KMETSKI LIST Številka 4 Ljubljana dne 25. ianuaria 1939 Leto XXI Mi gremo naprei Pravijo, da vladajo zdaj svetu krivi bogovi. To trditev podpišemo z obema rokama; najbolj krivi pa so tisti, ki bi hoteli veljati za prave. Mnogo je sil na svetu, večna pa je samo ena; to je sila dela in rok, ki skrbe za vsakdanji kruh. Sto in stokrat smo to že naglasili in vedno bomo to resnico poudarjali. Pa če tudi kdaj utihnemo, če obmolkne beseda, ne more utihniti resnica. Še grobovi bi jo ponavljali. In vsak, ki nam še tako duši svobodni izraz, nehote in morda celo nevede ponavlja večno veljavno resnico, da živi od naših kmetskih žuljev. Ponosne stavbe, razkošni plodovi človeškega duha, vse čudovite iznajdbe, ki so povezale svet in ustvarile iz njega enoto, kje bi bile, da ni bilo in da ni še danes kmeta, ki v samozatajevanju, v trudu in trpljenju skrbi za to, da vsi drugi stanovi lahko uspevajo in delajo?! Kaj si ti, prijatelj učenjak, ki meriš zvezdam pota, kaj si brez nas, ki skrbimo za to, da lahko ustrežeš želodcu, kadar zahteva svoje pravice?! In ti, visoki politik, diplomat, ki odločaš o usodi milijonov človeških življenj, ali se zavedaš, da je vsa tvoja moč dar — žuljave kmetske roke? Kamor koli pogledamo, kjer koli potip-Ijemo, povsod naletimo na isti temelj, ki se imenuje — kmet! Zato pa so krivi bogovi. vsi tisti širom zemeljske oble, ki to resnico taje ali jo skušajo zabrisati! Božji nauk pravi: »Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli.« Na nas se ta nauk uresničuje. Zemlja je naša, pa če nam krivi bogoyi to pravico priznavajo ali ne. Nikjer pa ni rečeno, da bi krotki morali hkratu biti tudi — sužnji. Nasprotno nam spet kliče isti božji nauk: »Nebeško kraljestvo silo trpi in le silni ga dosežejo.« Prepustimo vprašanja onostranstva tistim, ki so po izobrazbi in poklicu izbrani, da jih rešujejo, mi pa ostanimo na tleh, iz katerih živimo. Ako smo ugotovili, da kmetje skrbimo za vse stanove, potem nam iz tega polažaja naravno in nujno izvirajo tudi neke pravice. Ako dajemo, imamo dolžnost in pravico vedeti, kam in komu dajemo in kako obdarovani gospodarijo z našimi darovi. To se pravi, da imamo dolžnost in pravico, sodelovati in soodločati v javnem življenju in delovanju. Te pravice se kmetski sloj doslej ni posluževal, oziroma se je je posluževal v premoli meri. Deloma se je ni zavedal, deloma ni bil svoji nalogi kos. Odpraviti in premagati obe ti dve oviri, to je naloga vsakega resničnega kmetskega gibanja. Zato je pražil o slepomišenje in brezvestno izigravanje, oko kdo skuša podtakniti kmetskemu giba- nju druge cilje kakor jih v resnici ima, ali pa postranske stvari proglašati za poglavitne. Nikakor torej ne gre istovetiti kmetskega gibanja z meščanskim liberalizmom. To sta dva svetova, ki se pač lahko srečujeta, a se ne moreta nikoli skladno kriti. Še manj je mogoče kmetsko gibanje istovetiti s kakim versko političnim pokre-tom. Kajti vprašanje je prvenstveno gospodar sko-socialnega značaja. Ako je kdo zapostavljen in prezrt, ako ga socialno močnejši in bolje organizirani stiskajo in izkoriščajo, ga to boli brez ozira na to, če je rimskokatoliške, pravoslavne, muslimanske ali kakršne koli vere. Ce koga tarejo dolgovi, ga upnik ne vpraša po veri, ampak po denarju. 2e iz teh preprostih primerov, ki bi jih lahko našteli celo vrsto, je razvidno, da je politično delo in borba v prvi vrsti gospo-darsko-socialnega značaja. Vse drugo je samo spremen pojav. Krivi preroki Krivi preroki so zato vsi oni, ki hočejo kmeta zavesti na stranpota in mu zastreti jasen pogled. Proti takim krivim prerokom se borimo in se bomo vedno neizprosno borili. Naj vlada v javnem življenju kakršen koli sistem, naj bo v družabni ureditvi tak ali drugačen red, nobeden ne more obstati brez kmeta. To spoznanje je temelj vsemu našemu gledanju na človeštvo in svet, a iz tega hočemo, da se izvajajo tudi naravne in nujne posledice. Kako bi gledali zidarja, ki bi hotel graditi hišo brez temelja, ali bi pa temelj zanemarjal?! Vsakdo bi mu dejal, da ni pri zdravi pameti. Ali si morete misliti, da je narod, država in človeška družba manj važna kakor ena sama hiša? In vendar se dobe ljudje, ki hočejo stavbo človeške družbe graditi brez temelja, brez kmeta. Kaj ni to zabloda, ki se mora maščevati? Da, zabloda je, in ta zabloda se nad človeštvom krvavo maščuje. Samo ozrimo se malo okrog sebe in poglejmo, kam človeštvo drvi! Za kaj danes uporablja svet veliko večino plodov svojega dela? Morda za izboljšanje življenja, za celjenje socialnih ran in za napredek? Ne, ravno nasprotno je res! Tri četrtine ljudskega dela gre za uničevanje, za razdiranje, za ubijanje. In prav zato, ker svet tako nesmiselno, blazno in naravnost zločinsko gospodari, zato je toliko gorja in krivic. rt Kmetsko gibanje odklanja tako početje. Kmet je po svojem delu in mišljenju tvorec vrednot, nikoli pa ne razdiratelj. Iri kadtir bo prišel kmet do veljave, bo konec gorja, ki danes tlači svet. Za ta veliki cilj delamo in se borimo. Zato gremo ponosno in pogumno naprej in se ne menimo niti za krive preroke niti za krive bogove, ki bi želeli temo, da bi laglje skrivali v njej svoje zablode. Mi smo otroci luči in hočemo jasnino. Prej ali slej jo bomo dosegli, zato nas ni strah. Programi » Država, to som jaz — je vzklikal francoski kralj Ludvik XIV. Vislice so odpravile ta izrek. Program, to sem jaz — vzdihujejo neznatni voditelji v današnjih časih in razlagajo lahko-vernikom skrivna načela. Načela sicer niso zbrana po pravilni vrsti, niti niso bogvekaj nova ali znajdena, toda v glavnem so naperjena zoper vse, ki niso podvrženi zmedam v pojmovanju političnih, kulturnih in gospodarskih dejstev. Približno enaka vrednost se pridaja korporativni uredbi države kakor odpravi učiteljskega samo-tarstva in ukinitvi dvojnega zaslužka. Težišče vsega more po tako zbranih programih preiti vedno le na osebe. Ni čuda, če se prirejajo povpraševanja slična onim, ki jih beremo v svetem pismu o Janezu Krstniku in Kristusu. Kaj pravijo o meni? Ali sem jim všeč, ali me bodo vzeli za luč, tako ugibajo ljudje, ki v programih ne najdejo nobene gotovosti in v svojih okolicah nobene hrbtenice. Želja, da zanesemo več gotovosti med omahljive preroke, nam narekuje povedati nekaj zlatih naukov. Kmetski pokret na. Slovenskem je pokazal mnogo dobrega. Dvignil je zlasti iz politične odmaknjenosti precejšnjo plast kmetov, v začetku celo večino pridobil zase. Kmet je trd in se ne da hitro prestavljati iz tabora v tabor, a konservativnost ga o prvi težji, priliki spravi spet prav tja nazaj, koder je najbolj izgubljeni Nekaj borih let oddiha od običajnega, stoletja trajajočega pritiska mu je začasno pokazalo liiož- 1 nost samostojnega političnega udejstvovanja. Politična zgodovina zadnjih let pa kaže smeri, ki takemu udejstvovanju niso bile več ugodne in pri katerih tudi bodočnost ne kaže mnogo več verjetnosti za uspeh. Socialne, gospodarske in z njimi tesno povezane politične prilike kažejo, da se mi Slovenci ne bomo prav nič mogli umikati razvoju, ki poteguje za seboj cel svet. Zato postaja vsak dan manj merodajno, kaj si po stanu ali poklicu; vsak dan bolj merodajno pa postaja, kako od tega živiš. To je jedro, ki edino more biti ločilnica med ljudskimi naziranji in skupinami. Z naglico se zbirata dva tabora, vsak na svoji strani; na eni tisti, ki imajo potom kapitala v rokah vse, na drugi oni, ki zaradi revščine nimajo v rokah ničesar, še delovne sile svojih rok ne. Pri nas ni težko razločiti, kdo bo na kateri strani. Stare, usidrane sile hlastno grabijo po dobrinah tega sveta, jih spravljajo na varno in se pripravljajo na obrambo. Pripravljajo se tako, da številnim delovnim silam trgajo dan za dnem in kos za kosom pravice. Ni daleč čas, ko bodo "čitali o njih kakor se čila o vaeli slabih spominih. Potemtakem je škoda zamuditi vse, kar more ljudstvu pojasniti to dejansko stanje; toliko bolj škoda, zamuditi kaj, kar bi ga moglo še o pravem času rešiti pred popolno zasužnitvijo. Drobitev tega, kar je ostalo kot obrambno skalovje, predstavlja torej vse preje kot nekaj dobrega. 'Ali je v tem nepoznavanju naših razmer, zlasti podeželskih in delavskih, ali je v tem zavist, da drugim to podeželje več zaupa; ali je končno hlepenje po vidnosti močnejše kot vsak stvaren pomislek — nam ni znano. Naj pa bodo vzroki ali razlogi kakršni koli, povsod je treba vsakomur povedati, da ni več trenutka za razbijanje in slabljenje. Ker za tem pride — čas je neizprosen — nujno tudi konec še za vse one, ki danes s programi vrše v bistvu izključno oseben boj proti vsem, ki so se žrtvovali, ko njih ni bilo in jih ni in ki se bodo žrtvovali, ko njih ne bo več. V prejšnji številki našega lista smo poudarili, kolikor je bilo v naših močeh, složnost. Povedali smo, kar je list prenesel in smo podali toliko argumentov, da jih ni treba spet napo-vedavat. Kar pa ponovno poudarjamo, je tole: Kdor ni gradil naše stavbe, naj se nikar ne zaletava vanjo: naj tudi ne hodi k nam na posodo po poštene ljudi, ki žive od žuljev svojega dela in so toliko dobroverni, da verjamejo sladkim besedam več kakor krivim dejanjem. Saj so med Dan za dnem se slišijo glasovi o važnosti tiska, zlasti pa o silnem vplivu, ki ga ima na javno mnenje dnevni političen tisk. Tudi v naših .vrstah slišimo pogosto govoriti o tem. Nikakor pa ni dovolj, da o pomenu tiska samo govorimo, ampak moramo po tem spoznanju uravnavati svoje delo. Ako se včlekapital ne boji žrtev za tisk, ako se jih ne boji proletariat, ako se ne ustraši tega bremena meščanstvo, se mora iz svoje brezbrižnosti končno predramiti tudi kmet in preiti iz gole obrambe v borbenost. Kes je siromašnost na kmetih velika, res so gospodarska bremena za marsikoga že skoraj neznosna, res je končno tudi, da je vse kmetovo delo najbolj riskantno in njegov zaslužek skoraj loterijsko problematičen, vendar vse to še ni zadosten razlog za brezbrižnost do tiska. Seveda je marsikomu težko, ker v časopisju ne more citati vsega tega, kar želi. Tu je treba naglasiti, da bi zagrešil veliko napako, kdor bi pošten kmetski tisk zaradi tega odklanjal ali ga podcenjeval. Prav ta stiska bi morala vse resnične pristaše kmetske miselnosti vzdramiti in jih uvrstiti v najbolj sprednje vrste pravih kmetskih borcev. Večen Prijatelj nima miru pred prijateljem, brat ne zaupa bratu, sosed sovraži soseda; vsi skupaj pa trpijo pred večnim preganjalcem — strahom >— za njih lasten obstanek! Strah nima meja v svojem zavratnem delu in ruši povsod tam, kjer |jc doma neznanje. Kmalu za neznanjem pa pride nezaupanje, ki rodi vse posledice strahu. Neverjetno se zdi človeku, kadar površno gleda svojega sotrpina, ali dvakrat resnično, kadar sc poglobi v temo strahu. Preganjalec nima miru, dokler ne doseže preganjan ca. Tisti, ki se nečesa boji, trpi hujšo morijo kot obešenec pod vešali. Oba torej trpita, drug drugemu povzročata strah. Preganjanec se boji, da ga dobiti preganjalec in obratno. Pri vsem pa moramo razlikovati različne strahove. Tiste vsakdanje, ki }ih dobimo pri slabih vzgojiteljih, vidimo pri navadnih plašljivcih, kadar ne smejo ob prvem nami prilično znani oni, ki so zapustili naše vrste, da bi se videli bolj umni, pa so hkrati hoteli vzeti s seboj vse, kar je zavest in odločnost naših ljudi ustvarila. Znano je tudi, kakšna je njihova usoda in s kolikšnim ponosom ogledujejo svoje obraze, kadar so sami s seboj. Ponavljanje takih zgodb po drugih ne bo jedra naše skupnosti prav nič prizadelo; čim več bo takih, ki se bodo morali kazati kot visokovredni posamezniki, tem manj bo vsak izmed njih zalegel. Toliko jih pa nikoli ne bo, da bi enega občinskega moža izvolili. Zaradi zdravega pojmovanja napredne skupnosti pa si lahko premislijo, dokler je čas. Saj ne more večno trajati, da delajo politiko tisti, ki so za to nastavljeni in plačani, da delajo druge stvari, čeprav morebiti zelo slabo. Tudi ne, da tisti, ki se predstavljajo kot borci zoper skupno nevarnost, trosijo le razdor in laž med ljudmi istega pravca. Politika je tudi podreditev skupnosti. Skupnost pa danes odklanja vse programe, ki gredo za razbijanjem, in vse preroke, ki se čutijo pametne nad vse, pa zato ne morejo iti z nikomur in ki le zahtevajo, da drugi gredo z njimi. Največ možatosti so vedno kazali revni ljudje. Čim bolj pa kdo živi v dobrem, tem manj daje na možatost. Drobno razdiralno delo se dviga kot edini ostanek velike slave. Pot do tja gre pa le skozi trnje in resnico. Čitati je treba ne samo z očmi, ampak tudi z razumom. Vsaka beseda je pretehtana, zato je treba tudi vsako pretehtati, potem se šele razkrije njena prava vsebina. Kdor tako čita, temu ni tisk nikoli dolgočasen, ker zna kljub vsem težavam poiskati iz njega tisto, kar je bilo pisano in mišljeno prav posebej zanj in za obrambo njegovih interesov. Ker zdaj to vemo, je naša naloga, da se oklenemo svojega tiska kakor zvestega vodnika. Nabirajmo naročnike, širimo od ust do ust smisel zanj, ljubezen do njega in pravilno pojmovanje. Potem smo lahko prepričani, da uspehi dela ne bodo izostali. Brez tiska danes že skoraj nihče ne more živeti, ko pa se vprašujemo, kdo bodi v kmetski hiši najbolj reden gost, ne more biti drugega odgovora kakor — »Kmetski list«. »Kmetski list« se že dvajseto leto bori za našo vas; »Kmetski list« ni še nikoli izdal kmetskih interesov, zato bo »Kmet-ski list« tudi v bodoče vodnik in političen svetovalec vsakega poštenega kmetskega človeka. Zvestoba za zvestobo in — čvrsto naprej! strah mraku iz hiše. Vse, kar jc v zvezi s tcnio in gozdom, kjer je tudi podnevi mrak in samota, je takšnim ljudem neprijetno, strah jih jc nečesa in sami nc vedo kaj. 0 teh ljudeh seveda ne bi razpravljali, ker je skoraj vsakega petega človeka strah pred nočjo, vendar naj povemo le v toliko, da spoznamo one drnge strahove in plašljivce, ki ogrožajo vso človeško družbo. Strahovi -vesti so tisti, ki predstavljajo slabe ljudi, izkoriščevalce, goljufe, tatove in vso njihovo žlahto. Zanimivo je posmatrati vsakdanjo okolico, ki sc v vsakdanjem življenju preriva in zaman išče pokoja, ker jo preganja večen strah vesti. Ti ljudje vsak dan napravljajo krivice, ne vedo več, kje neha pravica in kaj je kriviea, ali strašen črv strahu pred vestjo pa jih goni ▼ podzavesti k novim krivicam! Strašno je to človeško prega-njanjcj kjer s« narava eama maščuje nad stor- jenimi krivicami in išče zadoščenja v tem, da se žrtve v lastnem blatu požro in zadušijo. Prav zanimive slike vidimo tudi v mednarodnem življenju — kako slaba vest preganja kar cele: narode, ker podzavestno čutijo krivico, ki so jo< storili sosedom. Tudi njih preganja strah pred lastnim propadom, vsled česar iščejo novih potov, ki jih zopet vodijo v nove krivice. Danesj z neko posebno silo preganja krivica krivice, vsi| se tresejo pred posledicami in nihče ne ve, kje) bo konec neznosnega strahu. Strah zahteva •vedno več in vedno večje žrtve. Ogromne ladje se spuščajo v morje, tisoče aeroplanov napravlja vsakodnevno industrija, da o topovih in strupenih plinih ne govorimo. Z neko posebno trmoglavostjo se mečejo vse dobrine v žrelo vojnih priprav; nihče ne vpraša ali je prav, ampak za-< radi straha pred bodočnostjo za lastno kožo vsei mora biti žrtvovano orožju. Strah pred bodočnostjo pa seveda rodi nove strahove, ker nastopa masa ljudstva, ki nima dostojnega življenja, ki pod vplivom strahu za vsakdanji kruh postaja činitelj, kateri zopet rodi strahove! Najstrašnejše pri vsem pa je, da se ni našel človek, ki bij spoznal in mogel zavreti vse predstoječe stra-i hote, ampak se nasprotno vse stopnjuje v nekoi nerešeno uganko, iz katere človek zaman iščej izhoda. Ali kmetje moramo v teh trenutkih po svoji naravni raz-i sodnosti pokazati pot, kako priti k rešitvi. Čut' kmetskega človeka je že marsikdaj rešil ne samo; svojo družino, ampak na najodgovornejših me-j stih tucli važna državna vprašanja, ki so se ti-< kali vsega naroda ali tudi večjih narodov (lep primer umrli predsednik angleške vlade Mac-donald, Švehla, Radie, Stambolijski itd.). Mi ne smemo poznati strahu in ga v resnici tudi ne poznamo, ker je naše jedro zdravo in nepokvarjeno. Samo pravičen, iskren in velik človek po svoji duševnosti lahko stopi v bran proti vsem strahovom; zato vsi, ki ste svoje zdravje in duševno moč ohranili, stopite v bran proti vsemu, kar rodi strahove in kar jih uporablja za rušenje in uničenje sočloveka. V tem znamenju dvigni-mo kmetje svoj pravični glas. Zadružništvo in lombardni kredit Med drugim so na zadnji seji Glavne zadružne zveze obravnavali tudi vprašanje lom-bardnih kreditov v zadružništvu. Plenum upravnega odbora Glavne zadružne zveze je ugotovil, da sedanji način dajanja lombardnih kreditov zadružništvu na temelju Privilegirani agrarni banki izročenega portfelja po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov ne odgovarja potrebam zadružništva. Svojčas je bil namreč z odlokom vlade izpremenjen sistem kreditiranja našega gospodarstva tako, da daje Narodna banka kredite bančnim zavodom, trgovini in industriji, Državna hipotekama banka samo upravnim hranilnicam, Poštna hranilnica pa zadružništvu. Ker pa Državna hipotekama banka ni hotela podpreti kreditiranja samoupravnih hranilnic, je Narodna banka prevzela še to, dočim je zadružništvo ostalo pri Poštni hranilnici. Za kreditiranje zadružništva je imela Poštna hranilnica na razpolago 200 milijonov din. Ta denar se je pa hitro porabil. Zadružna zveza v Ljubljani je dobila okrog 160 milijonov, Zveza kmetijskih zadrug v Novem Sadu 20 milijonov, Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug pa okrog 30 milijonov din, tako da je bila ta vsota celo prekoračena. Druge zadružne zveze odnosno zadruge pa niso dobile ničesar in se še vedno zaman potegujejo za kredite. Kmetje, obrtniki is podeželski delavci! Zahtevajte o vsakem gostilniškem lokalu, kamor 1 »J- J -~ m.1 ,m Zlt n T? m 0-tohi Itvf* / Kmetje, mislite in delajte za svij tisk! Doma in drugod Verifikacijski cdbor narodne skupščine je pričel razpravljati o volilnem materialu, ki ga je dobil od Glavnega volilnega odbora v ponedeljek preteklega tedna. Po dveh dneh razprave so bile seje verifikacijsikega odbora za teden dni preložene in so se nadaljevale pretekli ponedeljeik. Med drugimi banovinami je bila končana tudi dravska in so bile vse pritožbe volilcev zavrnjene. Koncem tedna bo predloženo poročilo verifikaeijskega odbora ple-aiumu narodne skupščine, ki mora končati razpravo o njem najkasneje v sedmih dneh. Edvuiena opozicija Narodni poslanci združene opozicije in JNS, ki so odšli v parlament sporazumno z dr. Vladi-mirjem Mačkom imajo svoje prostore v sobah, Ici jih je zavzemal klub JNS prejšnje narodne skupščine. Opozicijski poslanci so osnovali skupno vodstvo, ki bo vodilo in določalo taktiko opozicije v narodni skupščini. Za enkrat je storjen sklep, da se udeleži opozicija verifikacijske debate. 0 nadaljnjem postopku in zadržanju bo sklepalo vodstvo opozicije po verifikacijski debati. Vodstvo opozicijskega poslanskega kluba bo sklepalo o tem, ali naj ostane še v parlamentu, ali pa naj zapuste narodno skupščino. Vrnil ee je v svoj nekdanji klub JRZ narodni poslanec Stamenko Stošič, ki je bil pri decembrskih volitvah izvoljen na op. listi dr. VI. Mačka kot kandidat grupe starih radikalov. Stamenko štošič je bil član petomajske narodne skupščine in se je takoj spočetka priglasil v klub JRZ. Ob prilik1 konkordatske borbe je prestopil v staroradikal-ski klub, ki ga je sedaj tudi kandidiral. Po vrnitvi Stošida v klub JRZ je ostal v opoziciji od staroradikalskih poslancev še dr. Lazar Mar-kovič. Hrvatska resolucija ki so jo sprejeli v Zagrebu pri decembrskih volitvah izvoljeni narodni zastopniki HSS, je dala povod za živahno razpravo po vsem jugoslovanskem časopisju. Ob tej priliki se je široko razpisalo časopisje JRZ zopet o hrvatskem vprašanju in njegovi rešitvi ter o sporazumu z dr. Mačkom. Seljačka sloga Preteklo nedeljo se je vršila v Zagrebu seja odbora največje prosvetne organizacije na Hrvatskem »Seljačke sloge«. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se bo vršilo ob priliki 201etnice smrti dr. Antona Radiča 3050 zborovanj po hrvatskih vaseh. Poleg tega je bilo sklenjeno prirediti veliko žensko skupščino »Seljačke sloge«, ki se je bo udeležilo po 10 kmetic iz 100 vasi. Skupščina se bo vršila prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Na njej bodo glavne govornice same kmetice. 400 vagonov zgodnjega krompirja bodo pridelali v Dalmaciji letošnjo pomlad. Največ imajo holandskega krompirja. Škofovska konferenca V nedeljo je bila v Zagrebu konferenca katoliških škofov kraljevine Jugoslavije. Konferenci je predsedoval zagrebški nadškof dr. Alojzij Ste-pinac. Konference so se nadaljevale še v ponedeljek in torek. Na dnevnem redu je mnogo in zelo važnih vprašanj, tičočih se katoliške cerkve v JugoslavijL Katoliški tednik glasilo sarajevskega nadškofa Šariča, je pričelo ponovno ostro obsojati poskuse za ustanovitev klerikalne stranke na Hrvatskem in navaja celo kopico razlogov groti verskim strankam sploh. Cerkev ne potrebuje nobene politične stranke. Kjer pa take obstojajo, da so cerkvi sami v največjo škodo, ker mora nositi vso odgovornost za njihovo početje. SVemci v Jugoslaviji se silno naglo organizirajo. Zlasti mnogo organizacij so ustanovili zadnji čas v Sremu in Bosni. Sremsko-bosanska župa šteje že 15 okrajnih organizacij, v katerih je včlanjenih 70 krajevnih organizacij. Še tekom tega leta nameravajo povečati število organizacij na 100. Udam %>ribičevič predsednik SDS, se je zopet stalno naselil v Zagrebu. £jubljanski ;proračun za prihodnje proračunsko leto znaša 132 milijonov dinarjev in je za 5 milijonov večji od lanskega. Občinske doklade kljub temu ne bodo povečane, tako je zatrdil ljubljanski župan novinarjem, katerim je tolmačil predlog novega proračuna, katerega bo v kratkem pretresal občinski svet. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki ga je te dni obiskal italijanski zunanji minister grof Ciano in razpravljal z njim o poglobitvi prijateljskih stikov Trošarina na sladkor Letošnja proizvodnja sladkorja v naši državi ne bo zadoščala za kritje predvidene potrošnje do prihodnjega leta in da bomo morali v letu 1938./39. uvoziti iz inozemstva za okrog 1000 vagonov sladkorja. Ta nezadostna produkcija je v znatni meri posledica nizke odkupne cene za sladkorno peso, ki ni v skladu z izkupičkom, ki ga dajejo kmetovalcu v Vojvodini drugi poljski pridelki. Zato obstoja namera, da se odkupna cena za sladkorno peso zviša in se na ta način omogoči večja produkciza pese. Da pa ne bi povišanje odkupne cene za sladkorno peso povzročilo podražitev sladkorja, ki je že itak zelo drag, se kmetijsko ministrstvo prizadeva, da bi doseglo sorazmerno znižanje državne trošarine na sladkor, tako da se cena sladkorju ne bi dvignila. Za to vprašanje se je zlasti zavzela novo-sadska kmetijska zbornica, ker je na njenem področju 85% vseh pridelovalcev sladkorne pese v naši državi. Zbornica je poslala že svoje predstavnike v Beograd. Delegati zbornice in zadružnih organizacij so intervenirali v tem vprašanju na odločilnih mestih. V tej zvezi je kmetijsko ministrstvo predlagalo sklicanje posebne konference, ki naj bi proučila vsa vprašanja, ki so v, zvezi z našim sladkornim problemom. Sklicanje. te konference je sedaj samo še odvisno od finančnega ministrstva. Mislimo, da bi se dala pri primernem znižanju trošarine in pri primerni žrtvi sladkornih tvornic navzlic povišanju odkupne cene za sladkorno peso znižati tudi prodajna cena za sladkor, s čimer bi bilo res ustreženo na vse strani. Pristojbine za izvoz sadja Po odredbi ministrstva za trgovino in industrijo bodo v bodoče pobirali posebne pristojbine za potrdila, ki jih daje Zavod za pospešen vanjo zunanje trgovine o kakovosti za izvoz namenjenega sadja. Pristojbine bodo »le v korist Zavoda in znašale bodo za sveže sadje izvzemši grozdje 10 din, za sveže grozdje 15 din, za suha slive 15 din, za suha jabolka in hruške 10 din, za orehe v lupinah 10, za marmelado iz sliv 15, od vsake tone in za vino 3 din od hI. Ce je pošiljka težja od ene tone, se bo pobirala pristojbina za vsako izdano potrdilo o kakovosti po 20 din. Pristojbine se bodo pobirale potom pri-stojbinskifa znamkic, ki se bodo prilepljale na potrdila. Izvoz živine Po novi naredbi trgovinskega ministra bo dajal v bodoče izvozna potrdila samo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine proti posebni pristojbini. Nova ureditev velja za živo in zaklano živino, perutnino in druge živali ter njihove proizvode in predelave. Potrdila so potrebna pri izvozu v države s kontingentskim in klirinškim uvoznim režimom ali pa v države, ki jim naša država dovoljuje ugodnosti. Trafiom Oblasti so se začele bolj zanimati za nevarno očesno bolezen traliom, ki je zelo razširjena v Prekmurju in Medjimurju. Zaradi siromaštva je ljudem, obolelim za trahomom, otežkočeno dolgotrajno zdravljenje, pa je to glavni vzrok, da je postal trahom prava ljudska bolezen. Tuj kapital na naši meji Družba s-Panonia«, s sedežem v Beogradu, bo v kratkem zgradila v okolici Maribora veliko tovarno za predelavo surove nafte. »Panonia«, petrolejska d. d., ki je bila ustanovljena pred 18 leti, je povišala glavnico od 6 na 10 milijonov dinarjev. Nove delnice je prevzel nemški kapital. Kako si ob takih razmerah pri nas zamišljajo gospodarsko osamosvojitev, nam ostane uganka. Še ta teden se bodo pričeli razgovori med Jugoslavijo in Bolgarijo o ureditvi vprašanja dvolastnikov. - Izseljevanje Čehoslovaksv Med vladama Češkoslovaške in Nikarague j« prišlo do sporazuma, po katerem se bo moglo 50.000 Cehoslovakov izseliti v Nikaraguo. Italijanski monopol na uvoz lesa Pred kratkim je italijanska vlada izdala odredbo o uvedbi monopola na uvoz lesa. V tej zvezi se bo v Italiji osnovala posebna družba za uvoz lesa, v kateri bodo včlanjeni vsi italijanski lesni trgovci. Družba bo imela na ta način možnost kontrolirati celoten italijanski lesni uvoz. Bolgarski kralj Boris je odpotoval v Rim, kjer se nahaja že bolgarska kraljica. Udeležila se bosta poroke najmlajše italijanske princeze in sestre bolgarske kraljice. Maj se gcdi pc »vef u Nov položaf bo v Evropi ustvarila odločitev v španskem sporu. Sedaj je že jasno, kam bo padla odločitev. Italija je odkrito povedala, da zahteva v Španiji zmago generala Franca. Tej zahtevi se je pridružila tudi Nemčija. Čemu in zakaj je bila ta zahteva postavljena, je zdaj tudi razumljivo. Odgovor in pojasnilo je v dveh besedah: Evropa dozoreva Svet je danes tako povezan, da se nihče ne more izločiti iz svetovne skupnosti. Kdor se hoče iz te iztrgati in ravnati po svoje — s tujo besedo rečemo temu avtarkija — se mora prej ali slej izčrpati. Ta izčrpanost se ponekod ze kaže in prav ona je vzrok napetosti, ki danes muči svet. . Več o tem bi danes morda ne bilo primerno govoriti, ker bi bilo prezgodaj. Značilna pa je ža sedanje evropske razmere Izredna diplomatska d*>lavno«t posameznih držav. V sporu, ki se že nekaj časa vleče med Češkoslovaško in Madžarsko, po zadnjih vesteh posreduje Nemčija. Tenvu namenu je bil posvečen nedavni sestanek češkoslovaškega zunanjega ministra Chvalkovskega s Hitlerjem in Ribbentropom v Berlinu. Baje so predstavniki Češkoslovaške in Madžarske že uredili po nasvetu Nemčije vsa vprašanja v zvezi z nedavnimi 6pori med obema državama. Potovanje angleških državnikov v Italijo, poljskih v Nemčijo in cela vrsta drugih diplomatskih potovanj dokazujejo, da se v bližnji bodočnosti pripravljajo dogodki, katerih važnosti ne moremo danes še niti približno oceniti. Med Italijo in Jugoslavifo ee stiki poglabljajo in je temu služil tudi nedavni obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Beogradu. O končnem uspehu tega obiska je bilo izdano tole uradno poročilo: Prijateljski obisk italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa Ciana pri predsedniku jugoslovanske vlade in ministru za zunanje zadeve dr. Milanu Stojadinoviču je dal možnost za vsestransko izmenjavo naziranj, ki je bila prežeta z največjo prisrčnostjo. Oba državnika sta mogla tudi ob tej priliki ugotoviti z zadovoljstvom popolno funkcioniranje, kakor tudi srečne posledice italijansko-jugoslovenskega pakta z dne 26. marca 1937., ki je eden osnovnih elementov politike obeh držav. Istočasno sta oba državnika razpravljala o položaju v raznih delili Evrope, ki se tičejo Italije in Jugoslavije ter sta ugotovila skupno voljo, da obe državi nadaljujeta in poglobita svoje sodelovanje v interesu konsolidacije miru in reda v tem delu Evrope s sporazumi z vsemi zainteresiranimi državami kakor tudi v zvezi z manifestacijami v državah, ki so sosede Jugoslavije, katere manifestacije so v Jugoslaviji našle ugoden odmev. V to sodelovanje Italija prinaša konstruktivnega duha osi Rim-Berlin. Ob tej priliki sta oba državnika razpravljala tudi o gospodarskih vprašanjih ter sta ugotovila, da se gospodarstvi obeh držav dopolnjujeta in da obstojajo tudi na tem področju velike in široke možnosti, ter sta zato obe vladi sklenili, da bosta v Čim tesnejšem stiku delali na novem ustvarjanju. Medtem ko ima Evropa polno svojih težav, ise drami Afrika, kjer Arabci nastopajo vedno bolj odločno in samozavestno. Angleške težave Številni atentati, ki so zadnje čase razburjali Anglijo in vzbujali tudi pozornost ostale Evrope, so po angleških poročilih delo irskih teroristov. Wilson Hungerford, tajnik ulstrskega unionističnega sveta in šef vladne parlamentarne večine v Belfastu, je v Londonu izjavil, da b,i angleška policija po njegovem mogla odkriti še več bomb, ki so jih teroristi skrili, ker je teroristična akcija zelo razširjena. Ul-strska vlada je vedela za celo vrsto atentatov, ki se pripravljajo in je več osumljencev aretirala že pred božičnimi prazniki. Tako je preprečila celo vrsto katastrof, podobnih tistim, ki so se pripetile leta 1922. Hungerford je v zvezi s tem pripomnil, da obisk vojvode Kent-skega na Irskem, določen za 7. marec, ne bo Italijanski zunanji minister grol (J i a n o Francov general Moscardo, čegar čete so te dni po dolgotrajnih bojih zavzele mesto Tarragono odložen. Poudaril je, da je tudi zato prišel v London, da pripravi ta obisk. Na koncu je Hungerford izjavil, da je ulstrska vlada pripravljena na vsako možnost, in da je Ulster odločen za zmerom ostati neločljiv del Velike Britanije. V London se je pripeljal tudi notranji minister severne Irske sir Dawson Bakes, da se bo z vlado posvetoval zastran terorističnih atentatov. Mnister je prinesel s seboj »črno listo«, ki so jo našli pri teroristih v Belfastu. Po tem dokumentu so teroristi nameravali ubiti celo vrsto uglednih oseb. Na severnem Irskem mislijo še zmerom, da je položaj zelo resen. Zato so že itak pomnoženo policijo povečali še za tisoč mož. Arabske zahteve na bližnji konferenci, ki se bo vršila v Londonu in bo razpravljala o palestinskem vprašanju, so že znane. Arabski zastopniki so se sporazumeli, da bodo stavili tčle zahteve: 1. priznanje popolne neodvisnosti Arabcev v Palestini, 2. opustitev namere, da se osnuje židovska država v Palestini, 3. sklenitev angleško-palestinske pogodbe po zgledu angleško-iraške pogodbe in 4. prepoved nadaljnjega naseljevanja zidov v Palestini. Kaf hoče Amerika? Po nemški razlagi (kakor posnemamo po i nemških listih) se je v Ameriki ponovno začela gonja proti Nemčiji. To gonjo vodijo Zidje v Ameriki že od leta 1933. dalje. Zdaj je ta gonja dosegla take mere, da jo mora Nemčija smatrati za provokacijo. Nemčija nima ničesar proti ameriškemu narodu, spoštuje njegovo politično prepričanje ter se ne vmešava v njegove notranje zadeve. Toda Nemčija zahteva isto pravico zase. Amerika ne more imeti od borbe proti Nemčiji nobene koristi. Korist imajo edino brezvestni mednarodni hujskači, ki hočejo živeti od mednarodnih sporov. Nemčija mora protestirati proti temu, da Amerika dovoljuje, da židovstvo zavaja ves ameriški narod v Nemčiji sovražno razpoloženje. Ako oni del ameriškega javnega mnenja, ki je odvisen od Židov, želi neslogo med Nemčijo in Ameriko, potem je treba naglasiti, da je tako postopanje zelo kratkovidno ter stavljamo zato pred vsem svetom vprašanje, kaj prav za prav hoče Amerika?« Pripominjamo naj samo, da Amerika gleda na to vprašanje precej drugače. Japonska In Amerika Ameriški gospodarski strokovnjak Lippman je predlagal, naj kongres dovoli utrditev otoka i Guama, da bo vlada z grožnjo, da bo na tem otoku zgradila utrdbe, imela v rokah diplomatsko orožje proti Japonski. Zunanje ministrstvo bi moglo pozvati Japonsko, da prouči to vprašanje v luči svoje politike in v skladu s čl. 19 washingtonske pogodbe. Lippman se sklicuje tudi na japonsko utrjevanje mandatnih otokov.. Nadalje izjavlja, da se Amerika želi z Japonsko sicer pogajati, ne pa vojevati, vendar se nikakor ne misli na Pacifiku — umakniti pred Japonci. Amerika želi prepustiti azijskim narodom, da sami urede svoje razmere z Japonci. Kaj počne japonsko vojaštvo na Kitajskem, se Amerike ne tiče, pač pa je za Američane velikega pomena, kaj počne japonska mornarica. Na koncu izreka Lippman prepričanje, da misli Japonska ustvariti velikansko pomorsko državo, ki bi obsegala tudi Filipine in Nizozemsko Indijo, in izjavlja, da Amerika ne bo trpela uresničenja teh načrtov. pravno7 0 narodnoobrambnem vprašanju razpravlja Mirko Cujnik v »Večerniku« in pravi med drugim: »Zelo zanimivo bi bilo opisati o priliki vse konkretne primere vnebovpijočega zanemarjanja obmejnega problema s strani tistih, ki bi bili prvi poklicani priskočiti obmejnim delavcem na pomoč. Ni bilo moralne opore niti denarne pomoči. Obmejni delavci, po večini učitelji in duhovniki, so bili skoraj edini, ki so žrtvovali vse svoje sile in tudi denar. Zaledje je pomagalo le malo. Preveč je bilo zaposleno v politiki, da bi se moglo malo bolj pozanimati za mejo. Posledice tudi niso izostale. Priznati moramo, da so nekatera narodnoobrambna društva, kakor CMD in NO pomagala, toda le v manjši meri. Razveseljivo pa je, da se zadnje čase zlasti CMD zelo briga za naš obmejni živelj, kar bo imelo gotovo dobre posledice. Kdor pozna razmere tik meje, bo pa priznal, da je to vse še premalo, dokler ne dosežemo višino društev onstran meje, ki so še vedno preveč močna. Saj so to naši najnevarnejši konkurenti v boju za našo zemljo.--- Za končno ureditev tega nujnega in perečega vprašanja bi bilo torej potrebno sledeče: 1. da se izdela načrt za sistematično, složno in skupno delo ob meji in da se pritegnejo k sodelovanju vsi priznani obmejni delavci, naši narodni poslanci in končno vsa širša javnost; '2. storiti takoj vse korake za ustanovitev gmotno močno fundirane institucije, ki bi stala v pri-imeru potrebe našemu obmejnemu življu z denarnimi sredstvi v obliki posojil ali kakor koli drugače ob strani; 3. voditi točno evidenco posestnega gibanja v obmejnem pasu potom zaupnikov.« Kmetska mladina Šmartno ob Savi " V naši vasi smo priredili prosvetno-organi-zatorični tečaj. Vršil se je tri dni in sicer 12., 13. in 14. januarja t. 1. S tem smo hoteli dati priliko našim fantom in dekletom, da se podrobneje seznanijo z vsemi vprašanji, ki jih zanimajo in jih morajo tudi do potankosti poznati. Pri tem moramo še posebej poudariti, da je bil to prvi tečaj te vrste v naši vasi, katerega je priredila kmetska mladina sama, organizirana v Društvu kmetskih fantov in deklet. Že samo to je potrdilo, da se slovenska vas giblje in da je pričela živeti tako, kakor nam ukazujejo sedanje razmere. Lepo je bilo pogledati v društveni lokal, ki je bil poln izobrazbe željne mladine in tudi starejši so se nam pridružili. V celoti je bilo 9 predavanj, med odmori pa se je vršila debata, da smo tako vsako stvar temeljito predelali in razjasnili. Tečaj je vodil predsednik ljubljanskega okrožja in naš domačin tov. Ivan Dovč. Od Zveze kmetskih fantov in deklet smo dobili 3 predavatelje, in sicer so predavali predsednik tov. Kronovšek, tajnik tov. Nemec in tajnica Ženskega odseka Zveze tov. Tomšičeva. Poleg teh pa so še predavali ravnatelj Trček o zadružništvu, pisatelj Albreht pa o vlogi tiska. S tečajem smo bili prav zadovoljni in smo vsaj delno izvršili svojo nalogo, kar se tiče prosvetnega delovanja v zimski j sezoni. Voglje Vabilo na občni zbor. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet ima svoj redni občni zbor dne 5. februarja 1939 ob 13. uri popoldan. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročila funkcionarjev; 3. Volitev novega odbora; 4. Volitev dele-gotov; 5. Določitev članarine; 6. Slučajnosti. Pozivamo člane in članice, da pridejo na občni zbor polnoštevilno. Janko Oselj, tajnik. Šmartno ob Dreti Občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Šmartnem ob Dreti se vrši v nedeljo dne 29. januarja 1939. Povabili smo tudi Zvezo, da nam pošlje delegata, ki bi istočasno predaval o kmetski ideji. Na zadnji seji našega društva je bil sprejet minimalni načrt, ki smo ga poslali Zvezi v odobritev. Tekom zime bomo skušali izvesti še razne j točke prosvetnega programa. Levar Micka, tajnica. Puconci Sporočamo vsem tovarišem, da se tudi Društvo kmetskih fantov in deklet v Puconcih pridno giblje. Dne 6. januarja 1939 smo priredili zelo uspešno dramatično predstavo »Pri debeli Muhi«, z dramatičnimi prireditvami pa bomo tudi nadaljevali. V zadnjem času je pristopilo 10 novih članov in šteje sedaj društvo 41 delovnih članov. Ustanovili smo si tudi s pomočjo prekmurskih akademikov svojo knjižnico, ki šteje okrog 100 knjig. Skušali bomo dvigniti prosveto po- vsod in kjer koli nam le mogoče. Krepko naprej. (»lesar Ernest. Kuhar Vladimir. Škofja vas Zaradi letnega obračuna smo sklicali redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Škof j i vasi za dan 29. januarja 1939. Zaprosili smo Zvezo, da nam pošlje delegata, ker se moramo pogovoriti o važnih vprašanjih našega delovanja. Pozivamo vse tovariše in tovarišice, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno, ker bomo morali izdelati minimalni načrt za leto 1939. Viktor Jožcp. Vrhnika Želja, ki je toliko časa tlela v naših dušah, se je končno uresničila. V nedeljo 15. januarja 1939 smo ob prisotnosti zvezinega delegata tov. Kristana imeli ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet na Vrhniki in s tem postavili mejnik v razvoju dviga naše mladine. V odbor so izvoljeni: Predsednik tov. Petkovšek Jože; podpredsednica je Petkovšek Hani; tajnik Andrej Verbič; blagajničarka Jesenovec Anči. Odborniki so: Petrovčič Anton, Lah Albin. Verbič Ivan, Birtič Franc, Podgornik Pavla, Homovc Matija. Na občnem zboru smo sprejeli društveni minimalni načrt, ki obsega: 1 igro, 2 izleta, 3 predavanja, 1 poldnevni tečaj, razvitje prapora in po možnosti 1 tekmo iz kmetskega dela. Mi vstajamo krepko do zmagovitega dne. Predsednik: Tajnik: Petkovšek Jože. Andrej Verbič. Sv. Jurij ob Šcavnici Redni občni zbir je naše Društvo kmetskih fantov in deklet sklicalo za nedeljo 29. januarja 1939 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Načrt za delo. 4. Otvoritev doma »Matije Gubca« in 5. Slučajnosti s predlogi. V februarju bomo priredili veseloigro v treh dejanjih »Drzen plavač«. Ob tej priliki bo tudi nastopil naš tamburaški zbor. Letos bomo imeli otvoritev kmetskega doma, na kar že sedaj opozarjamo vsa tov. društva in prijatelje. Donacka gora Že v jeseni smo napravili načrt pa prosvetno delo, ki naj prinese naši mladini krepkega prosvetnega razmaha. Med predavanji, tečaji in de-batnimi večeri zlasti zavzema vidno mesto dramatično delo; v januarju smo dvakrat nastopili z igro »Divji lovec«, ki nam je prinesel odličen uspeh; za februar pa pripravljamo drugo igro V Sii/cdni s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke — Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj! Kova trgovina Tyrševa cesta 39 (nasproti Gospodarske zveze) in upamo, da bomo do pomladi naštudirali še par iger. V februarju bomo priredili tridnevni dramatični tečaj z maskiranjem, tako, da bo naš dramatični odsek vsestransko izpopolnjen. Naši tovariši in tovarišice so se udeležile tudi govorniškega tečaja v Celju, želimo pa, da bi se kmalu še vršil prosvetno-organizatoričen tečaj. Tudi debatne večere bomo izpolnili tako, da bo vsestranko zadovoljeno našemu članstvu. Pripravljamo tudi poseben načrt za spomlad, med tem pa vam bomo že poročali o vsem našem delovanju. Tajnik. Vojnik Sporočamo vsem tovarišem in tovarišicam, da se redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Vojniku vrši dne 29. januarja 1939 z običajnim dnevnim redom. Preteklo nedeljo smo nastopili na odru z velikim uspehom in mislimo igro tudi ponoviti. Delujemo tudi pridno na ostalih točkah prosvetnega udejstvovanja, zlasti debatnih večerih in podobno. Udeležili smo se govorniškega tečaja po treh tovariših, ki so bili z njim zelo zadovoljni. Ribič Franc. Mlatil ?Mawu tcetie. vtsU Pravijo, da zdravniška veda loči z ozirom na način uživanja alkohola in alkoholnih pijač več vrst ljudi: 1. take, ki alkoholnih pijač ne uživajo iz kateregakoli vzroka, so torej popolnoma vzdržni; 2. take, ki uživajo alkoholne pijače redko in zmerno, so torej zmerni in trezni; 3. take, ki uživajo alkoholne pijače redno in tudi manj — ali večkrat se upijanijo, to so alkoholiki; 4. take, ki se redoma upijanijo, to so noto-rični pijanci. Slovenski delavec, kmet, obrtnik, trgovec zlasti pa inteligent spadajo po pretežni večini v tretjo skupino alkoholikov. Ta ugotovitev sloni na opazovanjih in dejstvih. Ta napaka slovenskega naroda ni več samo naša moralna zabloda, ki bi škodovala samo posameznikom, je že tako splošna, da je prešla že kot poglavje zase v splošno socialno medicino. Kakor pri vsaki ljudski bolezni, tako moramo tudi pri tej gledati ne njeno odvisnost od socialnega stanja prebivalstva in krivic sodobnega socialnega reda. P/risWa padajo- Že nekaj tednov nazaj opažam med nekater-niki nenavadno vznemirjenje in razburjanje radi malenkosti, ki se prvih, drugih, kakor tudi tretjih prav nič ne tiče. Ti »bubci« se med seboj prepirajo in mlatijo, kar je skoraj smešno z vprašanjem, »kdo da je pri nas Slovencih prav za prav kriv poraznega padanja rojstev«. Oni, ki izdajajo in pišejo »Slovenijo«, ki velja med nami za resen in tudi dostojen slovenoborski list, trdijo, kar tudi jaz kot razsodnik z vsemi štirimi potrdim, da je kriva padanju rojstev samo beda, beda in nič drugega ko beda! Kdor kaj drugega trdi za naše podnebje, ki ga je ljubi bog v tem oziru posebej blagoslovil —1 temu jaz kot poznavalec razmer drugega ne rečem, kakor to, da je običen »ruski zaje«! Dočim trdijo oni, ki izdajajo in pišejo »Slovenca«, da »siromaščina ni kriva, če število rojstev pada, in da sam dvig gmotnega blagostanja tega perečega nazadovanja problema popraviti in rešiti ne more.« Nemški časopisi, ki so statistično v tem pogledu gotovo bolj podkovani kakor jaz —< pa trdijo, kar je tudi res, da se rodijo na vsakega nemškega otroka trije slovanski otroci. Kmetje kaj pravite — kdo ima tukaj pravt Začetki Magastania Te dni sem bral skozi dvojne špegle z velikim začudenjem na nekem plotu v Šoštanju, »da so zagrebški odjemalci odpovedali podjetju .Vošnjak v Šoštanju nad 120 vagonov usnja, baje radi postopanja in vplivanja podjetja na delavce pred dobrim mesecem. Podjetje, da je odpustilo iz službe radi tega več ko 100 delavcev. Ti siro- Dopisi Is Stiine Poslopje sedanje stiške šole je za sedanje število šoloobveznih otrok iz okoliša stiške šole mnogo premajhno. V tesnih učilnicah se gnetejo učenci ter tako trpe otroci sami in učni uspehi so vsled tega tudi nezadostni. Nastalo je vprašanje razširjenja sedanje šolske zgradbe. Za rešitev tega perečega dejstva sta dve možnosti: 1. nadzidava sedanje šolske zgradbe za eno nadstropje, 2. zgraditev novega šolskega poslopja. Premotrimo prvo možnost. Stisko šolsko poslopje gotovo ni tako zidano, da bi se dalo z malimi stroški dvigniti za eno nadstropje. Dvomim, da bi bili temelji dovolj močni, ravnotako obodno zidovje in pritikline ne bi najbrže odgovarjale zahtevam obremenitve * z enim nadstropjem. Nadzidava je vedno komplicirano stavbno delo, ki se uporablja le tam, kjer ni možnosti druge rešitve. Pri nadzidavi bi morali obdržati dosedanji stari razpored prostorov, kar pa nikakor ne odgovarja današnjemu smotrnemu zidanju učnih poslopij. Moje mnenje in najbrže tudi drugih kompe-tentnih faktorjev je, da z nadzidavo se ne da razširiti šolsko poslopje ter je prvo možnost kot neprikladno zavreči. Ostaja še druga možnost. In kateri momenti govore v prid zidavi novega poslopja? Z novo šolsko zgradbo bi se doseglo, da bi bilo šolsko poslopje zgrajeno po vseh pridobitvah modernega stavbarstva z ozirom na zahteve higiene, rentabilitete in smotrne uporabe. Seveda bi bilo potreba novo zgradbo dvigniti v onem kraju, ki bi bil središče novega šolskega okoliša. Poudarjam, da bi se z novo šolsko zgradbo ustreglo v prvi vrsti otrokom, da ne bi imeli več tako dolgo pot do učilnic, kakor jo imajo, sedaj iz spodaj navedenih vasi. Sedanji obseg stiškega šolskega okoliša bi se naj podelil v dva okoliša in to takole: Novi okoliš bi naj obsegal vasi: Mleščevo, Čemelo, Mrzlo polje, Škerjanče, Vrhpolje, Studenec, Stransko vas, Drago ter eventualno tudi Hudo. Ostale vasi bi pa naj ostale pri stari šoli v Stični. Novo šolsko poslopje bi se naj zidalo pri kolodvoru Stična, to je v naselju okrog železniške postaje. S takšno rešitvijo nove razdelitve šolskega okoliša in z zgraditvijo novega poslopja pri kolodvoru bi se doseglo, da ne bi imel noben otrok do učilnice niti dva kilometra hoda. Takšna mala oddaljenost od doma do šole bi le blagodejno vplivala na otroke in učno osebje. Stisko šolsko poslopje bi pa ravno odgovarjalo številu otrok, ki bi se še šolali v stiškem šolskem okolišu. Iz gori navedenih vasi je dovolj otrok za 4 razrede osnovne šole. S takšno rešitvijo bi se pridobilo eno moderno šolsko poslopje, otroci bi pridobili na poti v šolo in učni uspehi bi bili sigurno mnogo boljši, o koristi razbremenitve učnega osebja niti ne govorim. Poudarjam še to dejstvo, da imajo otroci iz gori navedenih vasi, ki bi naj pripadli v nov šolski okoliš, sedaj do šole v Stično vsi nad dva kilometra daleč, nekaieri tudi do štiri kilometre. Da bi se zgraditev nove stavbe do neke mere pocenila, bi bilo na mestu, da bi se novo poslopje zgradilo tako veliko, da bi bilo v njem tudi prostora za popolno meščansko šolo. maki, da so sedaj žrtve, ki naj plačajo račun. Na Sladkem vrhu sem mimogrede zvedel, da je bilo odpuščenih iz sličnih razlogov nad 50 delavcev. Na zelenem Pohorju pravijo, da je tamošnja Resova kamnoseška industrija ustavila obrat. Na cesti, da je radi tega več ko 50 delavcev. Kaj pravite — aLi nam je pri belem kruhu tega treba, kaj? Ugotoviti moram žalostno dejstvo, da nimamo od Ljubljane do Novega mesta, to je na daljavo 70 km, niti ene meščanske šole. O potrebah in koristi meščanske šole ne bomo izgubljali besed. Današnja borba za obstanek zahteva čim večjo izobrazbo. V mestih ali v bližnji okolici stanujoči otroci se lahko izobrazijo, teže je pa to za učence podeželja, posebno pa še naše okolice, ki je tako daleč od Ljubljane ali Novega mesta. Kakor sem že gori omenil in predlagal, naj bi se novo šolsko poslopje zgradilo pri postaji Stična. In zakaj ravno tu? Kdor le količkaj pozna krajevni položaj, bo takoj uvidel, da je kolodvor Stična zemljepisno-prometno in gospodarsko središče celega višnje-gorskega sodnega okraja. Poleg tega pa teži k Stični tudi vsa gorenja krška dolina z občinami Krka, Zagradec, Ambrus ter deloma Žužemberk. Radi te medsebojne gospodarsko-prometne povezanosti naj bi se občine Stična, Št. Vid, Veliki Gaber, Krka, Zagradec, Ambrus, Žužemberk in Višnja gora združile na neki realni osnovi, da bi s kupnimi močmi in s potrebno banovinsko podporo zgradile meščansko šolo pri kolodvoru Stična. Vem še to, da Višnjani niso za to rešitev, ker želijo imeti meščansko šolo v svojem mestu, pa čeprav je mesto Višnja gora čisto na robu našega okraja in leži proč od prometnega središča in stika cest iz krške doline. Želel bi, da bi zainteresirane občine pokre-nile pri merodajnih oblasteh vse potrebne korake, da bi se čimprej dvignila pri postaji Stična veličastna prosvetna zgradba, ki bi naj nosila ponosno ime našega rojaka-pisatelja Josipa Jurčiča. In občina Stična bi na ta način postavila najlepši in najtrajnejši spomenik svojemu velikemu občanu. Klavs Štefan. Se o mleku »Slovenski narod« cd preteklega tedna se še vedino jezi in huduje nad podražitvijo mleka. Clankar pravi, da še danes ne vedo konsumenti po čem jim mleko producenti dovažajo. Člankar-ju in ne konzumentom povemo, da stane mleko na dom postavljeno din 2'50 sicer pa din 2'25 za en liter. V naših člankih smo podrobno orisali kmetove stroške in neovrgljivo dokazali, da tudi pri gorenji ceni mleka utrpi kmet veliko zgubo in da mu ne krije stroškov niti cena 3 dinarjev za en liter. Kmetje se nič ne jezimo, ako imajo delavci in drž. uslužbenci večje dohodke. Nasprotno, celo podpiramo jih v njihovi upravičeni borbi. Zato pa ne razumemo, kal«) more kak časopis nastopati proti povišanju že itak daleč prenizkih cen kmetskih pridelkov. Kmetje pa pri tem spoznavamo, da je potrebna naša sloga, ker le z njo moremo dovoljno zaščititi naše interese. Slaba bi nam predla, ako bi se zanašali na druge. Okoliški kmet. Semenski oves iz Češke Lansko leto je Kmetijska družba nabavila 1 vagon selekcioniranega semenskega ovsa. Kmetovalci, ki so ta oves sejali, se hvalijo z 15—20kratnim donosom, kar predstavlja za naše prilike velik uspeh, saj rodi naše domače seme le 6—lOkratno. Tudi letos namerava Kmetijska družba nabaviti češko seme iste vrste, ako se bo priglasilo dovoljno interesentov. Radi višje cene, ki jo češka selekcijska postaja letos zahteva, se bo oves oddajal po ceni din 4-20—4'40 za kg, kar pa se bo šele po nakupu točno določilo. Ta navidezno večji izdatek pa se bo po lanskih izkušnjah gotovo dobro izplačal, saj je za njegovo kritje potrebno le povečanje donosa za 2Vikratno količino semena. Kar se pridela več, pa predstavlja čisti dobiček. Interesenti naj javijo do 29. t. m. Kmetijski družbi, Novi trg 3, koliko semena žele nabaviti, ker se bo seme kupilo le tedaj, če bo naročena dovoljna količina, pni kateri se bodo uvozni stroški izplačali. Žrebanje Tobačnih srečk Pri žrebanju, ki se je vršilo pred nekaj dnevi,] so bile amortizirane naslednje serije: 94, 152, 282. 308, 353, 449, 523, 620, 667, 690, 747, 753, 1101, 1200, 1686, 1763, 1891, 1919, 2134, 2171, 2322, 2357, 2560, 2596, 2933, 3039, 3054, 3324, 3388, 3426, 3489, 4464, 4737, 4873, 5152, 5393, 5537, 5605, 5836, 5983, 5996, 6113, 6690, 6889, 6915, 7268, 7275, 7283, 7408, 7746. 7765, 7803, 7884, 7946, 7956, 8282, 8388. 8500, 8530, 8618, 8645, 8678, 8832, 8873, 9552, 9597, 9833, 9848 in 9887. Večje dobitke so zadele: serija 6323 št. 91j din 100.000'—, serija 9391 št. 17 din 2.500'—, serijai 1936 št. 24 din 500'—, serija 5924 št. 52 din 500'—. Po din 100'— so zadele: ser. 298 št. 75, ser. 129» št. 99, ser 1553 št. 68, ser. 1704, št. 22, ser. 2835, št 30, ser. 2882 št. 89, ser. 3730 št. 60, ser. 4630 št. 63, ser 5019. št. 66, ser 6241, št. 38, ser 6810 št 83, ser 6875 št. 90, ser. 7046 št. 58, ser. 8284 št. 1, ser 9092 št. 60. Po din 50'— so zadele: ser. 3476 št. 56, ser. 3982 št. 55, ser. 4987 št. 49, ser. 5114 št. 96, ser 6486 št. 19, ser. 7115 št. 74, ser. 7464 št 33, ser. 8979 št 39, ser 9069 št. 4, ser. 9979 št. 92. Iz naših krajev X V Jugoslaviji pridejo kmalu v promet novi kovanci, ki jih je državna kovnica denarja izdelala že dovolj, in sicer dinarski, dvodinarski, desetdinarski, po 50, 25 in 10 par. Kovanci za 10 din so iz niklja, za 20 in 50 din, ki so tudi novi, pa iz litine, ki vsebuje 75 odstotkov srebra in 25 odstotokv bakra. Drobiž pa je kovan ii litine, ki vsebuje aluminij, baker in še nekatere kovine. X Vrsto zasavskih in drugih lesnih trgovcev je osleparil Ivan Podrenk s Polšnika. Ponujal je trgovcem oglje in jemal povsod po 1000 din are na račun kupnine. Ker naročenega blaga od nikoder ni bilo, so postali trgovci nervozni. Tako so se za neznanca začeli zanimati orožniki, ki so končno tudi izsledili prevejamca v osebi Ivana Podrenka. Nekaj sleparij je že priznal, izgovarja pa se, da ni mogel nikjer dobiti dela in zaslužka ter da je zašel na kriva pota iz skrbi za svojo številno družino. Mož ima namreč sedem nepreskrbljenih otrok. X V Mariboru se je omračil um 751etni zasebnici Frančiški Rumlerjevi, ki je bila že osem mesecev tako bolna, da ni mogla iz postelje. V takem stanju je skočila skozi okno iz drugega nadstropja v globino 12 metrov, kjer je takoj obležala mrtva. X Župnik Evald Vračko je umrl na svojem domu v St, Ilju v Slov. goricah. Pokojni župnik je bil redka izjema narodno zavednega moža, ki je vzgajal že pred vojno kmetsko mladino v narodnem duhu in jo pripravljal na veliki čas osvobojenja in zedinjenja Jugoslovanov. Kot seveda ni bil strankar in je vsakega človeka cenil po njegovih zaslugah in vrednosti brez razlike politične pripadnosti. X V Prijepolju je pred kratkim umrl bivši narodni poslanec, advokat po poklicu, Sveta Bu-disavljevič. X V Novem mestu se je po daljšem odmoru 24. t. m. vršil Antonov živinski in kramarskl sejem. Slinavka in parkljevka sta namreč v tem srezu čisto prenehali, zaradi česar so sejmi zopet dovoljeni. X Na Kozjaku je nedavno požar upepelil domačijo posestniku Josipu Žigartu, ki ima zaradi tega okrog 25.000 din škode. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. Nabavite le prvovrstne posnemalnike »MILENA" ki so najboljši sodobni stroji za posnemanje mleka. Na tisoče teh posnemal" nikov je danes v rabi po vsem svetu »Milena« posnemalniki so prvovrstni in zelo poceni, zato ne smejo manjkati v nobenem naprednem živinoreistvu Dobe se pri Kmetijski družbi r. z. z o. z. v Ljubljani, Novi trg 3 in pri njenih skladiščih v Mariboru, Celju, iovein mestu, Slov. Konjicah in Brežicah X Avtomobilska nesreča. Blizu Zemuna se ije dogodila pretekli teden težka avtomobilska aiesreča. Na mednarodni cesti Beograd—Suboti-«a sta trčila skupaj dva osebna avtomobila, pri eemer sta obležala dva potnika mrtva in avto-nnobila razbita. X V Ljubljani je bil znani razbojnik Ignac ISalaj, do nedavna strah vseh poštenih ljudi, izaradi številnih vlomov, sleparstev in tatvin, obsojen na 9 let robije. X V Ljubljani priredi socialno ekonomski institut vrsto predavanj o perečih socialnih in gospodarskih problemih. Kot prvo je na progra-|inu predavanje dr. Iva Pirca o »Raziskovanju | vasi«. Predavanje se vrši v četrtek, dne 26. t. m. lob 20. uri v dvorani Zbornice za TOI, Beethov-inova ulica 10, I. nadstropje. Socialno ekonomski linstitut vabi vse svoje člane in prijatelje, da se predavanja udeleže. Prav posebej opozarjamo tna predavanje vse, ki jim je pri srcu spoznavanje in napredek podeželja. Vstop je prost X V Zagrebu se je ondau zastrupila trgovska pomočnica Dora Weiss. Vse kaže, da je bila E srečno zaljubljena in to jo je pognalo v smrt. epeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu iz-mila. X V Žablju pri Novem Sadu živi 361etna kmetica Smilja Gostojič. Ženi je lani pričela na (desni roki rasti mala bula, na katero ni polagala nobene pažnje. Toda izraslina je bila od nneseca do meseca vedno večja, dokler ni ne-terečnici do nedavnega zrasla na desnici mesena ikepa, ki je merila v obsegu poldrugi meter. X Znižano vožnjo 50% je odobrila General-ina direkcija državnih železnic v Beogradu vsem iposetnikom spomladanskega in jesenskega velesejma v Ljubljani Za spomladanski velesejem velja ta ugodnost za potovanje v Ljubljano od j31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do (17. junija 1939. Za jesenski velesejem velja znižana voznina od 28. avgusta do 11. septembra »oziroma za povratek od 2. do 16. septembra. X V vlaku Beograd—Sarajevo se je vozil naš diplomat Dragutin Najšul, član mednarodnega odbora za nev meša vanje v španski državljanski vojni. Dobil je poseben oddelek prvega razreda. Med vožnjo je Najšul zaspal. To priliko je izrabil neznanec, ki je odnesel vso diplomatovo prtljago, diplomatski potni list in denarnico z večjo vsoto denarja v naši in tuji valuti. X V Zagrebu je Artur Stevinovič v pijanosti in v prepiru odgriznil nos svoji ljubici Mariji Obram. Nasilneža so zaprli, njegovo žrtev pa spravili v bolnišnico. X Zaradi preobilice gradiva smo morali danes izpustiti nadaljevanje podlistka »Tajne Daljnega vzhoda«. Seveda borno podlistek začeli v prihodnji številki zopet objavljati. X V Karlovcu sta si na ulici skočili v lase Milka Blaževič in Milka Matijevdč, ki sta bili zaljubljeni v istega mladeniča. Sprva sta se ljubosumni Amaconki obdelavah s pestmi in nohti, nato je Matijevičeva vzela nož in z njim napadla svojo ljubezensko tekmovalko. Blaževičeva je dobila več vbodljajev v vrat in grudi. Prepeljati so jo morali v bolnišnico. X Po pogodbi z Romunijo smo dobili svoboden obmejni promet v globini 15 km in se je odtlej razvil v okolici Bele Cerkve in Vršca zelo živahen osebni in blagovni promet. Zaradi novih mej sta bila mesti Vršeč in Bela Cerkev pred 20. leti hudo prizadeta v gospodarskem pogledu, ker sta izgubila zaledje. Zdaj si bosta oba kraja opomogla, ker se razvija v njih živahna trgovina. V Romuniji so cenejša nekatera živila, pri nas pa nekateri industrijski izdelki. X Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XIX. mednarodnega spomladanskega ljubljanskega velesejma, ki bo od 3. do 12. junija 1939 in jesenske velesejemske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki bo od 2. do 11. septembra 1939. X V Splitu se je na železniški postaji pripetila težka nesreča. Pod vlak je prišel kurjač Jure Višič iz vasi Koprivne pri Perkoviču. Bil je zaposlen na lokomotivi, pa mu je spodrsnilo, da je padel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. Iv. Nemec: Scmdžak cZc Plevlfci Dara je toplo pogledala Jovi v zgubančen obraz, ki je izražal jezo in maščevanje hkrati. Očesi sta ji v srebrnomodrem blesku plavali v solzah, ki so v dveh brazdah tekle čez nežno lice divne Dare. »Znaš, dado — uhvatio me Jusuf Bej. Njegovi ljudi me veraše i odvedoše u harem.« »Jusuf Bej« — je bruhnilo Jovi skozi stisnjene zobe. Temnomodri lasje so obsuli Daro čez svileno muslimansko oblačilo, ki so ji ga oblekli v haremu. Solze so ji prenehale teči, oči so dobile svoj navadni blesk in poseben izraz odločnosti ter borbenosti. Beli lici z rahlo rdečico ste iz sence razpuščenih las svetlikali kakor neki nadnaraven pojav, ki je zrl v Jovana tako mehko in skromno. Jovini lasje so besno štrleli vsak v svoji smeri, njegove velike obrvi so stopile naprej, usta so se mu gibala v zakrivljen izraz. Tiho sta zrla nekaj časa drug v drugega; Dara je rahlo potegnila roko čez hrapavo Jovino lice, očesi sta izlivali neko posebno mehkobo na skremžen Jovin izraz. »Sta je učinio Bej — Daro?« je s pretrgaiym glasom vprašal Jovo. »Eto, što vidiš, dado — obukao me u ovu haljinu i ništa više!« »Pobjegla?...« »Jest, dado. Kad mi odvjezaše oči, susretoh pogled Jusuf Beja, koji se sruši na divan.« »I ti, Daro?« »Ja počeh bježati i eto me opet kod tebe.« Nežno je poljubila svojega rednika na čelo, v Josi pa je tlelo sovraštvo na Beja. Obenem se je veselil srečnega Darinega povratka. Dva dni je bila Dara privezana v haremu Jusuf Beja z zavezanimi očmi. Prigovarjali so ji evnuhi in svetovalci mogočnega gospodarja od Sandžaka, naj postane služabnica njihovega gospoda, toda vsi prigovori so bili zaman. »Nikada!« je besno sunila v zrak in zadela Rašida, Bejevega ožjega svetovalca, v lice. »Hočeš džaur, ja ču ti pomoči,« se je penil od jeze Rašid. gest krepkih možakarjev je prijelo Daro, dvanajst pesti stisnilo nežno Darino truplo in odvedli Jovino najdenko v kremplje strastnega Beja. Dara se ni mnogo zoperstavljala, ker toliki sili ni bila kos. Naenkrat je občutila posebne dišave v nosu, bila je v Jusuf Bejevi sobi. Obstala je, kjer so jo pustili priganjalci, v svoji notranjosti je čutila Bejevo bližino. V tem trenutku se je zgodilo presenečenje. Jusuf Bej je odvezal Dari oči in prvi besen pogled Dare je padel Jusufu v lice. Bej je omahnil; oči so se mu bledo zasuknile in zdrknil je v naslanjač. Dara je divje skočila proti vratom, kjer se je zopet srečala s svojimi sovražniki. Rašid je prvi povesil pogled in s hrbtnimi koraki jel riniti svoje tovariše, ki so zmedeni pred Darinim pogledom skrivali svoje izžete obraze. Še enkrat je divje ošvrknila Dara nevernike in kakor srna izginila po hodniku. Kakor vihar, skoraj nezavestno je hitela Dara in padla pred presenečenega rednika. Kmetska posojilnica ljubljanske reg. za dr. z neem. zavez© w Linbilasii, Ty rš@na cesta Nove vlog' 2a vse vloge nudi popolno varnost. — Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. — Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavodi vsak čas razpoložlifve olsresg&tle po vlose proti odpovedi po > '.f* ■•«■-■; ^ Kosovska deyojka - ' Data in Jovo sta morala zapustiti svoje ognjišče in se skriti čemerna v gozdove. V mraku g