36
NOVICE
Josip Marn.
Pred zaključitvijo lista došla nam je pretužna vest, o izgubi, ki je zadela slovenski narod. Umrl je po .daljšem bo-lehanji starosta slovenskih kjiževnikov, vitez Fran Josipovega reda, častni kanonik, predsednik Matici Slovenski, ces. kr. profesor v p., preč. g. Josip Marn v 61. letu svoje dobe. Marljivemu književniku in uzornemu Slovencu bodi žemljica lahka!
—   Osobne vesti. Okr. komisar g. Ivan Tekavčič je premetct^n od okr. glavarstva v Novem Mestu k okr. glavarstvu v Ljubljani; na njegovo mesto pride okr. komisar g Anton Klein od okr. glavarstva v Ljubljani. — Vladni kon-cipist g. dr. Karol Mathis prideljen je deželnemu šohkemii svetu na mesto komisarja g dr. Franca Heinza, ki je bil pozvan v naiično ministerstvo. — Notar g. K. Bratkovič, do-sedaj v Trebnjem, nastopil je dne 16. t m. svojo novo notarsko službo v Eogalci. — Za župnijskega upravitelja v Kropo pride g. Simon Smitek iz Mcšenj. — Notarski kandidata g. Matevž Bežan imenovan je notarskim substitutom v Trebnjem.
—    K 5oletnici papeževega škofovanja. Mestni občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji na predlog" mestnega odbornika gosp. dr. viteza Bleiweis-Trsteniškega naročil mestnemu županu, da sv. očetu papežu Levu XIII. povodom 501etnice njegovega škofovanja, dne 19. februvarija t. 1., izroči primerne čestitke stolnega mesta ljubljanskega.
—   Za odkidavanje snega plačal je mestni magistrat ljubljanski minoli teden 801 gld.  85 kr.
—   Muzejsko društvo v Ljubljani je imelo dne 23. t. m. občni zbor pod predsedstvom gosp. ravnatelja A. SenekoviČa. Kakor smo posneli iz poročila gosp. tajnika Koblarja, društvo vrlo napreduje glede na publikacije m število članov Veliko lepih znanstvenih knjig dobiva od 108. tujih društev, s katerimi stoji v zvezi. Najvažnejši je sklep občnega zbora, da naj začno „Izvestja'' izhajati perijodično, vsaki drugi mesec na dobrih dveh polah. Tako dobimo Slovenci zaželeni, strogo znanstveni časopis za domovinoznanstvo. Podpiral ga bode lahko vsak našinec, ker bo stal le 2 gld. na leto. Po tem vspehu se bode list lahko razširil, da bode delal čast slovenski domovini. Na predlog g. prof. Borštnarja se bode oziral tudi na sosednje dežele, s katerimi nas spaja tesna vez zgodovine in rodu. — Pred občnim zborom je imel gosp. ravnatelj Ivan Subic zanimivo predavanje o geologiji gorenjske strani. Kazal je, kako so vode: Sava, Kokra in kamniška Bistrica vplivale na obrazenje gorenjske latvice,-katero ločijo Šmarna Gora, Vrašica in Debeli Vrh na dva dela.   Pod to ravnino   se  pomika podtalna voda od Preddvora.
37
do Zaloga 10 —20w pod zemeljsko površino. Ker LjubijaDcani pijo to podtalno vodo iz vodovoda pri Klečah, je poslušalce zanimalo slišati, da se te izvrstne vode načrepa v sekundi po 42 litrov in da se ni bati, da bi je kdaj zmanjkalo. Govornik je pojasnjeval predmet tudi z lično naslikanimi načrti in zemljevidi gorenjske strani.
—  Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem izkazu se je leta 1892 dacu podvrženega blaga v Ljubljano pripeljalo kakor sledi: 95 hektolitrov ruma, araka, rozolje in likera; 1132 hektolitrov žganjevca; 724 hektolitrov žganja; 15.391 hektolitrov vina, 2233 hektolitrov vinskega mošta, 188 hektoHtrov sadnega mošta, 21.600 hektolitrov piva, 1227 hektolitrov kisa, 3786 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih, 7800 telet do enega leta, 2311 ovac, ovnov, koz, kozlov in koštrunov, 2866 jagnjet, kozličev in prašičkov do 5%, 222 prašičkov od 5 do 19 ^/^ kg, 8581 prašičev nad 19 ^2 % težkih, 486 mtr. st. svežega nasoljenega in preka-jenega mesa, salam in klobas, 11 987 glav puranov, gosij, rac in kapunov, 89.326 glav kokošij, pišet in golobov, 231 srn in divjih koz, 1791 zajcev, 148 kilogramov razsekane in črne divjačine, 138 glav fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij, 269 gozdnih jerebic, kotovnov, divjih gosij, divjih rac, kljunačev in divjih golobov, 40 lisk, kožic in potopljavk, 171 ducatov drozdov, brinjevk, prepelic in škrjancev, 68 kilogramov rib in školk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker, sardin in saidelj, 151 mtr. stotov klinov, navadnih morskih rib, po-lenovk, slanikov, rakov, polžev, žab in ostrig; 1707 mtr. st. rlža, 52.457 mtr. st. moke, pšena, škroba, pekarij, sladkarij, malega in prepečenega kruha, 7017 mtr. st. ovsa v zrnji, 26.772 mtr. st. sena, slame in otrobov, 452 mtr. st. zelenjave, 7837 mtr. st svežega sadja? 470 mtr. st. suhega in vloženega sadja, 667 mtr. st. masla, stearinovih in lojevih sveč, 42 mtr. st. loja in tolšče, 349 mtr. st svinjske masti, sala in slanine; 420 mtr. st. mila, 512 mtr. st. sira, 1,319.161 jajc, 1462 mtr. st. konopnega, lauenega in goršič-nega olja, 194 mtr. st. oljkinega, mandelnovega in orehovega olja, 35.639 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinje-vega lesa, 6083 kubičnih metrov mehkih drv in butaric, 2723 mtr. st. oglja, 252.643 mtr. st. premoga in koaksa.
v
—   Stajarci v Ljubljani. Dan 22. t. m. ostane v neizbrisnem spominu za „Dramatično društvo" in za narodno prebivalstvo bele Ljubljane. Ta dan došlo je namrfč s posebnim vlakom v Ljubljano, blizo 400 sorojakov iz zelenega Štajarja, da prisustvujejo slovenski predstavi v novem deželnem gledališču. Koder so se vrh štajarski rodoljubje vozili, povsod so jih pozdravljah in posebno lepa vsprejema so jim napravila narodna društva v Zagorji in Litiji. -Na ljubljanskem kolodvoru pričakovala so odlične rojake ljubljanska narodna društva „Čitalnica", „Sokol", ,,Dram. društvo", „Ljubljana" in „Slavec", ter nebrojna množica narodnega občinstva. Ko je vlak dospel, pozdravilo je občinstvo burno došle goste, godba je zaigrala „Naprt^j", predsednik Ijublj. čitalnice gosp. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški pa je pozdravil goste v toplih besedah in jim za-khcal: ^Dobro došli." V imenu Stajarcev zahvalil se je na pozdravu stolni vikarij v Mariboru g. dr. Medved in je na-glašal pri tej priliki složnost štajarskih Slovencev. Pevska društva zapela so na to „Liepa naša domovina", na kar so se gostje v spremstvu društev, godbe in neštevilne množice narodnega občinstva podali v mesto. V gledališči, ki je bilo do zadnjega prostora natlačeno, govoril se je nalašč za to priliko zloženi prolog gosp. Franca Grestrina in pela Ipavčeva spevoigra „Teharski plemiči " Predstava se je dobro obnesla in pred sta vljalci so želi burno pohvalo. Mej presledkom so ljubljanske vrle narodne dame presenetile drage goste s tem, da so jih obsule z duhtečimi svežimi šopki. Po predstavi bila je prosta zabava pri „Malici" in „Slonu", dokler ni prišel za goste čas povratka.   Pri tej priliki seveda
tudi ni manjkalo govorov. Iz mej mnogih omenjajmo naj le g. dr. Medveda iz Maribora, ki je kranjske Slovence spodbujal k toli potrebnemu narodnostnemu miru in spravi. Bog daj, da bi dr. Medvedov^a spodbuja k miru rodila sad in da bi se pojavil zopet ljubi mir mej kranjskimi Slovenci. Skrajni čas je pac že!
—   Šolstvo na Kranjskem. L. 1890 je bilo na kranjskih ljudskih šolah 535 učnih močij, namreč 408 učiteljev in 127 učiteljic, vrh tega pa še 51 učiteljic samo za ročna dela. L 1H50 je bilo vseh učiteljev na Kranjskem le 179. — Javnih ljudskih šol so našteli 1. 1890 v naši kro-novini 321 in zasebnih šol 18, med katerimi 3 niso imele pravice javnosti Na 100 [^ km pridejo pri nas 3 šole, na Češkem po 10 šol Meš'danskih šol je isto leto imelo Češko 224. Spodnje Avstrijsko 96, Moravsko 74, Kranjsko pa jedno — Število otrok, ki so bili 1 1890 na Kranjskem dolžni obiskovati šolo, je znašalo v mestih 14.564, na kmetih pa 64.015; obiskovalo je pa šolo v mestih 13 691 (96 8^/^), na kmetih pa 53.266 (8 32 o/o) otrok. — Izmed kranjskih otrok, obiskujočih 1. 1890. javno ljudsko Šolo, jih je znalo govoriti 47.801 samo slovenski, 2.740 samo nemŠ'^i, 1.095 slovenski in nemški. V privatnih ljudskih šolah jih je pa govorilo 1 578 samo slovenski, 168 samo nemški in 884 slovenski in nemški jezik — Največja anomalija se glede učnega jezika nahaja v Ljubljani. Tu je 1. 1890 hodilo v javne ljudske šole 1.990 učencev in učenk; od teh jih je 1345 znalo govoriti samo slovenski, 81 samo nemški in 564 slovenski in nemški (namreč da so se kot Slovenci nekoliko priučili nemščini) Zato pa imamo javne ljudske loU v stolnem mestu v tej proporciji: 3 slovenske, 2 nemški in 3 nemsko-slovenske Se hujše je po ljubljanskih privatnih ljudskih šolah. Tu so našteli 1573 učencev in ueenk, med katerimi jih je znalo 630 samo slovenski, 129 samo nemški ter 719 slo-venski-nemški (= kaša — Brein) Izmed privatnih učilnic, katere so obisk )vali, je pa 6 čisto nemških, 3 nemško-slovenske in nobene ni samo slovenske. — Slovenci imamo sploh srečo, kakor nihče druo:i ne, da se otroci lahko nauče nemškega jezika. Mi imamo namreč več mešanih (nemško-slovenskih šol) kakor vsi drugi narodi avstrijski skupaj. Izmed 822 javnih ljudskih šol je na Slovenskem poleg premnogih nemških šol še 218 nemško-slovenskih, 6 italijansko-slovenskih in 3 so celo nemško-ilalijansko-slovenske. Dobro bi bilo, ko bi kak slovenski državni poslanec to žalostno statistiko še bol] temeljito preštudiral. Dobi se v ,,Oesterr. Statistik", 35. zvezek, 1 sešitek iz leta 1892 Kličemo pa tudi slovenskim starišem, ki izbirajo svojim otrokom nemške šole. Imejte pamet, kakor jo imajo starši drugih narodov! V ljudski šoli bodi materni jezik otroka učni jezik!
—   V mestni klavnici ljubljanski poklalo se je mi-nolo leto 24 309 glav živine in sicer 3780 goved, 8476 prašičev, 7476 telet, 2045 ovac in košfcrunov in 2532 kozličev. Poleg tega vpeljalo se je v mesto še 10.816 kilogr. svežega mesa.
—   Starega srebrnega denarja dobila je c. kr, bla-gajnica v Ljubljani od 1. avgusta do 31 decembra 1892 za 302 011 gld. 791/2 kr. in sicer 38 000 križavcev po 2 gld. 30 za 87.400 gld., 5927 polkrižavcev po 1 gli. 12 kr. za 6638 gld. 24 kr., 7550 četrtkrižavcev po 55 kr. za 4152 gld. 50 kr., 18.648 tolarjev po 2 gld. 10 kr. za 39.160 gld. 80 kr., 3217 poltolarjev po 1 gld. 5 kr. za 3377 gld. 85 kr. 6128 novih dvajsetic po 35 kr. za 2144 gld. 80 kr., 458.542 starih dvajsetic po 34 kr. za 155. 904 gld. 28 kr., 13.836 starih desetič po 17 kr. za 2352 gld. 12 kr., 3763 starih petičic po 8V2 kr. za 319 gld. 851/2 kr., 11.227 starih groškov po 5 kr. za 561 gld. 35 kr. Razun tega domačega denarja zamenjalo se je pa v teku tega časa tudi ne dosti manj tujega srebrnega denarja, katerega   so   ljudje   imeli.     Z
38
ozirom aa to. <ia ffe •pfes ta 'ionar že vpc desetletij ležal ne-obrestovan, in je s tem/Že itak ^osti revno ljudstvo na Kranjskem na tiso^ine ivgiiibilo m^ olr,'Stili, je le odobravati, da se je ta, 4enar pobral od ljudstva.
—   Šolo zaprli so v Planini zaradi diišljivega kašlja. za katerim je zbolelo vec ondotnih šolskih otrok. — Zaradi ošpic, ki razdajajo prav močno okrog Kranja in zaradi hude aime dal je okr. .Mski svet kranjski zapreti šole v Straž šči, Senčurji,  Cerkljah, Olševku, Volklem in na Primskovem.
—   Stoletaiica Resljeva. Dne 29. junija bo 100 let odkar ^e je rodil v Chrudimu na Češkem izumitelj parnega Tijaka Josip Eeselj. V proslavo te stoletnice osnoval se je na Dunaji poseben odbor. Izuraiteljevo truplo počiva kakor znano na ljubljanskem pokopališču.
—   Ažijo za plačila v srebru mesto v zlatu določil se je za mesec fefruvarij na 20 odstotkov.
—   Pravico javnosti podelilo je. ministerstvo zasebni dekliški šoli v Trnovem na Notranjskem.
—   Zmrznenega našli so minoli teden v Matevji vasi posestnika Matijo Tancka iz Vrbljen pri Igu.
—   Koncet Slavjanski. Svetovnoznana ruska pevska družba Nadine Slavjanske napravi na svojem potovanji dne 2. februvarija t. 1. v dvorani filharmoni^aega društva koncert
—  Umrl je dne 24. t. m. č. g. Jan^z Koprivnikar dekan na Vrhniki v 69. letu svoje starosti. Blagemu, obče priljubljenemu duhovnemu očetu bodi žemljica lahka!
—   Zmrznil je Anton Goljuf posestnik od sv. Planine, na potu iz Zagorja domov gredoč   Mož bil je vinjen.
—   Mostovina čez Savski most v Krškem se je z novim letom znižala. Pt-šci so zanaprej prosti mostovine, od dvovprežnega voza je sedaj plačati 48 kr. (prej 58 kr.); krški meščani plačujejo pa sedaj   le   32   kr. od   dvovprežnega voza.
~ Narodni dom v Celji. Celjska posojilnica lotila se je z vso resnobo zgradbe narodnega doma v Celji. Pričeli bodo baje takoj z delom. Načrti so že gotovi; napravil jih stvaritelj dež gledališča v Ljubljani, g. dež. inženir Hraskj. Stroški za zgradbo proračunjeni so na 150 000 gld. Za stav-bišče, na vogalu cesarja Jožefa trga, dali so 30.000 gld. Velika dvorana imela bode prostora za 1000 osob. — Tako v Celji in v Ljubljani, središči slovenskem?
—   Zopet nesreča v rudniku. V rudniku za premog pri Oseku na Češkem so se užgali plini in nastala je močna eksplozija. V rudniku bilo je tacah 250 delavcev. Kolikor je dozdaj znano se jih je od teh okrog 130 ponesrečilo, drugi so se rešili. — Ni še pozabljena vehka nesreča v pfibramskem rudniku, ki se je pripetila minolo leto in že nam je poročati o drugi ednaki, ne dosti manjši nesreči, pripetivši se dne 24. t. m.