Pavle Kveder
V led vklenjena zemlja
Grbnlandija je največji otok sveta. Meri 2,l"5.000 km", kar je toliko kot skoraj devet naših držav.
Ta največji otok leži vi-soko ua severu. Odkrili so ga na svojih lovskih. pohodih nor-dijski brodarji pred več ko ti-soč leti, mcnda v 10. stoletiu. Objadrali so južni in zapadni del otoka in se izkrcali. NasehU so se na otoku in ustauovili pt-vo naselbino. Poklicali pa so še naseljence iz Norveške in oto-ka Islanda. Ti brodarii so dali tudi ime temu otoku. Prebival-ci te prve naselbine so bivali v preprosto zgrajenili kamtiiinih hišah. Skromna bivališča so si poslavljali tudi iz šote. Vseh naseljeneev je bilo okrog 300. Redili so konje in drobnico, t O^OULAUDUA       ^   Jdo sk^™ gbsegu P.J,
lični lovci na severne medvede,
mrože, volkovc, ptice in ribe. Okoli leta 1000 so se celo pokristjanili in kmalu dobili svojo škofijo. Ta prva kolonija se je obdržala le nekaj sto-letij. Kmalu je propadla, ker so imeli kolonisti vedno boje in neprilike z domačini, ki so naseljence v vednih bojili skoraj popolnonia iztrebili.
V  18. stoletju so Danci spet obnovili zvezo z Gronlandijo. Ustanovili so več kolonij in tako postali gospodarji otoka. Ko so prišli na otok, skoraj ni bilo vec sledu o nekdanji cvetoči naselbini. Prebivalci so iz-umrli ali pa so se pomešali z domačini, Eskimi, in tako je nastal nov rod Grbnlandcev. Ti so podedovali lastnosti obek narodov. So plavih las, modrih oči in telesno taki kot Evropejci. Odlikujejo se z vztrajnostjo, žilavostjo, vestnostjo in poštenostjo, so pa tudi zelo nadarjeni in uka-
Na Gronlandiii vlada celo leto led in mraz. Gtonlandija se pravi po naše >zelena zemfja«. To ime pa prav nič ne odgovarja resnici, kajti Gronlandija je na debelo zaledenela. 95 odstotkov celotne ofokove po-vršine je vklenjene v debele ledene plasti. Do 1000 metroT so debele po-nekod. Otok je torej skorai ves zaledenel, le ozek obrežni pas se sprosti v poletnih mesecih ledu. Obala je polna fjordov in globokih dohn ter malih jezer. Samo okoli 15.000 ljudi živi v tej ledeni puščobi, od tega le kakih 500 Evropejcev, ostali so Gronlandci in Eskimi. Sicer pa so pre-bivalci večinoma mešanica.
V  Gronlandijo hodijo zlasti kitolovci severnih držav: Uanci, Nor-vežani in Švedi. Otok pa je zdaj danska last. Gronlandski bregovi pa niso vedno tako pus(i kot oiolcova notranjost. Poleti sc bregovi oproste ledu in snega, ledena obalna polja odteko poleti v morje in takrat ozelem
224
Vledenih •.l.jfinili . .
Groniandija v bajni lepoti. Bohotno vzcvete pomlad. Zlasti na zahodni obali. Vzhodno obalo pa obliva mrzel iok, ki nosi s seboj ledene grmade iz Severnega ledenega morja. Zato je ob tej obali silno hladno in tam ne uspeva rastlinstvo. Največ tri nieseee traja to prirodno prerojenje. Zato pa žive tam črede govedi in severnih jelenov, polarni zajci in lisice, beli medvedje in kune. Vsi nosijo dragocene kožuhe in zaradi teh so v vedni nevarnosti pred lovci. Na jugozapadu cvete takrat lepo cvetje, ozemlja so polna pašnikov. Med njimi se pretakajo studenci in potoki. Še šumice največ do 7 m visokega drevja rasto. To so breze, jelše, macesni in vrbe. Severneje, kamor ne sežejo vplivi toplih dni, pa raste le grmičje, mahovi in lišaji. Menda se imenuje otok Griinlandija — Zelena dežela — le za-radi tega dela, ki je nekaj mesecev res poln čudovitih lepot.
Otok oživljajo jastrebi, sokoli in sove ter več drugih ptiejih vrst, ki se naselijo v skalnih čereh. V vodah pa žive tjulnji, mroži, kiti in razne vrste rib.
Gronlandija je izhodišče za ekspedicije v severne kraje. Pa tudi otok sam so že mnogi raziskovali in ga prehodili ali presmučali. To so bili slavni raziskovalei Koch, Nansen in \Vegcner. Zadnji je celo umrl s to-variši, ko ie odkrival nepoznane skrivnosti otoka. Ugotovili so, da leže na oloku bogata ležišča bakra, kriolita (važen v steklarstvu) in pre-moga. Zaradi teh bogastev pripisujejo otoku še veliko bodočnost.
Ves ogromni otok je podoben podolgovati, z ledom napolnjeni ko-šari. Najvišja točka je okoli 3000 m visoka. V teh najvišjih plasteh pada sneg neprestano in se nič ne topi. Ogromne množine ledu in snega pa &e ne morejo samo kopičiti. Zato so našli ledeniki sami pot. K obrežju polze d ogromni ledeniki. Ob obalah se lomijo ledene mase med bučnim gnnenjem. To mora biti ropot, če se n. pr. zlomi ob obali nad 10 km širok ledenik in pade z 90 m visoke obale v morje! Led se seveda lomi v plosčah in te se v moriu združijo s ploščami, nastalimi v morju. Zdai si lahko predstavljamo, kakšne nevarnosti prete ladjam, ki morajo tod med ledenimi gorami.
V notranjih predelLh Grbnlandije je strašno mrzlo. Tam je tudi v polefni  dobi  temperatura pod  ničlo. Le po svetlobi spoznajo poleije.
L                                  221
Skoraj vsak dan divjajo močni viharji, zflnižeai S šnežninii lfcetezi. Strašna je zima v notranjosti. Večna noč. In mraz do —75° C. Zato pa ni tam nobenega življenia.
Glavna danska naselbina je bila že nekdaj Godthaab, ki je še danes upravno središče iii glavno mesto dežele. Danci so zgradili cerkve, šole, semenišča, bolnišnice itd. Otroci morajo hoditi v šolo sedera let. V Gron-landijo so pošiljali uraduike, pastorje, zdravnike, učitelje, trgovce. Pred-pisali so koristne zakoue. Otok preiskujejo razne znanstvene ekspedicijc z danskini dovoljenjem. Oežela je res odlično upravliana. Nepismenili je silno malo. Če hoče na otok kak tujec, mora imeti dovoljenje. Prepove-dano je prodajati alkohol. Vsa trgovina je državni monopol. Glavno mesto je Godthaab s približno 4000 prebivalci. Tu izhajata tudi dva časopisa v gronlandskem jeziku.
Poleg Griinlandcev prebivajo na otoku tudi Eskimi. Ti žive zelo prirodno. Njihovo orodje in orož/e je ponekod še tako, kot so ga. imeh Ijudje v najstarejši dobi: iz kamna in tosti. Žive t večiili skupinah. Več ljudi skupaj tvori pleme. Vsako ima več revnih koč. V ujih je navadiio le en sam prostor, ki služi za vse potrebe. Pred kočo visi običajno čoln iz kož iako visoko, da je varen pred lačnimi psi. Vsako pleme ima svoje ozemlje lovišč. So pa Eskimi zelo vraževerni. Načeluje jim nekak ča-rovnik. V vseh pritodnih silah Tidijo duhove in žive pred njimi v strahu in bojazni. So res zelo praznoverni, sicer pa pametni. Nekateri so stalno naseijeni, nekateri pa se selijo kot lovci za severnuni jeleni. Ti preno-čujejo kar med skalami v ledu. Eskimi žive skromno. Ker jim daje zemlja premalo, so navezani na lov. Zato so strastni in odlični Iotci. Ubite živali jim nudijo vse najpoirebnejše. Meso jedo mnogokrat kar suroTO. Mast porabijo za razsvetljavo in kurjavo, kože za obleke, kos(i pa za orodje in orožje. Krzno prodajajo trgovcem ali pa ga zamenjuiejo z drugimi potrcbščinami (puškami, strelivom itd). To jim je tudi edini Tir dohod-KOT, a še ta skroraen.
Eskimski raož je lovec, žena pa gospodinja. Njena skrb je namenjena domu. Šiva čolne in obleke, skrbi za jedi itd. Kuhati ji ni treba, le včasih malo popeče kako ribo aii kos mesa. Poiskati mora kurivo sama, največ lnahovie. Skrbi in misli tudi za slabe čase s tem, da shranjuje osušeno meso. Govore pa Eskimi fežko tazumljivo govorico, polno različnih na-rečij. Odkar so prišli v stik z belokožci, prodira med nje silno hitro civi-lizacija, pa jih žal zelo kTari in uničuje.
Življenje v Gronlandiji je torej polno borb. Pa tudi svojevrstnih Jepot nam nudi, saj je z njimi obilno založen ta prirodno tako bogati ledeni otok naše zemlje.