postojanke zaveznikov, toda hrabra bolgarska pehota jih je kmalu vrgla ven in ujela 273 mcž.
Tudi v gorovju Moglene in ob Vardar-ju so bili zastonj sovražni napadi. Tu je prišlo pogosto do ročnih metežev, v kale-fih so zlasti Angleži doživeli krvave izgube.
; V teh bojih je Sarrailova armada izgubila do 20.000 mož. Celi kupi sovražnikov leže pred bolgarskimi postojankami in ,кЈ£г bil sovražnik udri v bolgarske jar-кр.до je moral potem iz njih, so strelski jarki polni sovražnih mrličev.
DOGODKI NA MORJU.
Uspehi podmorskih čolnov vedno
bolj rastejo. Angleži sedaj sami priznavajo, da podmorski nevarnosti niso kos. Pišejo, da so Nemci šele dobro začeli podmorsko vojsko in da se bo število nemških pon-vodnikov v nekaterih mesecih podvojil°i'
če ne potrojilo. Pravijo, da Nemčiji čas pomaga do uspehov: čim dalj se vleče vojska, tem več podmorskih čolnov spuste v morje in tem bolj se gosti mreža podvodnikov okrog Anglije. Vsak dan poroča nemška admiraliteta o novih sovražnih ladjah, ki so bile pogreznjene.
Boj na morju se je vnel med oddelki nemške in angleške mornarice ob flandrij-ski obali. Nemške ladje so udrle na odprto morje, kjer so zadele na o-ddelek sovražnega brodovja. Razvil se je boj na veliko daljavo. Na nekem sovražnem rušilcu je v tem boju prišlo do eksplozije, nakar se je potopil. Nato se je boj prekinil,
MIROVNI GLASOVI,
Razne govorice o miru- Nekdanji francoski vrhovni poveljnik Joffre je rekel v nekem govoru: »Nazaj ne moremo, dokler Nemci ne dajo Franciji Alzacije in Lotarin-gije,« V skandinavskih državah so pa mnenja, da bodo degodki na Ruskem in svetov-
Cesarjev dar. Naš cesar je podaril vdpvi jprofesorja Maksa Sever, ki je padel junaške tragične smrti v službi domovine kot nadporočnik, ko je vežbal vojake v metanju ročnih granat, — gospej Zalki Sever, 2000 K.
Spremembe v duhovski službi; Premeščeni so bili: g. Jožef Poje, kaplan v Ži-reh na Brezovico; g, Fr, Učakar z Brezovice v Žiri; g. Ant. Selan iz Poljan na Vrhniko, — Prostovoljno še je odpovedal župniji g. J, Ogrizek, župnik v Lomu,
Za častnega meščana ljubljanskega je imenovala mestna občina ministra Otokar-ja barona Trnka, ki je mnogo pripomogel, da je mogla mestna plinarna (kakor tudi elektrarna) v pretekli zimi nadaljevati svoj obrat in da se je moglo dovažanje potrebnega premoga zagetoviti,
Nemški kancler na Dunaju. Dne 13, maja je prišel nemški kancler Bethman-Hollweg na Dunaj. Posvetoval se je z grofom Černinom; sprejet je bil tudi pri ce-
Avstrijska cesarska dvojica pri strelcih v Bolcanu.
na lakota kmalu prisilili vse države na mir. Dosedaj so bili Angleži glavni nasprotniki ™iru, vsled podmorske vojske bodo pa tudi
" omehčani.
Tedenske novice.
, Zaklad cesarice Zite, Mestni svet »lubljanski je na rojstni dan Nj, Veličanstva cesarice Zite soglasno sklenil, da se * Pnhodnji proračun postavi znesek 30.000 , 1-°n. ki se bo koi »zaklad cesarice« plo-°nosno naložil, takoj po vojni pa upora-1 v enega izmed namenov, ki so Njenemu eiicanstvu najbolj pri srcu, m_	je v Ljubljani goriški kanonik
" sgr. Janez Wolf, star 83 let. Častitljivi Bo[~ 'u- Žjvel v L'ub'iaai kot begunec, nv^tf |e 'ie nekaj dni. Naj počiva v miru Preblag, pokojnik!
sarju. Dne 15, je govoril nemški kancler v državnem zboru, kjer je baje izjavil, naj se pričakuje, da se bo kmalu sklenil mir.
— Nova prebiranja, S pozivnim razglasom »T« zaukazano ponovno prebiranje v letih 1871. do 1867, rojenih črnovojnikov in vseh onih v letih 1893. do 1867. rojenih, kateri so bili dosedaj izvzeti od prebiranja vsled kakega izvida o napakah, ki povzročajo nesposobnost za vsako službo, se všri na Kranjskem: Dne 17., 18., 19., 20. in 21. maja v L ju bil ja nriiiarsortna* okraja Ljubljana (izvzelmši.: mesto- Ljubljana) in Vrhnika; dne 22". ftiaja -^Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; dne 23, in 24. maja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; dne 25, maja v Rtidolfovem za sodni okraj Rurlolfovo; dne 26. maja v Žužemberku za sodni okraj Žužemberk; dne 29, maja v Trebnjem za sodni okraj Trebnje; dne 30, maja v M o k r o-n o g u za sodn; okraj Mokronog; dne 31.
maja v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica; dne 1. junija v Krškem za sodni okraj Krško; dne 2. junija v Ratečah za sodni okraj Rateče; dne 3. junija v L i t i j i za sodni okraj Litija; dne 17. maja v Kočevju za sodni okraj Kočevje; dne 18. in 19. maja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; dne 21. in 22. maja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; dne 23. in 24. maja v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne 25. maja v Škof j i Loki za sodni okraj Škof ja Loka; dne 26- maja v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 29. maja v Radovljici za sodni okraj Radovljica; dne 30. maja na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora; dne 25. maja v Vipa.vi za sodni okraj Vipava; dne 29. in 30. maja v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče; dne 31. maja v Logatcu za sodne okraje Lo-gateCj Lož in Cerknica; dne 2. junija v Idriji za sodni okraj Idrija.
Odlikovanja za zasluge pri podpisovanju vojnega posojila so dobili med drugimi; G. A, Cerkovnik, župan v Št. Ruprtu, in g. Iv, Krhin, župan v Št, Jerneju: srebrni zaslužni križec s krono, — G. dr. Ivan Černe, ravnatelj »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, g. Jos, Eppich, župnik v Srednji vasi pri Kočevju, g, Iv, Krajec, ravnatelj posojilnice v Novem mestu, g, Ant. Lesjak, župnik in duh, svetnik v Št. Jerneju, g. Jak. Ramovš, župnik v Vel. Laščah, g. K. Vukšinič, oskrbnik n. vit. r. v Metliki: vojni križec za civilne zasluge 3. reda. — G, J. Rašica, ravnatelj deželne banke v Ljubljani, g. V, Pečanka, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, g. dr. A. Medved, katehet v Mariboru, g. dr. J. Tominšek, gimn, ravnatelj v Mariboru: vojni križec za civilne zasluge 2, r e d a.
Žalostna smrt, V Ljubljanici se je utopila 26 let stara gospa Ivana Bischof, rojena Tomšič, soproga davčnega asistenta, rez. poročnika Viktorja Bischof, S seboj je. vzela tudi 6 mesecev starega sinčka, ki je tudi utonil. Kot vzrok je navedla, da ni mogla otroka zadostno sama dojiti!
Grmenje, ki se je čulo po Kranjskem 11. maja zvečer iz ljubljanske okolice, naj nikogar ne vznemirja. Pojasnilo o tem pride pozneje.
Spominska cerkev v Trstu. V spomin na svetovno vojno in na padle Tržačane bodo sezidali v Trstu novo cerkev, V ta namen se je ustanovilo društvo, ki mu na-čeluje vsled predloga škofa mil. g. dr. Kar-lina, tržaški namestnik. Cerkev se bo imenovala »Spominska vojna cerkev cesarica Zita« in bo stala v okolišu sv, Andreja,
Vojaške novice.
Spominski šopek! Načelnik gen. štaba pl. Arz je poklonil cesarici Žiti na rojstni dan krasen šopek, zvit iz cvetk, ki so jih poslali vojaki iz vseh front, celo iz strelskih jarkov.
Vsi zvonovi. Na Ogrskem bodo baje pobrali vse zvonove za vojno uporabo, ko-
3i
likor jih je še ostalo. Pustili bodo samo ta-3 ke, ki imajo zgodovinsko ali umetniško vrednost.
Papež Benedikt XV,, ki se neprestano trudi, da bi dosegel mir, priporoča, naj bi Vsi dobri in verni katoličani pomnožili svoje molitve in prošnje do Kraljice majni-kove, ki je obenem Kraljica miru. Sestavil jn izdal je posebno mirovno molitev k prc-svetemu Srcu Jezusovemu in preblaženi Devici. Naj bi nam majnikova Kraljica prinesla če ne naravnost miru, pa vsaj blaženo upanje, da se mir čimpreje zagotovi.
Rekord glede števila odlikovalnih znakov bo menda dosegel Slovenec Anton Lokar, stotnik v generalnem štabu. Doslej je dobil že osem odlikovanj; zadnje mu je podelil malteški viteški red.
Vojfcški škof Bjelik nadzoruje sedaj dušno pastirstvo med vojaštvom na bojišču in po bolnišnicah na jugozahodni fronti.
V prid vdovam ir sirotam po padlih vojakih so odkrili v Novem mestu dne 13. maja »vojnega mož a«. Po primernem nagovoru novomeškega prošta mil. g. dr. Elberta so navzoči odličnjaki zabili prve žeblje.
Po dopustu. — Italijansko bojišče, !. maja 1917 po dolgi frontni službi je tudi mene enkrat doletela sreča, da sem smel zapustiti za 14 dni s snegom pokrite gorske velikane in pohiteti domov, v drago mi Rožno dolino. Le žal, da so ti lepi dnevi tako hitro minuli! Precej se je izpremenilo v tem času v zaledju. Zvonov ni več, vsaj vecj'h ne; s solzami v očeh se je ljudstvo poslavljalo od njih. Povsod vidiš temne, žalostne obraze. Osamljene, tihe žene in dekleta se vrlo trudijo pri vseh potrebnih kmetijskih delih, To so junakinje! Nekateri tožijo, da so se mladenke v moralnem oziru zelo izpremenile, poslabile. Vem, da so tuintam te tožbe upravičene, toda ne povsod. Še jih je pretežna večina pridnih ir. nravno poštenih. Taka napravijo tudi na vojake s fronte najboljši vtis in jih kre-pe, da vstrajajo. In kako lepo pišejo svojim dragim na bojišču: »Rad moli in ne zabi na Boga!« Vsa čast takim vrlim dekletom! Pozdrave vsem čitateljem »Domoljuba«. — Joško Gabrijel.
Še precej hitro je došla dopisnica, ki so jo pisali uredništvu ujetniki iz Griba-novke na Ruskem. Vsebina: Podpisana pošljeta v imenu vseh Slovencev, ki se tukaj nahajajo, cenj. in ljubim bralcem »Domoljuba« srčne pozdrave v upanju, da se kmalu vrnemo v drago domovino. Bog Vas živi! Iv. Javornik, Jos. Bregar. — Griba-novka, Tamb. guber.' Rusija. — Čevljarsko delo opravlja v ruskem ujetništvu Jak. Lu-kančič, iz Rovt pri Logatcu. Domači so čakali 11 mesecev, preden se je oglasil. V ujetništvu je z njimi več tovarišev domačinov.
Grški kralj v Solunu odstavljen. Na
nekem shodu v Solunu so proglasili, da je grški kralj Konstantin odstavljen. Na shodu je bilo do 40 000 oseb. Izdajalcu Veni-celu so prirejali ovacije.
To kaj pove! V treh mesecih podmorske vojske (od 1. februarja do 1. maja) je bilo potopljenih, kakor je razvidno iz natančnih uradnih zapiskov nemškega mornariškega urada, 1325 sovražnih in nev- ' 4>
tralnih ladij. Nemci so izgubili pač tudi precej podvodnih čolnov, vendar je pa število podvodnikov, ki jih pridno grade, čedalje večje, moštvo čedalje bolj izšolano, vojnega materijala pa vedno zadosti. Število potopljenih ladij je v sedanjem gorkem času čedalje večje..
Mala stvarca, a za nas zabavna. Mladenči in možje v tirolskih Dolomitih, pošiljamo vsem bralcem »Domoljuba« prisrčne pozdrave. Ko bi Ti, predragi »Domoljub«, znal, koliko veselja nam napraviš, kadar priromaš v naše zasnežene hribe, bi bil še bolj ponosen, ko si tako srečen, da moreš razveseliti nas siromake, ki nam je odmerjenih le malo veselih uric. Ti nas pa vselej razveseliš; kadar prideš, kar skočimo okrog Tebe, pa ne le Slovenci, ampak tudi hrvatski in češki vojaki. Oh koliko je veselja in zabave s skrivalnico! Tako sama na sebi mala stvarca, a za nas vojake toliko zabavna! Enako pa tudi druga vsebina. Beremo glasno in cel kolobar je okrog; prebrati se mora do zadnjega stavka. Ko ni več, pa još je-dan put čila Hrvat. Na zadnje pridejo še inserati na vrsto. —
Korajžni in veseli smo pa še vedno in tudi še precej pri zdravju. Sem pa tam tudi kakšno »slovensko« zakroži-mo. Tudi Nemci jako radi slišijo naše pesmi. Kar vrstimo se: enkrat zapojemo mi Slovenci, drugič Nemci, pa eden drugega poslušamo, in pri tem smo si največji prijatelji. Vidiš, dragi »Domoljub«, takšno je naše življenje in zabava.
Kadar laška granata čez nas oziroma med nas pribrenči, ali mislite, da se slovenskemu junaku hlače tresejo? Pozdravljamo vse drage doma. Na veselo snidenje! Anton Drašler, Borovnica; Lojze Pirnar, desetnik, Dobrava; Pavlo Renar, Rojan, četovodja; Franc Mun-da, Ptuj, četovodja; Franc Ladič, Pod-grad; Ivan Žnidaršič, Grahovo; Anton Kavčič, Postojna, poddeset.; Udovč Matija, Št. Janž.
Vojni ujetniki. Do 1. februarja 1917 so osrednje velesile ujele vsega skupaj 2 milijona 874.271 sovražnih vojakov. Od teh je v Avstriji: 852.853 Rusov, med njimi 4755 častnikov; Italijanov 97.712 (med njimi 2227 častnikov); Romunov 38,327 mož, 542 častnikov.
Ruske armade kmalu ne bo več, čc bi bilo res, kakor so poročali časopisi, da je od ruske vojske pobegnilo od 1,200.000 do 2 -milijona vojakov. To se pač bere kakor izmišljena pravljica.
Bivši predsednik — vodja ameriške vojske. Roosevelt se je sam postavil na čelo prostovoljnemu vojnemu zboru Američanov, ki šteje baje 184,000 oboroženih mož. Te oemerava prepeljati na Francosko, kjer jih bodo izurili.
?e ena ljudovlada se je oglasila, da ne mara več diplomatskih zvez z Nemčijo, t. j. afriško-zamorska ljudovladica Liberia. Dandanes se pač malo menimo za take državice!
Prebiranja v Ameriki. Severna Amerika rožlja z orožjem. Tekom nekaterih mesecev namerava poslati na evropsko
bojišče pol milijona vojakov in 400 težkili topov. Edino to skrbi Wilsona, če Mehika zahrbtno udari. Tudi Japonska je jela t<* hipno gibanje v Ameriki po strani gledati; češ, kaj pa, če bd se ost obrnila tudi proti Japoncem.	i
Majniške pozdrave pošiljajo vsem znanim in vsem domačim: Jožef Hiimer, Krair.sach na Tir i!, skem. — S tirolskih planin: Tefef. Janko Mejač in Karel Sajovic iz Motnika; podd, A. Tavčar, Stara Lokp; inf. Iv. Vidic, Brezje; Andr. Tajfek, Vrzdencc; Jožef Rugelj, Jesenice; Fr. Remar, Cernik; Albin Morela, Moravče; Fr, Freliii, Brezje; J. Dejak, Rib,, niča; J. Kosele, des. J. Gestel, Kočevje. Nazna* njajo, da so vsi zdravi in veseli. — Z romunskih" bojnih ravnin desetnik Iv. Uranič, častniški kuhar Jul. Adamič. — Iz strelskih jarkov italijanskega bojišča: Strelci Jadko Kokalj, Ihan; Ivan Krvina, Vrh', -lika; Rudolf Kovač, Ihan; Stefan Katz, Št. Janž; Josip Zupančič, Pristava; Martin Podlipnik, Ihan. — Z južnega bojišča vojaki gorskega strelskega polka: Podd. Josip Udovč, Št. Janž; Anton Hribar iz Ihana; Alojzij Tomažin iz Žleba; inf. Ignacij ŽebičJ Križe pri Tržiču- Jožef Bratina, Dol, Otlica; Franc Pehovčič, Zgor. Logatec; Jožef Kovač, Kaminjt; Martin Pavlovič, Krško; Franc Fink, Št. Janž; Fr, Debevc, Šl. Janž; Luka Grajfoner, Ptuj; Pipan Ant,, Škofja Loka; Janez Cerar, Domžale; Karel Dre» Slov. Bistrica.
Razne novice.
900 K podpore je donesel cerkveni Vcncert v ljubljanski frančiškanski cerkvi dnevnim zavetiščem za revno šolsko mladino. Koncert je nudil ljubiteljem glasbe velik umetniški užitek,
Romunija res bogata. Dunajski listi naznanjajo, da bo priš'o iz Romunije v najkrajšem času še 320 vagonov romunskega žita v Avstrijo.
Enakopravnost. Iz fronte je pisal vojak: »V naši ustavni državi si nekateri pri-lastujejo več pravic, kakor jim gre. Ti ljudje pač ne marajo poznati enakopravnosti. Povejte tistim gospodom na Dunaju, naj se pridejo k nam na fronto učit enakopravnosti. Devet mož nas je pri švarmu in sedem narodnosti, a nikomur ne pride na misel, da bi si prilaščal več pravic, in gorje mu, ako bi se mu samo vzbujala ta misel. Vsi enako uživamo eno gorje, ki ga vojska zada vojaku na fronti. Pogledati naj pridejo ti ljudje skupen grob, kamor polagamo naše padle tovariše! Različnih narodnosti so, iz različnih dežel so doma; vsi so žrtvovali največ, da, vse, kar so iineli, svoje življenje, in sedaj vsi skupno uživajo mir. Kdor si tega ne da dopovedati, naj pride k nam. Trda je naša šola, a. temeljita je!«
Za vojno zgodovino. V sarajevski oko* lici se je pasla krava nekega posestnika, Zvečer so jo našli vso v krvi. Neki br^z-srčnež ji je odrezal kose mesa z živega trupa. Žival so morali takoj pobiti in zaklat',
Pridelovanje riža. Na Bolgarskem so obdelali in posejali 5570 ha r. rižem. Pripraven svet v ta namen je okrog Plovdiva in Tatar, Pazardika,
Nemiri na Ruskem, kakor tudi v It ali« se množe. Posebno hudo je vreščalo v industrijskih krajih Lissone in Meda v Lom-bardiji. Delavci so se /.brali in metali kamenje na tvornice ter kričali; »Dajte naffl riža in kruha!«
Pomanjkanje se zopet bolj čuti po ruskih mestih, zlasti v Petrogradu in Moskvi-Ruski vojni minister ie nasvetoval, naj
se Petrograd izpraznil. Ker vladata dve vladi, če ne še več, prihaja čezdaljebolj na površje anarhija. — Število miroljubnega vojaštva se množi od dne do dne. Po mestih so na dnevnem redu demonstracije vojaštva za mir.
Miroljubni Rusi, Iz Švice se je podalo te dni 250 Rusov v domovino. Izjavili so, da bodo delali za mir, ker sovražijo angleški, kakor tudi nemški imperializem.
Koliko je muzlimov? Sedaj, ko smo v vojskini zvezi s Turki, ki so pripadniki šzlama (mohamedani, muzlimi), so jeli ugibati in poizvedovati, koliko je vseh moha-medancev? Število se ne da natanko dognati, ker ni najti točnih podatkov. Knjiga »Die islamische Welt« pravi, da jih je najmanj 215 milijonov (po vseh delih sveta). So pa tudi, ki trde, da bi jih bilo 319 milijonov.
Dopisi.
Iz Stare Loke na Gorenjskem. Preselil se |e od nas v Kranj na svoj rojstni kraj č. g. zlatomaš-nik Al. Kumer. Bi,al je >.pri Fari« v pokoju okrog 15 let; pozna! je skoro vsakega župljana. Neštetim ie pumagal z modrimi nasveti zlasti v raznih boleznih. Žal je nam za ljubeznivim g. Lojzom in še zlasti za »sedmo mašo«, ki je bila stalno njegova. Hotel pa je preživeti svoja zadnja leta med svojimi ožjimi rojaki in sorodniki, zato mu želimo, da isto zadovoljnost, ki jo je užival med nami, uživa tudi ondi. — V Starem dvoru je umrl daleč naokoli znani Martin Triler, po domače »Matecelj«. Bil je korenjak, prava gorenjska grča, obenem še bolj pa mož globoke vere, iz katere je zajemal pomoč in tolažbo v dolgi bolezni. Nazadnje je vodil dela v zvoniku, ko so pred petimi leti obračali zvonove »pri Fari ». " Prehladil se ji tedaj ir zadel ga je mrtvoud v noge in deloma v roke. Ljubil pa je iz vse duše zvonove in se vidno razveselil, če je zaslišal, da pritrkuje. Ko pa so preteklo jesen zadnjič mogočno peli zvonovi v slovo, ža ie pretreslo, da je milo jokal in od takrat vedno Це pešal. Pred tednom pa je umrla tudi njegova 25letna hči Terezija, opešana od prevelikega dela, k« je sama s sesti o vodila obširno kmetijo, Počivata v miru, blagi oče in hči!
Ledine nad Idrijo. Tudi pri nas je zadnji »laški ptič« spuščal svoje pozdrave — na srečo samo čisto papirne prorokbe o našem skorašnjem porazu. Nekemu možu je priletel listič s tako »tolažbo« ravno na rovnico, ko je kopa! na njivi. — vrnil se je srečno iz večmesečnega ruskega ujetništva Jožef Čadež, po d mače Trepalov Pepe. Bil je večkrat hudo ranjen; poskusil je sibirski mraz и tudi drugače mnogo hudega, a ga je z božjo pomočjo njegov pogum zopet privedel nazaj iz »žalostne in nesrečne Rusije«. — Naša vneta Marijina družba s svojimi spretnimi igralci je priredila dne aprila letos že drugo predstavo na veliko ve-®6ie gledalcev in na korist domovini. Čisti dobiček se je obrnil v prid vojnih domov. — Kakor mn°Žokje, tako :udi pri nas nimamo več velikega 7'ona, Bil je še mlad korenjak, 21 let mu je bilo, tehtal je 1550 kg, a moral je odriniti k vojakom. BoŽ ga nam privedi kmalu nazaj! po. , c'- Gaber. Spremili smo 9. t. m. k večnemu Li Radeckijevega veterana Marolta po dom. ' cana. Dosegel je visoko starost 92 let. Šele zad-leto je opešal. Kaj hudo mu je bilo, ko faogei več
vsak dan k sveti
mu )e maši. Služil
_el' Pod cesarjem Por'!. o Radeckiju; , i le nekaj denarja podaril ,!!, j daV' »Radecki - to je bil mož! mpul, zato je tudi zmagoval!« mi Ni.mu šlo v glavo, kako
je še dve
■ekei.
eio,
«estih
rekel
Ferdinandom. Zelo rad je go-nekoč ga je tudi stražil, nakav opazko, da ne za Pa kako e enkrat danes vojsku-
je; »Mi smo se vojskovali večina po e z e! 1 Pa P° hosti in po jarkih« in zmajeval jen-m V°'- ?la£i smrček! Veseli se pri svojem ljub-ireizi, -V°^°vodju Radeckiju po mnogih bridkih 'reizkušnjah v večni slavil
las It,; Де, ßore^ V nedeljo, 6. maja, je
bil
božji so se podali prevzvišani v spremstvu več duhovnikov v Krško vas in odtod po strmi in skalnati poti v Drago. Kako blagodejno je vplivala ponižnost in ljubeznivost našega nadpastirp! Kako priprosto in ljubeznivo so se prevtviieni pogovarjali z vsemi, posebno z malimi otroki. Niso se sramovali stopiti tudi v borno kmečko hišo obiskat bolnika, povsod deleč apostolski blagoslov. Res, ta dan nam ostane v živem spominu! Bog nam ohrani še mnogo let ljubljenega nadpastirja in po plačaj ves njih trud! — Erjavec, župan.
Vatovlje. Dne 3. t. m. sta obhajala v tukajšnji» cerkvi zlato poroko Gašpar Maiečkar, posestnik in mlinar v Padežu št. 17, in njegova žena Marija rojena Vatovec. Mož je star 79 let, žena pa 73. Imela sta osem otrok, izmed katerih so trije umrli. Najmlajši sin Peter, sedaj gospodar na domu, je t>il pri padcu Przemysla ujet in se od tedaj nahaja v ujetništvu v Rusiji.
Na šenturški gori so za rojstni dan cesaričin članice Marijine družbe uprizorile igrokaz: »Sveta Zita« Vloge so bite prav srečno odbrane. Ob pogledu na Žito, njeno ponižnost, darežljivost do ubogih je marsikatero oko zarosilo. Igre se je udeležila šolska mladina in Marijina družba. Ko se je govornik koncem igre spominjal blage cesarice Zite, želeč ji obilo blagoslova božjega „a vzvišenem mestu v blagor vsem narodom čirne Avstrije, se je s cesarsko pesmijo zaključila skromna, a pomenljiva in ljubka slovesnost.
Iii 0'jVeSe' dan' Prevzvišeni g. knezoškof so de-' J«om zakrament sv. birme. Pu končani službi
Gospodarske stvari.
Naša mfo.dina, Vedno pogosteje se slišijo pritožbe pametnih ljudi in tudi sodnikov čez našo mladino. Sodniki, ki imajo le z malim številom resnično storjenih nerodnosti opraviti, se pritožujejo, da ti otroci nimajo do nobene reči spoštovanja. Odkod to zlo? Otroci morajo imeti strah, dokler niso odrasli; če tega ni, podivjajo popolnoma in se vdajo najhujšim strastem. Zakaj tega strahu ni. Uradi so veliko premehki; kaznujejo se le najhujši slučaji in še ti neznatno. Opaža se žal celo, da taki mladiči že znanja delajo, skrunijo ftedeljo, zanemarjajo sv. mašo, razgrajajo i. dr. Če jih kdo posvari, se mu smejajo, kakor bi mu hoteli reči: »Saj me ne smeš udariti.« Kako naj se pomaga? Menda ne bo šlo druga če, kakor po zgledu naših očetov, ki so ra bili brezovo »olje«. Župan, ki je odgovoren za policijski red, naj bi v tem oziru potrebno ukrenil. Tudi če fantiči ponoči razgrajajo ali z dekleti v gostilno pridejo, bi bilo brezovo olje najboljše zdravilo.
Ženstvo — kam? Vedno pogosteje so tudi pritožbe čez naše ženstvo. Nekdaj je slovela slovenska zakonska zvestoba in dekliška poštenost. Zdaj se sliši o strašni pohotnosti, o padlih in zgubljenih. Kam bomo prišli po tej poti? Tujci skrunijo naše ljudi in mladina je dostikrat žrtev po-željivosti! Dajmo vendar kaj na svojo čast, ker od čistega življenja je tudi v veliki meri odvisna prihodnost našega naroda. Upamo, da je večina vendar še dobra!
Samo, da je kaj. Veliko vpitje je nastalo po Avstrijskem, ko je mesto Dunaj kupilo za hrano revežev 85 vagonov pese od barona Thavorat in jo plačalo 100 kg po 28 K, trikrat dražji, kakor najboljši krompii. Baron je še pravil, da je peso le iz usmijenja prodal, ker bi jo lahko porabil za sirup, cikorijo in drugo hrano; 10 kg bi mu vrglo 40 K. Dunajski župan je na razne ugovore povedal, da mora pač hrano za ljudi kupiti, kjer in kakor jo dobi. Kaj pomaga nizka cena za krompir, nizka cena
za žito, če pa nobenega nikjer ni. -t- Veliko pese je bilo še zmrznjene, Dimajčanom je vendar dišala. Z največjo slastjo jedo tudi vojne klobase, v katerih so menda najfinejše reči. Pravijo, da so te klobase dobro sredstvo za čiščenje želodca. —
Stari časi se vračajo. Menjava blaga. Nekdanje čase so kupčevali le tako, da so menjavali blago. Iz daljnih dežela so prinesli ondotne pridelke in izdelke in jih pri nas zamenjali za žito, moko in živino. Ti časi se zopet vračajo. Nekdaj so države plačevale tujim državam le v denarju v zlatu ali papirju, kakor so se dogovorili. Danes zlata ven ne pustijo, za papir pa na tujem ne porajtajo. Tako je zopet nastalo menjavanje. Kar mi rabimo od Švice (sir, živino, ure, tkanine in Bog zna, kaj še vse), moramo plačati s sladkorjem, petrolejem, premogom in najbrže tudi s steklom. Tudi po vojski bo vrednost blaga vedno ostala. Čim več bomo imeli na prodaj in čim manj bomo rabili iujih reči, tem boljša bo naša denarna vrednost. To menjavanje blaga je pa tudi eden izmed vzrokov, zakaj pri nas primanjkuje premoga, petroleja in sladkorja. Za premog se pač domneva, da hočejo bogati gospodje, ki imajo premogovnike v lasti, doseči boljše cene; kajti železniška uprava je izjavila, da je vozov zda^ zadosti na razpolago. Kdor' pa noče pro dati, dobi vedno dober izgovor.
Med deželo in mesti je nastalo tudi tako menjavanje blaga. Iz mesta prinesejo sladkor, cikorijo, kavo, petrolej in razne druge reči; na kmetih pa dobijo jajčke, zajčke, putke, ješprenček, tudi kaj malega moke ali kruha in kakor izjemo kak krompir. Od svojih ust si kmetje odtrgajo, da morejo revežem pomagati. Izlepa se pri našem kmetu vse doseže. Neki gospod je imel veliko r.evežev oskrbovati. Hrane ni bilo mogoče dobiti. Dobi sod petroleja ler da razglasiti, da bo petrolej dajal za turščieo. Luč mora tudi zadnji siromak imeti. Kmet zlasti pri živini ne more brez njega izhajati. Prinesle «o mu torej reve po 1 1 ali dva turščice, ker več niso imeli in prejemali petrolej po malem. Bilo je njemu in njim pomagano. — Največji reveži so pač oni, ki nimajo ničesar, da bi zamenjali. Teh je največ.
•Na Poljskem je v naši oblasti veliko zelo rodovitnega sveta. Naši imajo 515.533 km"' in Nemci 75.787 km- dežele. Z žitom je tam obsejanih 8 milijonov hektarov. Prideluje se večinoma rž. Če računamo na 1 ha le 1000 kg pridelka, bi pridelali vsega žita 80 milijonov stotov ali 800.000 vagonov. Pri tej množini bo gotovo nekaj pridelkov ostalo čez domače potrebe. Travnikov je 2 3 milij. ha, torej v primeri z njivami skoraj malo. So prav take razmere, kakor na našem Dolenjskem, kjer je veliko njiv, pa malo travnikov. Gozdov je 2'9 milijonov ha, med temi skoro tretji del državnih. Zemlja je za kmete prav žalostno razdeljena: Ti imajo le 43'58 % vsega sveta, torej niti polovico. 34'45 % veleposestniki, 6'13 % malo plemstvo, ostalo država. Prav veliko je tam sadja in razne zelenjave, Živine so imeli pa že pred vojsko vedno manj. L, 1903. so imeli konj 1,413.000 leta 1908. le 1,212.700, govedi pred 25 leti 3,013.400, leta 1908. le 2,452.800, ovc leta
1864. 3,744.000, leta 1908. samo 1, 291.900, prešičev pred 50 leti 928.000, leta 1908. 747.300, Izdeluje se tam v 53 tovarnah 1,263.900 q sladkorja. Ker bodo letos kolikor mogoče pomnožili kmečko produkcijo, bo tudi sladkorja precej.
Cena konj. Zelo se je izpremenila cena konj. Pred vojsko je plačevalo vojaštvo za dobre konje 650 K, V začetku vojske so plačevali po velikosti 900—1200 K. V zadnjem času so plačevali konje za ježo in vprego po 2400 K, težke po 2800 K. Ker Nemci niso imeli doma zadosti konj. za svojo armado, so dobili pravico pri nas kupovati. Kupovali so le na Dunaju in na Ogrskem. Plačevali so konje za ježo po 3000 K, za vprego po 2800 K. Jemali so tudi konje z enim očesom, če so bili dru-
gače dobri. Zdaj so konji še dražji. Za ježo se plačajo po 4000 K; ako so bili na vojski in kot ranjeni ali opešani nazaj poslani, do 6000 K, če so že zopet Utrjeni. Par dobrih vprežnih konj velja danes 6000—7000 K. Težkih konj ni dobiti izpod 5500 K; plačajo jih tudi precej višje. Za triletnega žre-beta plačajo do 3000 K; na Dunaju pa za konja, ki gre v mesnico, 1100 K.
Posebnost v berolinski mesnici. Posebno živino so imeli v berolinski mesnici. Neki cirkus je imel divjega slona, ki je menda preveč nagajal. Gospodar ga je prodal gostilničarju Höhne, ki je hotel v gostilni slonovo meso razpečati. Peljali so ga v mesnico. Toda kako ga oobiti? Ko bi začel razsajati, bi jim vso hišo pudri, Vse 61
je bilo premajhno. Poklicali so starega Afrikana, ki je že večkrat slone lovil. Ta je prišel s puško, nameril zadej za ušesom in parkrat ustrelil. Padel, je precej mrtev na tla. Toda zdaj ga niso mogli vzdigniti, saj je tehtal zaklan brez droba in krvi 2750 kilogramov. Razrezali so ga kar na tleh, Pravijo, da je bilo strašno delo z ubogim slonom, kterega so razne komisije natančno ogledale in našle, da je bil popolnoma zdrav. Sama koža je tehtala 300 kg in se je prodala strojarjem za 1000 K, Možgani so tehtali 4'5 kg. Meso je imelo okus kakor od bikov. Kosti so pa porabili za ženske pahljače. Torej ženske bodo imele najbolj trajen spomin na velikega slona.
Lakota po vsem svetu. Bati se je, da bo prihodnjo spomlad žive,ža po vsem sve-
tu primanjkovalo. Do 20 milijonov najboljših delavcev je vzetih kmetijstvu, umetnega gnoja niso nikjer zadosti dobili. V Ameriki, na Angleškem in Francoskem manjka kalijeve soli, pri nas in na Nemškem pa superfosfata, žlindre in čilskega solitra. Posadite torej, kolikor je mogoče veliko fižola. Kaže se, da bo letos za fižol ugodna letina. Po razorih, po turščici, pesi in krompirju, povsud, kjer je kak prostorček, zasadite fižol. Če reveži nimajo gnoja, naj poberejo otroci cestno blago, Z nialim trudom sc tu lahko prav veliko doseže. Kole in preklice za paljčarja dobiš lahko še sedaj v vsakem leščevju.
Mast. Kdor je zaklal prešiča, bo moral oddali določeno množino masti. Marsika-
teremu, ki je zaklal le enega prešička, bi še brez oddaje teh kilogramov precej zmanjkalo. Ker imajo pooblaščenci za sprejemanje masti nalog, da dajo določeno množino masti tudi za domače reveže, naj se vsak, ki nima masti zadosti, bodisi, da je klal ali ne, oglasi in naznani, koliko rabi, Ta mast bo tudi precej cenejša, kakor se dobi drugod. Kdorkoli nima zadosti masti,
naj se kmalu oglasi.
* • *
Predavanja o vinarstvu. Vinarski nadzornik g. B. Skalicky predava meseca majnika o zatiranju trtne ples. nobe z novimi sredstvi. V četrtek (praznik vnebohoda), dne 17. majnika zjutraj po prvi maši v Št. Jerneju, popoldne ob 3. uri v Beli cerkvi. V nedeljo, dne 20. majnika po prvi maši v Tržišču pri Mokronogu, na binkoštni ponedeljek dne 28. majnika po prvi maši pri Sv. Križu pri Kostanjevici. —. Ker je radi pomanjkanja žvepla uporaba novih sredstev zoper trtno plesnobo jako važna, je želeti, da se vinogradniki predavanj v obilnem številu udeležujejo.
Opozorilo živinorejcem! Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani« naznanja sledeče:
Ker pomanikuje drugih živil, je odredila državna oblast, da se vojaštvu in civilnemu prebivalstvu oddaja dosti več živine kot prej. Vsled teh zelo velikih zahtev bn treba seči dostikrat po živini, ki bi bila sicer še potrebna živinorejcu. Vendar stvari, kakor je mučno, ni mogoče izpremeniti. Naj se skušajo kmetovalci sprijazniti s težkimi razmerami. Čq se izvrši prisilna re-kvizicija živine s posredovanjem orožni-štva, se odtegne lahko prodajalcu v zmislu ministrske naredbe z 1. maja 1917 cclih 5 % od kupnine, ki bi jo sicer prejel, ako bi živino prostovoljno dal.
»Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine« kakor tudi njega zaupniki bodo varovali kljub težkim časom kar največ mogoče koristi kmetovalcev ter težko breme kar najpravičneje in na tak način razdelili, da ne bo preveč občutljivo.
Vojna repa. Ker skoro gotovo občine ne bodo dobile zadosti semenskega krom-pirjaf namerava »Zavod za promet z žitom ob času vojne«, podružnica v Ljubljani, dati na razpolago seme vojne repe, ki vsebuje precej sladkorja in je porabna za jed in za krmo. Žitni zavod bo razdeljeval seme vojne repe po svojih komis'jonarjili brezplačno onim posestnikom, ki so pripravljeni, da sklenejo ž njim pogodbo pridelovanje. Prevzemna cena za repo b" K 10 za 100 kg prosto železniška postaja-Pridelovalec bo smel obdržati za lastno porabo 20% pridelka. Ker se mora vsejati vojna repa najkasneje do konca maja, mora priglasiti vsak posestnik čimpreje pri svojem županstvu površino zemljišča, ki bi SJ hotel obsejati z repo: Žitni zavod bo nai« seme takoj preskrbe!.
IVERI.
Nase edino se moreš zanesti, redko na druge ljudi; sebe pri sebi moraš imeti,
drugo pa vse te pustii * • *
Ncvoščljivci umrjejo, nevoščljivost pa nc'
AMERIKA V VOJSKI.
No, zdaj pride stari mladič, ki je poln mirovnih besedi, zraven je pa ves čas zalagal
naše sovražnike — in služil.
Za naše gospodinje.
Cvetje brez sadu. Bogato obložena češplja je v sedanjem času kaj vredna. Zdaj je treba gledati na vse, kar je redilnega. Ko pa pride ča<s, da bi zorel sad, ni veliko več na vejah, ker je vse prej obletelo. Češ-plje so izgubljene, v njih se je zaredil črv, Cele jerbase bi nabral lahko pod drevjem takih eešpelj; koliko lepih krone bi pač bile prioesh gospodarju. Črv v češplji je zalega češpljeve g r i z 1 i c e. To je muha, ki je podobna črešnjevi grizlici, je črna in leskeča, poraščena z rmenimi dlačicami; na glavi in po vrhu je pikčasta, Ta muha je samo pol centimetra velika, pa vendar nareja toliko škode. Kako se izogneš škodi? — Muha odlaga svoja jajca v cvet. IIo-landci, ki so jako umni sadjerejci, krope češplje z izkuho bezgovega čaja in sicer ko se razcvete drevo in šc parkrat potem ko je odevetelo. škrope z brizgal-nico. Kdor je nima, zlije lehko izkuho bezgovega cvetja v škaf, namoči vanj brezovo metlo in kropi drevo. Lahko se preganja muha tudi na ta način: Oblačne dneve sedi muha. zlasti zjutraj leno na drevju. Razgrni pod drevo rjuhe, trkaj s palico ob deblo in veje, in muhv. se spuste na rjuho. — Muha leta od cveta do cveta, dokler ni odložila svojih jajc. Kmalu se pojavi lako-nen črv, ki doraste junija. Črv gre od izjedenega sadu do drugega. Ko doraste, zleze v prst in sc zabubi. Tudi to je treba preprečiti, da se zalega ne razširi. Drevo je treba vsak dan malo stresti, da odpade ob-jedeni sad, ki se sežge. Otroci in odrasli imajo jeseni nespametno navado, da vržejo črviv sad na tla, namesto da bi ugonobili črve, — Pomladi in jeseni je treba ^pustiti kure pod sadno drevje, da izbrskajo in pozobljejo črviče in drugo golazen.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 lU°lo brez kakega odbitka.
ure sH 8. zjutraj io i. popoldne.
___ Glej Inserat!
Säike in črtice z bojišč.
Pismo iz Galicije.
(Piše poročnik Jože Barle.)
Bojno polje, 7. maja 1917,
Pa je tudi v Galicijo prišla zelena po-jp|;ia in prinesla s seboj lepe, tople dneve, '"I" za dnem nam sije gorko pomladansko olnct, zelenje in cvetje klije iz tal — pra-Va pomlad! — Naša globoka, podzemeljska
stanovanja nam postajajo prehladna, in zato podnevi vse zleze na presto, poleže po strelskih jarkih in se greje na solncu
—	kakor martinčki. Če kje blizu udari granata ali poči šrapnel, pa hitro zopet vse izgine pod zemljo — prav kakor martinčki.
Ponoči pa vse oživi. Noč ima svojo moč, ali, kar je za nas še večjega pomena, noč ima svojo temo, ki nas skriva. Ponoči popravljamo jarke, kopljemo nove in utrjujemo postojanke. Zadnji čas n. pr vsako noč pletemo žične ovire pred strelskimi jarki. Petdeset korakov pred sovražnikom
—	a mi pletemo bodeče žice. Če kdo preglasno kihne, že zasveti ruski žaromet in obenem zaropoče stiojna puška. Mi brž poležemo po tleh, ali poskačemo v globoke jarne, ki so jih napravile granatne eksplozije, Ko se pomiri, pa hajdi zopet na delo! — Ko se zjutraj zbudi zlato solnce, se ne more dovolj načuditi celim širokim pregradam bodečih žic, ki so zrastle čez noč!
Pri tem našem nočnem delu pogosto naletimo na mrtvece, vse razpale in zgnite, ležeče že od jeseni med Rusi in med nami. Večkrat jih leži več skupaj, ali drug vrh drugega. Greš ponoči in premalo paziš, kar se spotakneš ob mrtvo truplo in strašen smrad ti udari v nos! In v jasni mesečini se ti režijo v obraz — mrtvaške glave, lobanje, bele kot platno. Nekaj strašnega!
Predsinočnjim so bili desno od nas naši Rusom malo podkurili z minami in granatami. Mi smo od daleč gledali. Eksplozije so bile grozne, vse okrog nas se je treslo, — najbolj pa mislim, se je tresel ruski stric sam.
Pismo iz Bosne.
Brod na Savi, 8. maja.
Prvi maj je božal zeleno Štajersko, ko me je pozvalo neizprosno povelje doli v solnčno Bosno, v pisarno na železnično postajo Bosanski Bi od. T-"ko sem ostavil štajerske livade ter hitel z vlakom na novo mesto. Lepa je bila vožnja po divni Hrvatski. Drevje v pomladnem cvetu in zelenju, polja, vrti in travniki v najlepšem cvetnem krasu, — Vroče je pripekalo solnce po ravni Slavoniji; voda narasle Save je stala še sempatja čez nizke bregove, po grmovitih pašnikih se je pasla zmršena goved; smrekovih gozdov ni opaziti nikjer. Ne manjka pa ob cestah stoječih mlak s smrdečo-vodo, ki je polna žab in druge golazni.
S solnčnimi žarki se je bojeval večerni hlad, ko sem se bližal cilju potovanja, Brodu na Savi, Ta kraj leži ob Savi na sla-vonsko-bosenški meji in šteje kakih pet tisoč prebivalcev. Med temi so: Katoličani, turki, židje in pravoslavni. Mesto ima lice večjega trga, Ob straneh glavne ulice se dvigajo boljša in slabša poslopja, po največ prodajalne, v katerih prodajajo domačini kruh, mleko, sir, kolače, sladkor in druge domače izdelke. Po »kavanah« točijo čaj in kavo; zahtevajo vedno le »sitni liow.c«, drobiž. — Cerkve se nahajajo v mestu štiri, najlepša je katoliška cerkev sv. Ilija, v nji se opravlja služba božja v latinskem obredu. Zvečer pri šmarnicah poje ljudstvo lavretanske litanije; odmevajo mile Marijine pesmi, podobne našim nape-
vom. Osamljeni in skoraj vedno zaprti sta pravoslavna in židovska cerkev. Ob tur ci! molilnici se zbirajo ob solnčnem zahe .it turki, snemajoči obuvala in stopajoči z go« limi nogami v notranjost. — Na trgu s. e»-čuješ raznovrstne obraze: Bosance in Sla-vonce v narodni iioši, ženstvo v p'sanih' oblačilih, turkinje z zakritimi obrazi, mo» hamedance s širokimi hlačami in turba-: nom na glavi, — Na desni mesta teče ši* roka Sava, na levi pa se razteza prostorni kolodvor, koder vorijo vlaki v notranje* Bosno, Hercegovino, Srbijo, v Črno goro in proti Albaniji
Za kratek opis mojega novega bivališča, naj zadostujejo te vrstice. Več o priložnosti/ o zanimivih običajih ljudstva. Pozdrav to-, varišem sedmega lovskega bataljona v zp-teni Štajerski in vsem vrlim slovenskim vojakom, osobito pevcu Videtu.
Limbarski,
Kaj pripovedujejo izmenjani zdravniki d Rusiji.
Oddelek avstrijskih sanitejcev: 'A. zdravnikov, 9 lekarnarjev in 4 medicinci,; ki so po izmenjavi došli v domovino, pri-; povedujejo naslednje:
Del zdravnikov je bil nastanjen to-, stran Urala (gorovje, ki loči Evropo in; Azijo, drugi del so pa poslali v Sibirro.i Tostran se jim je bolje godilo nego v Si-: biriji, Onstran Urala so otvorili velika ta-! berišča, kjer je prebivalo v lesenih bara-! kah po 800 do 2000 ujetnikov; v barakah! ni bilo nobene postelje. V taborišču v No-vo-Nikolajevsku je po izjavi zdravnikov dol njihovega odhoda umrlo 5000 ujetnikov., j Nič ni bilo razločka med ujetniki; vrgli so j vse skupaj: Avstrijce, Nemce, Turke. Mesto Novo-Niko'iajevsk je še mlado; komaj 18 let šele obstoji, pa itna že sto tisoč prebivalcev, ki prebivajo v lesenih, preprostih hišah. Ujetniške barake so zaradi mraza 2 metra globoko vzidane; tesno nad zemljo jih pokriva streha, da se komaj prikrade malce svetlobe vanje. Pozimi, ko sneg zapade, je v barakah popolnoma tema. V takih razmerah ujetniki pač veliko trpe in nič manj ne domačini.
V osebnem občevanju ruski vojaki pač niso kazali nobene posebne sovražnosti. Civilno prebivalstvo trpi veliko zaradi draginje, ki je tem bolj občutna, ker se v mirnem času v Sibiriji tako poceni živi. Splošno so dobili zdravniki vtis, da je ljudstvo vojske do grla sito, zato nepre» stano povprašuje: »Kdaj bo mir?«
Pred izmenjavo so avstrijske zdravnike, ko so že bili na poti proti domovini, zadržavali 3 mesece v neki bolnišnici, kjer so z njimi prav trdo ravnali. Okna so jim prebarvali, da so jim zabranili pogled proti finskemu zalivu. En mesec niso smeli iti lie na sprehod in tftdi niso dobili nič čtiva. Domov so smeli pisati le dvakrat na mesec. Ko so stopili na Finsko, so bili pa zopet gospodje, kjer so jih sestre Rdečega križa lepo sprejele in kjer so dobili zopet ugodno postrežbo.
Simo — tamo.
Vojak Viktor Slana je že 20 mesece\i prideljen poljskemu topništvu. Služi pri telefonskem oddelku in je prehodil že veliko sveta, Svoje bojno romanje opisuje tako-le:
(12
Dobil sem za svojo službo konjiča, ki nosi vsakovrstne telefonske priprave. Poskočna in živahna živalica je to; vesel sem ga, ker je lepe postave. Letos seve ni več tako debel, kot je bil lani, ko sem mu od vseh strani nosil trave in sena; sedaj pa vsega tega ni. — Najbolj težavno je bilo naše delo po primorskih gorah in po Tiro-lah, kjer smo se lani nahajali. Pred Arsi-erom smo bili le malo časa, ker smo se kar hitro morali podati nad Rusa. V kratkem rasti smo bili pred Kolomejo. Tam smo ostali par mesecev; malo časa smo bili tu, a je, bilo zelo hudo za nas. Ta ruski kajon nas je silovito napadal. Komaj smo položili telefon, pa je prišla noč in smo morali zopet vse proč pobrati. To je bilo yes čas, dan za dnem. S konjičem sem ho-üil za našimi in skladal žico nanj. Truden sem bil tako, da sem takoj zaspal, če sem se le vsedel. Če sero zaspal, me je zbudila kaka ruska granata, ki se je v bližini raz-počila, ali pa kak plesniv šrapnel, ki je pr-nutal v zraku. Pr» pobiranju žice smo bili zmerom med zadnjimi, da so nas že ruski kozaki dohajali in nas od vseh plati pozdravljali s streli in strojnimi puškami. — Konec avgusta sem se pa zopet preselil na italijansko bojišče, na Kras, kjer se še zdaj nahajam. — Pozdrav vsem bralcem »Domoljuba«, ženam, možem, fantom in dekletom! — Viktor Slana, Močnik Fr., Zabuko-vec Fr.
ДД7ЛУД7А7Д7Д7А7Д7ДММ
rfcfpk Штжi
___ШШ
Zvonarjeva hči.
(Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.)
(Dalje.)
»To je druga stvar,« ga je prekinil stari mož. »Saj prav s to možitvijo nameravam pridobiti luterane. Ne dvomim, da mi bodo potem mestni očetje dali v delo novi zvon za mestno hišo. Potem naj se le skri-jeta mojster v Lincu ali pa v Ljubljani in ne silita v naš okoliš.«
»Tako računate Vi,« pripomni duhovnik resno, »da bi se le ušteli, gosp. mojster. Če bodo otroci katoliško vzgojeni, in to vendar zahtevate ali ne? potem izgube s Henrikom luterani eno družino; in mislite, da Vam bodo zato hvaležni in na roko? Mojster, iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drugo vam bo privrženo, pravi evangelje.«
Zvonar pa je odvrnil kratko:
»Rozika in Henrik sta zaročena, samo zaradi žalovanja nismo hoteli objaviti. Stvar se ne da več prenarediti.«
»Nisem vedel seveda, da je stvar že tako daleč. Naj bi le Bog ne odvzel svojega blagoslova Vaši hiši! Kadar boste rabili sveta in pomoči, mojster Rudnik, aH pa ti Rozika, vama bom po svoji moči vedno pomagal.«
■lokaje je prijela Rozika za roko dušnega pastirja in rekla:
»Gospod župnik, hudo mi dene, ker 1
Vam delam skrbi, tako hudo, kakor takrat rajni materi pa ...«
Gospod župnik se je vgriznil v ustni pri bolečini, katero je občutil nad deklico, ki je podlegla posvetni ljubezni in pristavil je kakor sam pri sebi:
»Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše in vse svoje misli —« ter se počasi obrnil proti vratom.
Na stopnicah se obrne nazaj in vpraša:
»Kaj pa Jožef pravi k temu? Ali je postal tudi mlačen v tujini?«
Mojster se odkašlja in nekoliko v zadregi odgovori:
»I seveda, rajši bi imel katoličana za zeta, toda v obrti pa nikogar rajši od Henrika.« Nekako obotavljaje nadaljuje: »Pravzaprav bi še ne smel povedati, pa v tolažbo vam, gospod župnik, povem: on in pa Kleparjeva Ana bosta kmalu par. Oba očeta to rada vidiva; ime Rudnik bo še vedno — dobro katoliško.«
»Bog daj,« vzdihne mestni župnik nekoliko potolažen.
Pa tudi Henrik ni imel prav posebno prijetnih dni. V onih časih so bila dolga popotovanja redkost in ljudje so potovali le bolj v izvanrednih prilikah. V petnajstih letih je bil Henrik samo enkrat doma na Saškem, pred petimi leti, ko se je možila starejša sestra na domu. Pisma so šla ali pa prihajala od doma le dvakrat ali trikrat na leto s starikavini poštnim vozom ob priliki raznih godov. In pred kratkim je sporočil domov o nameravanem združenju z Zvonarjevo rodbino v obrti in o dogovorjeni zakonski zvezi s katoliško hišno hčerko.
Odgovor je prišel hitrejše, kakor je bilo ljubo pomočniku. V zračni strešni sobici je sedel, V rokah je držal pismo svojih staršev, pisano s tresočimi okornimi črkami. Bolesten izraz mu je ležal na obrazu in vedno je zmajeval z glavo ter ponavljal: »Ne!«
Oče mu je priprosto pisal:
»Moj dobri sin! Velika čast je zate, ko te hoče sprejeti tvoj mojster za družabnika, čeravno imaš na razpolago pri nas le malo dote. To mi priča o tvoji izurjenosti in mojslerstvu, kar naju stara dva zelo veseli. Ni pa prijetna za naju novica, da se hočeš oženiti s katoličanko To ti bo prineslo obilo nezgod. Dvoje različnih misli ni dobro v zakonu. Sam svoj gospodar si, star si dovolj; — toda tvoj stari oče pozna življenje in ti svetuje, če moreš, umakni se. Preprečil si boš marsikatero težko uro. Gospod Bog in duli našega velikega Martina naj bo s teboj. Ostajam tvoj vedno skrbni oče <-.
Henrik je sicer pričakoval, da bodo doma nasprotovali poroki; pa je zdaj šele izvede!, kako je dobremu človeku (ežko živeti v nasprotju s svojimi starši in ravnati proti njihovi volji. Ko je po dolgem trudu razbral resne vrstice svoje polslepe matere, si je večkrat z roko potegnil po mokrih očeh. Tako ljubo in srčno je pisala:
»Moj ljubi najmlajši sin! Vedno si mi bil najljubši izmed vseh in sedaj imam zavoljo tebe toliko ekrbi. Nočeva te zapoditi al' pa razdediniti, kakor store marsikateri starši z otroki, ki so postali nezvesti veri
svojih očetov, pa sva užaljena do smrti, Rada ti verjameva, da je dekle pridno ij pošteno, pa je tudi pri nas luteranih veliko takih! Zakaj si tam nisi poiskal take? Moj ljubi sin! Težek korak boš napravil. Ali ne veš, kako smo se odtujili katoliškim so-rodnikom starega očeta? Ali naj b« isto s tvojimi otroki? Ali jih ne boš več učil lepih izrekov iz svetega pisma? Ali bodo tudi oni, kakor drugi katoličani z zaniče-vanjem zrli na naše velike može, katerim dolgujejo tvoji starši najvišje — vero? Zaslepljen si, moj sin, in ne morem ti oti odpreti! Vidim te, kako se prostovoljno pripravljaš na boj z ono, ki bi morala biti s teboj edina v. veri, s svojo ženo. Razumel boš, zakaj od naju ne more nobeden priti k tvoji svatbi, ker bi bil primoran stopiti v drugoversko hišo božjo. Izročim te Gospodu, ostane naj pri tebi, ker se dela večer. Tvoja globoko užaljena mati. «
Henrik je skrbno zganil debeli, imen. kasti papir in ga del v notranji žep svoje delavne suknje. Kljub vsej bolečini, ki mu je razjedala srce, je bil ponosen na zvestobo svojih postarnih staršev.
»Ta pisma naj prebere Rozika, pa b) v svoji »nilosrčnosti rajši dovolila, da bodo dečki vziejeni v moji veri,-: je dejal in vzdihnil.
Vsa zadeva je bila vendar globokejša in resnejša, kakor si je domneval. Toda kmalu je premagala mladost, ki mu je šepetala:
»Ko bova enk-at mož in žena, je to stvar, ki še ne da več izpremeniti in nihče ne bo imel več kaj govoriti. Rozika in jaz bova mirno živela.
(Dalje.)
Kraljica majnika.
Oj sapice ve lahkokrile, postojte tu, da vprašam vas, bi-li povedati mi znale čemu je ta pomladni kras?
Čemu je vigred po poljanah razlila teh cvetlic morje? Čemu v krasoto se odela narava je, li veste ve?
Po logu pevcev sladko petje komu skrivnostno se glasi? Komu na trati tam potoček tako veselo žubori? —
»Ko smo iz ust pomladi zlate izšle kot dihi v širni svet, smo to dobile naročilo od nje za vsak pomladni cvet:
Krasota rajska vse narave Kraljici m a j n i k a velja, in le Mariji posvečena narave je lepota vsa.«
Zato pa, moj prijatelj dragi, zaupno pesem zdaj zapoj, da čula gori bo / nebesih Kraljica maja spev ta tvoj!
Fr. Pavšic-
Tedenska pratika.
Petek, 18. maja: Sv. Vincencij, touč. .— Sv. Teodot, gostilničar. Razuzdanosti ni trpel, marveč je smatral svojo hišo kot zavetišče revnih in potrebnih. (f 304.) Sobota, 19. m a j a : Sv, Peter Cele-stin, papež (t 1215.) — Sv. Ivo, župnik, (f 1347.) — Sv. Pudencijan^, dev. Nedelja, 20, maja: (6, povel,). Evang.: Jezus govori o pričevanju Sv. Duha. -t Praznuje se god sv. Bernardina Si-jonskega in sv. Bazile. Ponedeljek, 21. maja: Sv. Feliks iz Kantalicije, kapuicin. (f 1587.) — Sv. Valens, muč. Torek", 22, maja: Sv. Julija, dev. in muč, —- Sv. Janez Vladimir, muč,, dalmatinski kralj. — Sv. Emilij. Sreda, 23. maja: Sv. Deziderij, šk". —
BI. Andrej Bobola. (+ 1657.) Četrtek, 24. maja: Sv. Vincencij Fer. — Sv. Avguštin Kanterburski, — Sv. Afra.
[Solnce vzhaja ob 4, uri 17 minut, zahaja
ob 7. uri 37 minut. jLuna: Mlaj 21. maja ob t. uri 56 minut zjutraj.
Marija Egiptovska, (t 355.)
V mladostni, cvetoči dobi je zapu-ttila Marija rojstno hišo, da bi mogla brez-ikrbno in razuzdano živeti, 17 let se je nudila, zapletena v zanke greha, v mestu Meksandriji. Nato se je podala obenem z ärugimi božjepotniki v Jeruzalem, Na so-iraznik povišanja sv. Križa je šla za mno-iico pobožnih vernikov v cerkev, kjer je «I pravi križ Jezusov izpostaljen v poče-čenje; toda zdelo se ji je, kakor bi jo ne-ridna moč zadrževala. V istem hipu ji je >a stopila pred oči ostudnost vsega prej-njega življenja. Nehote se sključi pred lodolio Matere božje v preddvoru ter ob-jufci, da hoče vbodoče posnemati spokor-lico sv. Magdaleno, Nato se je nemoteno odaia v cerkev. Ko je molila, se ji je delo, kakor bi cula glas: »Pojdi čez Jor-ait tam boš našla mir!« Idločila se je es, da gre v samoto1, kjer je preživela vsa aslednja leta v pravi, ostri spokornosti. ez 47 let je našla ondi slučajno duhovnica Zosima. Potožila mu je, koliko časa je • vela v dušnih bojih in notranjem nemiru, ji je prejšnje grešno življenje hodilo edno na misel. Po opravljeni spovedi ji ' duhovnik uprav na veliki četrtek prine-1 sv, obhajilo. Ko je drugič prišel, da bi podelil najsv. Zakrament, je našel spojnico mrtvo. Zraven je ležal listek z 'stb-no: »Pokopljite truplo grešnice Ma-jej&ptovske!«
V!*žna stanovanja, mrzla tla in slaba kurjava ^zroča večkrat trganje po udih in bolečine v ih"" i-uC^U'emo •orci vsem, ki prebivajo v vlažil ro.™'n stanovanjih, naj imajo vedno pri roki '"|cv rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa-fluid«, vselej ako nastopajo revmatične bolezni, ta-]' Pr,Prj>vljeno bol lajšajoče domače sredstvo. iane > .hvali mnogo zdravnikov. 12 steklenic ' v taH ' " ^2 v'n-' edin° pristen pri lekarju 'arr"i	Stubica, Elsa trg št. 16 (Hrvatsko).
rocMr obencm Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-li i, 2 znamko »Elsa-kroglice«, 6 škatel franko ^ 51 Vin-	(vc)
el
To in ono.
Draga фоја domovina.
Draga moja domovina: hribčki solnčni in ravnina) Tam je hišica, v kateri tekala je nekdaj z manoj moja zibelka.
Dnevi, tedni brž zbežite, leta kakor blisk hitite: Komaj dvajset let jaz gledam božji svft; vojakov rabi svetli cesar spet.
Ljubi očka moj in mati, le nikarta žalovati: Glejta, vojni grom požgati če naš dom, jaz tega pustil pa nikdar ne bom.
Dom moj zdaj je strelski jarek, luč mi je šrapnelski žarek; svetla puškica jc moja ljubica, razbita skala moja posteljca.
Pešec in topničar dragi, streljata vprek po sovragi! kjer nastopi Lah, porušita ga v prah naj bo na polju doli al' v gorah!
Vi pa, bratci in sestrice, dvignite v nebo ročice: Vojnih je nadlog vse polno krog in krog, da zmagati jih nam pomaga Bog!
A. Hribar.
Kako se mleko preizkusi. Ako ?e ti zdi, da je med mleko primešana voda, vzemi čisto navadno svetlo iglo, ki z njo pleteš nogavico, pa jo vtakni v mleko. Če je mleko pristno in nepokvarjeno, bo igla, ko jo potegneš iz mleka, nekoliko orosena z belino; če je pa mleko namešano z vodo, bo ostala igla čisla.
»Bolj za vas nego zase.« Naša mlada cesarica Zita si je izvolila za geslo svojega življenja — tako so poročali časopisi o priliki njenega obiska na Tirolskem —: »Bolj za vas nego zase«. To pravilo je doslej visoka gospa tudi izvrševala, saj je cesar sam o priliki, ko se mu je poklonil dunajski občinski odbor, izustil besede; »Cesarica smatra kot odlično nalogo svojega življenja, da se trudoljubno udeležuje pri vseh koristnih delih v prid bližnjemu.«
Po tem pravilu (»Bolj za druge nego zase«) naj bi se ravnale tudi druge matere, matere ljudstva, matere naših vojščakov, žene naših bojevnikov, »Ne bojte se!« — naj bi klicale svojim možem na bojiščih, »da bi vam ne ostale zveste, saj smo navajene, da bolj na vas mislimo nego nase. Rade se pčliamo, da rešimo gospodarstvo v tej vojski, da se boste zopet dobro počutili med nami, ko se povrnete iz krvave morije. — »Bolj za vas nego zase,« v tem klicu naj bi bilo izraženo razmerje med otroci in materami. Dobra mati rada trpi pomanjkanje in trpljenje, lakoto in žejo, da se le otroku po sreči in dobro godi. — »Bolj za vas nego zase!« Ko bi to geslo vse žene sprejele kot svoje geslo, bi kmalu potihnile tožbe o lahko-mišljenih, zapravljivih in pozabljivih ženah, ki jih še resnost sedanje vojske ne iztrezni; potem bi ne bilo mater, ki se izpozabijo, potem bi bil vojni čas šola, iz katere bi prišli vsi izčiščeni, kakor zlato iz ognja.
Gospod »četovodja«. Leta 1915. sta se pripeljala nadvojvoda Karel Franc Jožef (sedanji naš cesar) in nadvojvodinja Zita v avtomobilu do Na-dworne. Zaprašena, žejna in lačna sla pustila voz ob robu gozda ter krenila na malo okrepčilo v bližnjo gostilnico. Gospodinja je postregla, kolikor je mogla, toda poznala ju ni. Zato se prav domače vsede k mizi in jame pripovedovati, da ima sina, ki služi v Kolomeji pri infanteriji. »Spravila sem zanj,« pravi, »pet kron; kaj, če bi bili gospod »četovodja« tako dobri in bi mu jih'oddali?«
dohtar; če mi življenje reši, mi potlej pa tak račun pošlje, da moram od jeze umreti!«
Odgovor. Tujec; »Ali so gospod doma?« — Sluga: »Ne!« — »Kdaj pa pridejo?« ■— Sluga: »Če gospod pravijo, da jih ni doma, potlej se sploh ne> ve, kdaj da pridejo!«
Najnovejše z bojišč.
Najstrašnejša vseh bitk na goriški' zemlji divja že od 10, maja. Postojanke; predvsem Fajti hrib in hraji ob Sveti gori ter Sv. Katarini so zaviti v oblake črnega dima. Bobneči ogenj je bil strašen. Tudi pehota je napadala, ko je poprej spustila strupene pline; bila je -oovsod odbita, —
T ' ^
Za razvedrilOo
Kaj pa čem? Zdravnik: »Ja, ljubi moj, zakaj pa niste pome poslali?« — Bolnik: »Kaj mi pa če
I. izkaz darov za po potresu oškodovane sta-v krškem okraju. Hranilnica v Krškem 1000 K, v Radečah 200 K, v št. Juriju pod Kumora 50 K; mestni magistiat v Ljubljani 500 K. — Ž u-panstva v Ilir. Bistrici 154 K, v Št. Vidu pri Liubljani 150 K, v Dol. Logatcu 106 K, v Cerkljah pri Kranju 100 K, v Postojni 100 K, v Sv. Ani pri Tržiču 52 K, v Aržišah, v Dedendolu in v Dcbu po 50 K, v Dol. Mozelju 47 K 60 v, v Gotenici 42 K 17„v, v Dragi 31 K, v Št. Vidu pri Zatičini 30 K, v Bukovici 28 K, v Šenčurju 25 K, v Predaslju, v Radečah in v Žirih po 20 K, Župni uradi v St. Jerneju 200 K, v Radovici 113 K, v Begunjah m v Leskovcu po 100 K, v Primskovem pri Kran:u 80 K, v Št. Lamberti-. 78 K 49 v, v Kolovratu 72 K 39 K, v Radomljah 60 K, v Reki na Kočevskem 48 K 50 v, v Bošlanju 40 K, v Skaručini 31 K, v Ajdovcu 22 K 10 v, v Dolu pri Ljubljani in v Dupljah po 20 K. — Ljudski šoli v Št. Jerneju 125 K 50 v, v Boštanju 103 K 39 v. — P. n. gg.: Krumpestar Fran, župnik v Sv. Gregoriju, 150 K; Bamberg Otomar v Ljubljani, Krisper Anton v Ni-vicah in Warlez m Pečnik v Brežicah po 100 K; zbirka nadštabnega zdravnika dr. Fischerja v Leskovcu 54 K. 50 v; Krivec Jožef v Krškem, Šašelj Ivan, župnik v Adlešičah, Vidman Bernard, opat v Zatičini in Vilfan Anton v Jesenicah p<; 50 K; Fortuna Ivan v Zatičini in dr. I.apajne Stanko, odvetnik na Dunaju, po 40 K; Engelsberger Ivan v Tržiču 30 K; Gerödy Milutin v Jeserami, Hartman Jožef, župnik v Blagovici, Hlebš Marija v Ljubljani, Kramar Ivan, župnik v Ribnem, Kline Anton, župan v Gor. Polju, Omahen Mihael v Višnjigori, Saje Mihael, duh. svetnik na Skaručini, Sajovic Iv., stolni prošt v Ljubljani, Vovk Fran, župnik pri Sv. Petru, Zagorc Jožef, župnik v Brezovici, Zbašnik Fran, župnik v Hrastju, Zupanec Ivan, župnik v Hrenovicah, po 20 K; Omerza Fran, profesor v Št. Vidu pri Ljubljani, 12 K; Bercc Vipcenc, nadučitelj v Št. Janžu, Hiersche Fran, župnik v Radečah, Keki Maud, meščanska učiteljica na Reki, Kleke Jožef, župnik v Orefi'ld na Ogrskem, Klemen Janez v Mengšu, Križaj Nikolaj, župnik v Kamniku, Majcen Fran, trgovec v Doleh, Močina Fran v Novem mestu, Neimenovan, Račič Božo, učitelj v Toplicah, dr. Romih Tomaž, ravnatelj v Krškem, Stazinski N,, župnik v Primskovem, po 10 K; Dobnikar Fran, župnik v Jančeip, in Saje Mihael, župnik v Skaručini, po 5 K; Berlec Fran v Kandiji 1 K 20 v.
Vprašanja in odgovori.
M. O. — vojna pošta 358: Nam so znani naslednji hrvatski priporočljivi tedniki: »Dan« — izhaja v Splitu; stane 10 K; — »II Quarnero«, izhaja v italijanskem in hrvatskem jeziku skupno; stane 5 K.
A. Dr. — Petrušnjavas: Podpora je zvišana od !15—20 odstotkov. Če Vam komisija sama ni zvišala, napravite prošnjo. Tudi za otroke pod 8, letom še dbbi več, če mora žena plačevati stanovanje. — Dotična omožena oseba mora dokazati, da je dobivala podporo od bratov, pa ji bo komisija prošnjo ugodno rešila.
R. S. — Domžale: Povprašajte pismeno ali ustmeno pri predstojništvu podružnice »Rdečega križa« v Ljubljani.
F. Š. — Grmada: Taka operacija pač ne more stati posebno veliko. Vredno bi bilo vprašati pri-lično kakega zdravniškega izvedenca, ki bi ugotovil, če se pri Vas sploh kaže lotiti operacije, ker se je treba ozirati na razne okolnosti.
J. K. — Sv. Florijan: Pišite direkciji tobačne tovarne v Ljubljani. Tobačni izvleček že imajo, toda tako podjetje razpečava vse samo v velikem,
L. F. — Sv, Jakob ob Savi: Preberite knjižico »Pravice vpoklicancev do vzdrževalnih, str. 12, 13 in 14. Podpora za invalide se ravna po tem, v koliko je invalid še sposoben za zaslužek, in če je res potreben; tudi svojci dobe nekaj podpore, če jih je invalid pred odhodom v vojno službovanje trajno podpiral ali vzdrževal.
Dobro knjige.
Vojska in tair. «Domoljubova« knjižnica, I, zvezek. Založila Katoliška Buk-varna v Ljubljani. Cena broš. knjigi 1 K 20 vin. - - V neki oceni smo čitali naslednje kratko priznanje: »Knjiga je pisana zanimivo, živahno, dramatično. Pisatelj pravi v posvečenju: Ko mislil sem, sem misil nate, ko pisal sein, sem pisal zate, —: o narod moj! Že sije zarja iz viharja. —-Naprej! Za vero, dom, cesarja! Zdaj čas je tvoj!«-
SKRIVALNICA.
Pomlad brhka je v naravi. Pri potoku ob pristavi ptički gnezda znašajo, kosi se oglašajo. Deček pa za njimi stika; kukavica prav ga mika, V goščo ttho se priplazi, rad bi, da katero spazi. Skrit je dobro, le poglej! Če ga najdeš, pa povejl
Edino dobri ia solidni stroji so samo
„Gritzner" in „Afrana"
Prednosti; krogijičen tek, biserni ubod (Perlstlch). Pouk o vezenju ln krpanju brezplaCno v hiši. Edina tovar. zaloga Šivalnih itrojcv
Josip Peteline
Ljubljana
blizu fraoč. mostu, 3. hiša xa vodo.
НГ lOMna garancija. *П
Želijo se
od 10 cmt. debelosti naprej ](flf)i vsako množino po najvišji " cent tvrdkas JULIUS ŽIGAN na Polzeli v Savinjski dolini. — Pod istim pogojem prevzame tudi
kostanjev les.
ponudbe z navedbo cene franko vagon. __1192_
llllllllll......I.........................................................
I Botri' Sirmance BotrIcel |
I razveselite z lepim birmanskim darilom, g 1 ki se v veliki izbiri in po nizkih cenah S Š	dobe pri zlatarju in juvelirju	g
I Alojziju Fuchsu v Ljubljani g
I Šeknburg. ul. e (poleg puSkar|a Haiser|a). E
М|||||>1|||!||||1|||||||.||||||||||Г||11Ш1|1||!|1111111111)11||||||Ш||||||Н|||Ш111111!Т
11 Ho
ki je vešč zlasti živinorejo ir. kmetij, de!,
se sprefme s 1. junijem.
Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo „DOMOLIUB-a" pod: «PristavniU 1189.»
Kupi ali v najem se vzame
v okolici Ljubljane
vodna aH parna
Ponudbe pod napisom «Žaga, 1186» na upravništvo „Domoljuba".
Ш.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 9. maja: 44, 81, 71, 55, 57, Line, 12. maja: 30, 31, 29, 78, 58,
Kdor svojih kurjih očes no odpravi' naPravj si vsako pot za trpljenj« in slabi J-f^l z bolečino tudi /JD-XSA. S
... trupi». piasfer
Odstranitev iurph očes brez btlečln
je za vsakega res velika dobrota. Ne more ee pa dovolj svariti pred porezanjem kurjih očes. Kako Inhko se pregloboko zareže, ne da bi se opazilo, na noge pride vedno prah in nesnaga, in so tako Kri zastri.pi, kar je imelo i>e česlo smrt za posledico. Kurja očesa je možno odstraniti brez noža, lahko, hitro, in zanesljivo s Fellerjevim tur.'st. obllžem z zn. „Elsa"' (obliž za kurja očesa 1 K, v äkatljali 2 Ki ali Fellerjevo; turist. tinl:'uro z zn. „Elsa" «tekoča tinktura za kurja očesa, cena 2 K). Mod tem, ko drug« sredstva, kake r ludi rezanje, piljenje itd., odstrani samo vrhnji del kurjega očesa, korenino pa puste, vsled česar očesa takoj zopet zrastejo, odstranilo gorenje navedeni izdelki kurja oče£j s korenino vred. Oba izdelka, knkor (udi prašek za oostranjenje telesiiega potu in polu na no^ah (cena 1 K) so naroča pri lekarnaju P. V, Feiler, Stubica, Kisa trg št. 16 (Hrvatsko).

lOO litrov zdrave domače pijače
osvežujočo, dobre in /лјо gaseče si lab ko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, Jabolčnih, grenadine, maliupvec, poprova meta, mu&kateleo, pomerančnik, dišečaper-la vi&njeveo. bkaziti so no more. Ti\ domača pijača se lahkopije poloti hladna rozimi tiidi vroča namesto ruma ali
________zganja. Snoviznatanč. navodilom stanejo
K IS' li'an. po povzetju. JAN GROI«ICH droierija pri angelu, BRNO 641 Morava,
500 kron v zlatu
če ne odstrani kroma Ctrolioh z zra ven s padajočim milom vso solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogToe, obrazno rdečloo itd. in no ohrani kožo mla dostno svežo in nožno. Cena K 6*76 s poštnino vred. 8 porcijo etanojo K 16* —, 6 porcij ____________________- K 30*70. Vso brez kakih nadaljnih
stroškov. Naslov za naročila
JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 641, Morava.
Dijamantl za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo.
Dijamanto za steklarje morem dobaviti sedaj lo
St. 4 pO X 11-70. in št. 6 Va po K 16--, ker je dovoz prekinjen in so moro surovo bi«-go dobiti lc težko in po visokih cenab. Povzetje 85 vinar. več. Za reolno in solidno blago jamči JAN GROLICH, Aro-žerl,1u pri angelu, BRNO 641 Morava.
rnomvrlnl 1° erodefcvo za pomlajonje ЈГГИГОУОО! las, ki rdoče, svetlo m sivo lase in brade za trajno temno pobarva. ! steklenica s poštnino vred K 3*70.
RydyoE
1
bloda lioa. Učinek je čudovit.
1 Ateklenica s poštnino vred K 2-46. Povzetjo 85 vinar. več. __Naslov za naročila
JAN GROLICH, drožerija pr! angelu, Brno 641, Morati
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:
1440 i.

13.
VZAJEMNA ZAVAf^OVALtJilCA
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana-
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam s 1. raznovrstne izdelane stavbo, kakor tudi stavbe mod časom zgradbe, t. vse promično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vso poljsko I'ri" delko, žita in krmo, 4, zvonovo proti prelomu, 6. sprejema tudi zavarovanja na zivljonjo, oziroma do/ivctJ6 in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obiti kakor tudi posamezne osobe za dežoJno
nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tndi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnlne, kisoznafiale 1. 1812 K 078.85O17, so poskočile koncem L 1913 na K 736.147 17'
Tedaj, čimvočje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo raetel zaklad. Ponudb« in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenlitvo v Celju ln na Froseku, kakor ta** po vseh Гагah nastavljeni poverjeniki.	Cene primerne, hitra cenitev in takojfinjo izplačilo-
■H umni i ...пемшмм
Vam plačam
_	nko Va>
8il\ fcurjih оЛев, brr-Äa-vio in trfte kože tekom 3 dni s korenino, brez bolečin no odpravi KIA-BALSAM. Cena .'ončka z jamstvenim pismom K	3 lonSki Ж 4*60, 0 lončkov K 7*60. Xemezty Kaeohau rKasaa)I., poštni predal 12 308 Ogrsko: 100.000 zahvalnic.
Kuverte s firmo, pisma, rakune itd.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Naročajte
„Slovenca"!
Novo!
Čevlje za poletje (Sandale)
STovo I
i moSnimi lesenimi podplati in opremo lz kravjega usnja
prav lepo in praktične, ponudim 26/27 K 6'85 18/30 e-65 31,33 , 7-3C 31/30 „ 8-70 37/39 „ 0*60 40/42 „ 10 45 43/46 „ 11-60 Poöilju po povzetju. Neprimerno so znmeiii.
Razpošiljalmca vojnih fcevljev in isandal
S, HAYEK, Du.iaj XIV/3., Sechstauscrstr. 11/5.
Ustarovljeno 1.1393.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi ljenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke. »a»*
Vračajo se posojila v 7</a, 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj sc obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840
Deležnikov je bilo končen' leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki renrezentuiejo jamstvene glavnice za 6,089850 kron.
SIV-
proti
Ч-Љ
kron.
Srbečico, liiaie
odstrani prav naglo dr. Flescli-a „ru-javo mazilo". Mali lonfek K 1'60, veliki K 3-— porcija za rodbino K 9'—. Z uporabnini navodilom se naroča pri: Dr. E. FlesGhs Kroiien - АрзШеК Raab (Gylir), Ungarn
!! Hho še niste, poiEfite
obro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
nrnjjsirsfto delo israrshe umetnosti!
Razpošilja 6;pffiju zamenjam!
"ka izbira ur, verižic, stanov, lepotičja, daril • v velikem
ceniku,
P[ega zahtevajte za-n) ifl poštnine prosto.
№ uro zastonj i
'ančr.eje v krasnem ce-"> «i se pošlje zastonj Poštnine prosto.
Gako sodijo vse stranke i Gisot Шђ pisem Vam Шђко pokažem,
9o 1еиђ še m popravila potrebna.
Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona ko-vinasta ura, katero sem ori Vas kupil K 4-10, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4" 10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas.
Vas najlepše pozdravljam Skaricevo pri Krapini. Franc Mlinaric, pos.
Vse ure so natančno preizkušene J
Штка „IKO" svefovnoznana.
Svetovna razpošiljal П1 Ca	Lastna protoUolirana tovarna ur r Švici,
•SUTTNER ÜH LJUBLJANI št.l.
Пе Podružnice.
Sveloviiozna.in ijui razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.
Dobri brivski in lasestrižni aparati
I. a britev iz srebro-jekla K Д-50, 4, 5: varnostni brivski aparati, ponikl. K 5, 5; zn »Perfekt1 s 6 rezili K 16; 20; dvorez. res. rezila tucat K 5, 6. I.alrse-strižn. K II, 12. Z eni ena dovoljena ali de nar nazaj. Po-Siljapopovzetjuali predplačilu c.inkr. dvorni zHož. JÄH KONRAD, izvozna tvrdku, Brüx št.l7ol,Č2Ško. 112
8 vtnurfev
(za 1 dopis.) Vas stane glavni cenik, ki so dopoš-Ije na zahtevo brezplačno.
Prva tovarna ur ■»• Jan Konrad
c. in kr. dvor. zal. Brüx 1&54 (ČeSko.)
Nikel ali jekl. ure na sidro K «■-, 7*-. 8 -. Vojno-spomin. nikln. ali jekl. ure R И -,12--j armadno radij, ure iz niklja ali jekla K 12. Masiv, srebrne ßoskopt remont, uro s sidr. K tß--, 20 - ttudilke. stensko ure v veliki izberi po nizkih conah. 3 letno pismeno jam-stvo. - Pošilja po povzetju. Zam. dovolj, ali denar nazaj.
Na Gorenjskem se dobi
v »Prvi Gorenjski razpošiljalni«
Ivan Saviiik, Kranj Gorenjsko,
po celem svetu znana »GoienjsUo kosa«, vsakemu kmetovalcu zelo priljubljena. Kdor še ni poskusil te neprekosljive »Gorenjske kose«, za katero se jamči, (garantira) naj piše takoj po njo! — Dolgosti in cene „Gorenjske kose" so:
cm 50 55 ()0 05 70
pesti j> 5_>/2 _в _ Oi/^
8'60 8'70 8 90 4 10 4 80
cm pe iti
75 7'/2
80 8
8'/2
90 9
95 9i ,
4'9U 5-20 5-50
4'50 4-70
Dobe se tudi dobri brusni kamni, Дл	komad K 1--, boljši K 150.
^ Pri večjem naročilu se d bi popust! Zahtevajte cenik 7. več tisoč slikami zastonj!
p.a. flcž. M. in rortna, пввР. In lamsi. zavarcvalnicf
sprejema zavarovanja na doživeije in smrt, otroških dot, rentna In IjudsUa, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendali pri iivl enski zavarov. že po prvem -eiu.
Stanje zavarovan; koncem 1914 K 173,490.838' — Stanje gar. londov koncem 1914 K 48,732.C22'76 V letu 1914 se ie izplačalo /.a-varovancem na dividendali čisieaa dobička .	E 432.232-66
Kdor namerava sklenili živlietsko zavarovale veljavno hkrati zavolno
zavarovanle. iia| se v lasliio korisl obrne Co ргПтш vanepotlružnlcr. Prospekti zasloni in poštnino prosto.
(t-.«-
Sposobni zas opnik se sprej-љејо po najugodnejšim pogoji.
Marije Terezije cesta 12.
#
ffiašssntaltčna past
za podgane K5-SC, za miši K 4 00, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči. ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet vijo Past za ščurke „Rapid1- vjame na ti-ščurkov v eni noči, po K 5-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. 1'ošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz. Ivrd. Tintiser, Dunaj III., Neulinyg 26-1..
Soče
piodaja na drobno in debelo Zadruga, Račje (Kranichsielel) Štajer.
Takojšnjim naročitvam se lrt> še lahko ustreglo.
150 jutrov jlodovitega
zciDljijco
v Slavoniji, vse v enem lisosu, s poslopji in go. spodarskimi poslopji, sadnim vrtom, 2 jutra gozda, v bližini večjega trga, pri cesti in že. lezniški postaji, na prometni točki, se prosto-voljno proda za ceno 1200 K za juter, posetev proti obračunu. -- Pojasnila daje: Dr. Matija Belič, odvetnik Ujakovo.	1053
Bolni na prsih Bolni na plučih Nadušljivi Bleitični	Skrofulozni Siabokrvni
KoneOno se je našlo Fredsivo, ki prinaša ravno navedenim bolnikomdolgozažol c-nopolajSanjein ozdravPenje:
LekaTja Vertesa ApneilOŽeleZDi sirup.
Tu sredstvo se jo izkazalo sijajno pri stotiso< bol-nikih in ga tedaj priporočajo in porabljajo na;odličnejši profesorji in zdravniki kol najvažnejše sredstvo pr gorenjih boleznih, kakor tudi pri: oslovskem '"ašljn angleški bolezni (rhahitis), blju-»	"""
vanju krvi, suhosti, ženskah bo-ie.-гпШ ter pri slabosti m utrujenosti vsake vrste. Kadi svojega ri-ietnega okusa in duha ga radi zav-živaio nai\ečji razvajene», celo otroci.
fgöfl|P~ Vojaki, ki so utrujeni in oslabljeni \iačajo z bojišča, ga radi jeinljo z veliko koristjo za utrditev .n okrepitev organizma, l i ie oslabel po vojnih naporih. 9JSPS
1 steklenica K 0.- franko; 4 elckle-nice, navadno zadostu jejo za зпо v.drnv-ljenjo. če se pošl e denar naprej. K 17'- franko; pri L. Vertes Acll«- -Apotheke X.u?os 797	«h»
Naroča te sobotnega,Slovenca1
posojilnich
resislrmatia zadruga z игошејепе zauszo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6
šesto 5V/o avstrijsko vojno posojilo
po objaolfcnlli paggolih, tabo da stane nominalnih K100'—:
I. davka prosto amortizacijsko državno posojilo 92 K. II. davka proste 5%°\0 dne 1. maja 1927 vračljive drž. zakladnice 93*50 K.
HresSnosini papirji aosSr. vojnega pošalila se sprejmejo o brezplačno shrambo in npraoo.
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik Jože! GosMnčar, državni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna.