VŠTK — čisto slučajno v naši občini?
Med našimi občani lahko večkrat slišimo razmišljanja o tem, kaj bi lahko imeli in česa nimamo od edine visokošolske delovne organiza-dje na našem področju. Stopili smo do njenega dekana, doktorja Mi-rana Čuka, da bi se pogovorili in zapisali odkrito besedo o tem, poleg tega pa seznanili naše občane o organizaciji, usmeritvi, možnostih štu-dija in zaposlitve diplomantov.
Tovariš Čuk, šola je na Kode-Ijevem, to je v eni izmed krajev-nih skupnosti v naši občini, pa vendar razen prostora nimamo nič aii vsaj zelo malo skupnega. Zakaj?
j Del univerze smo in proble-| matika občine ni življenjsko po-' vezana s problematiko visoke šole. Od občine nimamo nič, fi-nancira nas republiška izobraže-valna skupnost, nekaj denarja pa naberemo z akcijami po naroči-lu. Mislim, da je v naštetem naj-močnejši razlog za naše sodelo-vanje —¦ čeprav ni res, da ni-mamo popolnoma nič skupnega. Poleg družbenopolitičnega sode-lovanja v občinski skupščini nu-dimo prostore za organizirano rekreacijo delovnim ljudem — ne posameznikom, saj za to ni-mamo dovolj prostora, ampak delovnim organizacijam, ki na-jemajo vadbene prostore in bazen, naši profesorji in študenti sodelujejo v telovadnih društvih Partizan in pri organizaciji športnih tekmovanj. Ne nazad-nje je naše pedagoško in znan-stveno delo posredno po-membno tako za občino kot za republiko in za vso Jugoslavijo. Kako je organiziran študSj, kakšne so usmeritve in možnosti zaposlitve?
Šola omogoča višji in visoko-šolski študij, po potrebi še tretje-stopenjskega. Ugotavljamo pa, da se večina odloči za drugosto-penjskega, ki traja formalno štiri leta; v resnici pa je ogromno šte-vilo »večnih« absolventov, ki ni-koli ne doštudirajo. Prav zato smo letos nekoliko spremenili način študija, ga bolj usmerili v določena področja ter ga prire-dili stvarnim potrebam. Diferen-ciacija omogoča sposobnejšim in bolj vnetim študentom štiriletni študij. Zaključena visokošolska izobrazba daje diplomantom naziv profesorja telesne vzgoje na srednjih šolah, lahko se ustne-rijo za vrhunske trenerje vseh športov, za področje zdravstvene vzgoje v najširšem pomenu be-sede, za profesorje telovadbe na posebnih zavodih, osnovnih in srednjih šolah ter organizatorje rekreacije. Drugi, ki študirajo dve leti, dobijo z višješolsko izo-brazbo naziv predmetnega učite-Ija telesne vzgoje. Študij na tej stopnji priporočamo tistim štu-dentom, ki so sicer prepričani, da bodo radi opravljali svoj poklic in so zanj tudi fizično sposobni, nimajo pa, kot temu pravimo, dovolj razvitih delovnih navad. Zastarelega »inverznega« eno in dvostopenjskega študija nismo
sprejeli, saj smo prepričani, da je snovi, količine informacij pre-več, da bi jih lahko obdelali v dveh letih po starem predmet-niku in v taki obliki.
Z usmerjenim šolanjem bomo razvijali tudi možnosti študija ob delu — kolikor nam bodo seveda prostorske omejitve to dopušča-le.
Ali so možne povezave z ra-zličnimi študijskimi skupinami oddelkov na univerzi.
Povezave so možne. Najpo-gostnejši sta kombinaciji s psiho-logijo in sociologijo. Poleg tega koordiniramo študij z maribor-sko univerzo, ki ima oddelek za telesno vzgojo. Po dveh letih šo-lanja v Mariboru se z opravlje-nimi diferencialnimi izpiti vpi-šejo študenti pri nas v tretji let-nik.
Kakšne so zahteve za sprejem na VŠTK!
Prijavljenci morajo imeti zdravniško potrdilo, dokazati morajo fizično in funkcionalno neoporečnost, preizkusimo nji-hovo motorično sposobnost in imeti morajo končano srednjo strokovno ali splošno srednjo šolo.
Študij na VŠTK še zdaleč ni vezan samo na predavalnice. Za-radi svojih posebnih pogojev in zahtev je verjetno zelo drag, pa še zelo malo študentov dobiva štipendije.
Studij je izredno drag, saj so nekatera predavanja v vseh let-
nih časih v naravi. Za to pa je po-trebna draga športna oprema — v štirih letih študija stane po da-našnjih cenah približno trideset tisočakov. Predvsem gre za več parov raznih smuči, obutev, obleko in stroške bivanja. Tr-dimo lahko, da je zaradi visokih stroškov to predvsem študij za priviligiranje, pa še izredno mo-deren je!? Cedalje hujši je naval na prve letnike, saj se je letos vpisalo kar 146 novincev — to pa je toliko, za kolikor so bili ob gradnji stavbe predvideni pro-stori in možnosti študija. Zaradi prostorske stiske na jemamo pro-store v športni dvorani Slovana.
Boste zaradi neštetih omejitev v prihodnje še bolj omejevali možnosti za rekreadjo naših de-lavcev?
Da. Druge izbire nimamo, saj v današnjih okvirih in možnostih ni mogoče pričakovati na enem mestu znanstvenega kineziolo-škega in visokošolskega študija, pa še rekreacije v najširših okvi-rih, ki pa nam je, to je znano, še kako potrebna. Upamo, da bomo čez deset let dobili načrto-vani športni center Slovenije v Lescah in bodo takrat prostori sedanje VŠTK najverjetneje namenjeni le rekreaciji občanov.
ALENKA LOBNIK—ZORKO