59. številka.
Ljubljana, v soboto 13. marca.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan Hvrf«»r9 izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za ■ v strij sko-ogorske dežele za vse leto l.r> ^ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., le jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ij ano brez pošiljanja na dom /.a » se leto 13 gld., /a fcetrl leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom ravuaa ta p«
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z t tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje in od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedt-ukrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in upr a vni Stvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolbi". U p i a v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slovenski juristi za Primorsko.
Če se pobliže preiskuje, komu se ima narod slovenski zahvaljevati, da si je ohranil jezik, da si je ustvaril slovstvo in tako omogočil narodno življenje, drage volje priznavamo, da so si duhovni pisatelji od 16. do 19. stoletja pridobili neizbrislji-vih zaslug sa razvitek malega našega naroda. Spomnimo se le Trubarja in njegovih sotrudnikov in naslednikov, dalje Vodnika, SloniŠeka, obeh Ravnikarjev, Hicingerja, Trstenjaka in dolge vrste druzih imen, ki so modricam na tihem služeč, budili in krepili naš narod.
Ko je pozneje trebalo zastopati Slovence v raznih zborih državnih in deželnih, govoriti na ta borih za naroda pravice, tedaj pa vidimo nastopati može drugega stanu, kakor: dr. Bleiweis, dr. To-mau, dr, Razlag, dr. Lavrič, dr. Dominkuš, dr. Ko-čevar, dr. Sernec, dr. Radey, dr. Vošnjak, dr. Zar-nik, dr. Gregorič in drugi, katerih imeti nam tukaj ne treba navajati, ker jih vsak pozna in kateri so branili in še branijo in zagovarjajo razkosani naš narod.
Vsako mesto in mestece na Kranjskem ima poleg drugih odločnih narodnjakov, jednega ali več takih odličnjakov, ki so se postavili na prvo mesto naših narodnih braniteljev in voditeljev. Tudi slovenska Štajerska ima toliko priznanih rodoljubov in razumnikov, ter vzgaja vedno novih sil, da je v tem oziru njen položaj jako ugoden, ker ima vsak okraj svoje narodno vodstvo in ker je že sedaj vidna velika razlika mej sedanjim časom in mej tužno dobo pred 30—40 leti.
Po drugih slovenskih pokrajinah, izimši deloma Goriško, pa je zlo. Posebno Trst, njega okolica in vsa Istra so v tem močno zaostali, dasi bi ravno tukaj takih mož krvavo potrebovali.
Nek primorsk časopis je nedavno spregovoril o tej zadevi in konstatoval, da 26 do 30 tisoč Slovencev v Trstu nema nobenega narodnega odvetnika, nobenega narodnega notarja, ki bi se količkaj brigal za narodno stvar.
Ta nedostatek pa ima slabe posledice, kajti juristi so najbolj v zvezi z vsakdanjim življenjem, najnezavisneji, imajo skoro največ upliva na narod,
po svojej naobraženosti pa največ zmožnosti, razpravljati vsakovrstna vprašanja, ki se zdaj pa zdaj pojavljajo v javnem življenji.
Tudi glede ravnopravnosti v uradih se bridko čuti pomankanje slovenskih juristov. Ko bi stranka tudi želela in zahtevala slovensko ulogo, kdo jej jo bode spisal, ko razen dičnega dr. Vitezica od Trsta 1 %pa ,tl6 Kvarnerskih otokov, — kolikor je piscu teh vrst znano — ni niti jednega slovanskega odvetnika, ali pa notarja?
In vender bi bilo za dobre slovenske juriste in vestne delavce tudi na Primorskem obilo zaslužka, mogli bi si ustvariti i pri nas prav ugoden položaj, koristili bi lahko Primorcu trpinu in stekli si velikih zaslug za naš rod.
Omenjeni nedostatek in vedno bolj čutno po-mankauje duhovnov, ki so doslej skoro jedini čuvali našo narodnost, je pereča rana na našem narodnem životu in vsak, kdor ima količkaj narodne ljubezni v srci, moral bi pomagati in sodelovati, da se navedeni nedostatek čim prej odpravi.
V ta namen pa pozivljemo premožneje tovariše, ki so svoje sinove odločili v „jusa, naj je pošljejo v sedmo in osmo šolo v Trst, da se ondu prince italijanščini. Če bi se taki dijaki po do vršene j gimnaziji v italijanščini dalje vadili, pozneje morebiti na počitnicah kake tedne tu živeli, bi se je gotovo toliko navadili, da bi lahko tukaj v prakso stopili.
Ozirali smo se gore na premožnejše stariše, kajti v Trstu je za dijake brez gmotne podpore, neugodno polje. A potrebno bi bilo, da bi se tudi za revne in pridne dijake domačine, ki bi po dovršeni gimnaziji radi posvetili se Temidi, kaj storilo. Po našem nikakor mero daj nem mnenji, bi se morda utegnilo pri naučnem ali pa pri pravosod-njem ininisterstvu kaj izposlovati, sosebno, ko bi naša primorska državna poslanca na odločilnem mestu uložila par besed. Saj mora posebno ministru Pražaku biti na tem ležeče, da si tukaj priredi sodnijsk naraščaj, ki bode mogel slovenščine in hrvaščine posluževati se v svojem uradniškem poslu.
Interes države nujno zahteva, da se v tej zadevi kaj stori. Slovanski juristi in slovanska duhovščina v Trstu in v Istri bili bi najboljši zastop-
niki avstrijske ideje in po njih delovanji bi se kmalu skrčila moč in število onih, ki poželjivo svoje oči obračajo onkraj „velike luže".
To so samo splošne misli, ki smo jih tukaj sprožili. Kdor ve kaj dobrega nas ve to vat i v tej prevažnoj in nujnej zadevi, kdor ve tem vrstam kaj pridejati, naj se oglasi. —.
Borzni davek.
(Govor poslanca g. Ad. Obreze v državne j zbornici 5. dne t. m. Po stenografskem zapisniku.t
(Konec.)
Leta 1884 — žal, da nesem mogel dobiti izkazov za 1865, sicer pa velike razlike ne bode, tedaj mi dovolite razodeti sliko 1884. leta — v tem letu so borzo pohajale:
a) borzne firme — to so veliki bankirji, zastopniki bančnih in denarnih zavodov; celo naša poštna hranilnica ima tu svoje zastopnike; — teh soudeležnikov bilo je 1884. leta 172.
V letu napredka 1873 tudi ni bilo veliko več tacih solidnih dostojnih firem zastopanih, bilo jih je namreč 189, tedaj 17 komadov več. Te firme plačajo 130 gld. letnega davka.
b) Po tem se je ozreti na boržance z letnimi ustopnicami, ki stojijo 75 gld. na leto; teh je 1884. leta bilo 1939. Ti so jedro borze in boljša kulisa. Leta 1873 bilo jih je 2941, tedaj 1002 več.
c) Za temi pride še jedna vrsta; boržanci so to s štirimesečno ustopnieo, po 30 gld. Ti spadajo že bolj v malo kuliso.
d) Konečno imamo tu četrto vrsto, tisto, ki se je najbolj skrčila; sem spadajo boržanci z jedno-mesečnicami. To utegnejo biti tisti „sehnor-rerji", o katerih je govoril gospod poslanec TUrk, kateri s Poljskega prineso nekoliko goldinarjev. Ti kupijo mesečno ustopnieo za 12 gl. in igrajo. Če imajo srečo, plačajo za drugi mesec zopet 12 gld.; če gre slabo, potem ne pridejo več; voila tout.
Te vrste boržancev je bilo — to je pomenljivo — 1872. leta 1515 komadov, 1871. leta 2088 komadov. (Veselost.)
LISTEK.
A s a r p a i.
(Pesen v prozi; iz ruskega preložil Osainelec.) I.
Na boj, na poslednji boj s pobediteljem Pisarom odpravljal se je visoki Inka. In dejal je svoji hčeri, mili svoji Asarpaiji dejal je: „Da te ohrane bogovi! Naj daleč od tega domu kipi bitva, naj se preliva kri poječ se s prahom, naj grozi smrt! A tukaj kraljeval bode mir, tiče pele bodo svoje pesni, dehteli bodo cvetovi. Nikdo ne sme vedeti poti v dolino, kjer živi moja draga Asarpai!"
Na črne svoje kodre nadel si je zlat bojen šlem. Poljubil jo je v zaplakane oči. „Milo moje dete, videl te bom, zopet te bom videl!" govorila so njegova usta. A srce njegovo govorilo je drugače : „ Nikdar — govorilo je — nikdar, nikdar ..."
V tihi dolin Kvito živela je osamela Asarpai. Vsako jutro vzhajalo je solnce božajoč njene prekrasne prosnuvše oči; vsak večer dragoval jih jo sreberni mesec s poljubom slovesa.
Imela je sivo papigo na zlatem lanci. Sedala je na njeno ramo ter stiskala se k njenemu terano-
I rujavemu licu in nagibaje vrat kričala je zvonko in j radostno: „Asarpai, Asarpai!" In dekle smejalo se j je njenemu pozdravu in kakor da bi se radovali < njenega smehu, razlivali so veseli, živi cvetovi na I okrog svoj nežni in ustajajoči vonj.
Zgodilo se je, da je Asarpai šetala v zelenem gozdi. Blo je tiho, tiho . . . Kar je zašumelo listje, zazibale so se veje dreves, zatrepetale Čašice svetic, in sredi zelene gošče prikazal se je človek, kaker-šnega hči Inke doslej še ni videla.
Podoben ni bil ljudem njenega plemena s tem-nobojno kožo, kakor sneg kordiljerskih gdr belelo mu je lice, kakor solnce v sevajoče v temno jezero vseval je njegov pogled v njen pogled.
In prijel jo je za roko, gledal ji je v oči in v rodnem njenem jezici rekel je: — „Ne boj se ničesar, krasotica! Zašel sem v zelenem, prvobitnem gozdi. Pokaži mi, kako pridem iz njega!"
Zadrhtala je ona, začuvši njegov sladki glas, zadrhtala je, ozrši se v njegovo blesteče oči. — Visoki mladenič, krasni mladenič, povej mi, nesi-li ti izmej bogov V vprašala je boječe. In odgovoril je smehljaje: „Človek sera, Alonzo mi je ime: tako nazvala sta me otec in mati, ki živita tam za oceanom. "
In vzhajal je za tem svetli večerni mesec, in vstajalo je zjutraj jasno solnce; in pogledovala sta v tiho dolino Kvito, a nesta videla več tam Asar-paije, nesta poljubovala njenih milih očij: druga usta poljubovala so krasne devo.
Mnogo, mnogo živih cvetov procvitalo je v tihi dolini Kvito~t a živeje od njih vonjave bilo ji je dihanje milega. — Ali me ljubiš? vprašala je ona tiho. „ Vedno te bom ljubil, na veke sem te olj ubil," odgovarjal ji je Alonzo.
Iz vseh krasnih cvetov odtrgala je Asarpai najkrasnejšega in ga dala o slovesi Alonzu. — Kakor bo zvenel čez noč ta cvet, tako boš i ti mene pozabil, govorila je. — „ Nikdar te ne pozabim — odgovarjal je on — nikdar, nikdar!"
II.
Vznemirjajoč se v mračnem gnevi sedel je v svojem šotori zmagovalec Pisaro. Od Andov do morja pokorna mu je bila vsa stran. Le jeden človek kljuboval mu je, le jedinega Inka ni mogel pobediti.
Kakor gorski kondor skrival se je Inka po visokih skalah, kakor gorski kondor spuščal se je v dolino. In plenil je Španjce in lila se je v krutih bitvah z vojnami Inke vroča kastiljanska kri.
avstrijskih tehniških šolah. Izrekla se je pa proti temu, <la bi se priznala volilna pravica tudi tehnikom, ki so dostali državne izpite.
Nemški klub ni prav zadovoljen s Neliar-schuii (lovini predlogom, ker priznava nekatere pravic*4 tudi slovanskim jezikom. Knotz in njegovi pristaši bi radi, da bi vsi državni uradi ura-dovali izključljivo v nemščini. Samo v posamičnih slučajih bi se uradnim odlokom dodal češki, slovenski ali pa italijanski prevod.
Da se kolikor je moči prepreči škodljivi upliv dola po kuKiiilnica.li za malo obrtnijo, sklenila je vlada, kakor je nek poljski list izvedel, da bodo kaznilnice pred vsem delale za erarične potrebe. Nadalje se bodo smeli kaznenci rabiti pri grajenji cest, regulovanji rek in melioracijskih delih.
Vnaiije države.
NrbMk.it vlada skliče skupščino v zasedanje, da bode dovolila indemniteto za budget 1886. leta Skupščini se bode predložilo t"di poročilo o vojnib troških in kako se je porabilo posojilo. Ko skupščina reši omenjeno delo, se bode razpustila, kjer je njen mandat potekel že koncem minulega leta.
Iz Varšave so dobili nekateri listi poročilo, da bode generalni gubernator Gurko dal svojo ostavko, ker rnnka vlada ni pritrdila njegovim predlogom za porusenje poljskih pokrajin. Gurkov naslednik bode veliki knez Konstantin NikolajeviČ, brat pokojnega carja, in pridali mu bodo generala Kohanova kot civilnega gubernator ja. Vesti o odstopu generala Gurke so se že večkrat razširjale, toda se niso potrdile. Najbrž se tudi sedaj ne bodo.
V franco.skej zbornici utemeljeval j« pred-včeraj škof Freppet svojo interpelacijo zastran odpravljanje vikarijatov.   Očital je vladi, da ne spo- J štuje konkordata. Minister Goblet mu je odgovoril, I da so se vikarijati odpravili  vsled sklepov parla- ! menta ter se nikakor ni nameravalo s tem veri ško- i dovati.   Dotične plače neso določene v konkordatu. ! ampak so se bile le iz dobre volje dovolile, sedaj pa radi varčnosti zopet izbrisale. Zbornica je potem o tej interpelaciji prešla na dnevni red.
Zadnje dni so prihajala poročila iz Londona, | da angleška vlada v kratkem predloži parlamentu j načrt zakona, s katerim se bode Ircem dovolil po- ! seben parlament. Konservativci so že bili začeli za- I radi tega proti sedanji vladi veliko agitacijo. No- I vejše vesti pa javljajo, da si je vlada premislila in j bode počakala s to zadevo do prihodnjega leta. Spo-razumela se je namreč s Parnellom, da predloži j parlamentu letos načrt zakona o pridobitvi zemljišč na Irskem, o katerim se bode omogočilo najemni- ; kom, pridobiti si hiše in zemljišča, katera so dose- j daj imeli v najemu. S tem zakonom se bodo agrarne , razmere na Irskem bistveno premenile in /boljšale. ! Parnell se je izjavil, da Irci hočejo še čakati jedno leto avtonomije, ako se bode omenjeni zakon vsprejel.
Mu k ta r paša, ki se je z Drumondom Woftbm j odposlal kot turški komisar v Kgipet, stavil je že . celo vrsto nasvetov, kako bi se dale zboljšati notranje razmere Nilske dežele. Njegovi nasveti se tičejo pred vsem vojaških zadev. Glavni uzrok ustaje v Sudanu je po njegovih mislih to, da so uplivni veljaki narodu pravili,  da Angleži hočejo zatreti mohamedanstvo. Najložje bode Sudan pomiriti, ako se Angleži ne bodo več mešali v njegove zadeve. S tem bi bile odpravljene glavne verske ovire. Tuja vojska bi se morala nadomestiti z egiptovsko mohamedansko vojsko z mohamedanskimi častniki. Muktar misli, da je zadosti, ako se sprva v Sudan pošlje samo     polkov. Potem je pa Muktar nasve • toval razne reforme v vojnem ministerstvu, da bode uspešno delovalo. Razdeli naj se v tri oddelke: administracijo, preskrbovalni urad in dela generalnega štaba.  Vojni budget za Egipet bi znašal 410,000 egiptovskih funtov na leto.
Dopisi.
Iz Olju 11. marca. (Naši biseri.) Čitatelji „Slov. Naroda" že poznajo dva Celjska bisera: Našega opata: „die Perle der Priestersehaft" in našega dvornega svetnika Heinricherja: ,die Perle des Ricbterstandes". Ker do tretjega rado gre, tako se ni čuditi, če danes spravimo na beli dan tretji Celjski biser: dr. Glantschnigga „die Perle des Advokatenstandes". — Da je mož res veliko vreden, bočemo danes dokazati skušati — le z nekaterimi dokazi, saj vseh „zaslug" in „svetlih lastnosti" tretjega bisera obelodaniti ne moremo in, glede prevelike skromnosti tretjega bisera — ne smemo.
Čuduo je, da so si Celjski biseri tako izvrstni prijatelji. — Naroden duhovnik Labodske škofije g. Čagran je poslal lani meseca julija v Mariborski list „SUdsteierische Post" neko „poslano", v katerem vpraša, kako da se s stanovno dostojnostjo ter taktom -tnuja, da „biser katoliških duhovnikov" pri volitvah zmiraj voli znanega framasonskega podpredsednika Dunajske lože „Huma-nitas", dr. Foreggerja, in da prijateljsko in očevidno rad občuje z znanimi uredniki in sodelavci katoliškemu duhovenstvu in katoliški cerkvi najbolj sovražnih Celjskih listov „DeutBche Wacht" in pokojnega „Lesjaka". — Zahteval je g. Čagran, naj se o priložnosti sklepne pastoralne konference in-terpeluje, če je to ravnanje opatovo povsem dostojno. Naš rahločuten opat je na to uložil po svojem prijatelji, tretjem biseru, tožbo radi žaljenja časti. Juristi in neodvisna javna glasila so se temu čudili, kako da mora opat vsled tega poslanega tožiti — pa pri nas je mnogokaj mogoče. Celjska „Rathskammer" je ovrgla pritožbo g. Čagrana in pet mesecev je koval potem „biser odvetnikov" dr. Glantschnigg zatožbo zoper g. Čagrana.
Meseca oktobra preteklega leta pa je gori omenjeni biser odvetnikov pisal neko notico v „Deutsche Wacht" zoper g. Čagrana pod naslovom „der Griff des Schvvertes". V tej notici je imenoval bisrr odvetnikov gosp. Čagrana „einen schmutzigen Griff des Schwertesu in mu očita, da se je g. Čagrau, akoravno svoje študije ni dovršil v Lesbu, marljivo vadil v „grških navadah in šegah* — in konečno mu je svetoval, da, — Slovenec za to poštenega izraza nima — naj g. Čagran svojih simpatij preveč ne izraža „der Kehr-seite der Menschheit".
Kaj da je naš biser odvetnikov s temi besedami povedati hotel — vsak človek, ki je absol-viral latinske šole — lehko zna.
Gospod Čagran opozorjen na ta grd napad je uložil tožbo zoper dr. Glantschnigga. A slednji je bil pri naši sodniji zaslišan, inje odločno tajil, da je s svojo notico hotel žaliti g. Čagrana. Hotel je le reči, da se je g. čagran mnogo z učenjem tujih jezikov, posebno grškega pečal, in da je s slavnoznanim vseučiliščem v Lesbu le hotel ironično v antitezo postaviti Mariborske zakotne učne zavode, na katerih se je učil g. Čagran. „Kehr-seite der Menschheit" pa so protivniki Celjskega opata. — „Reim dich oder ich friss dich", pravi Nemec.
No, moja gospoda, hočete-li znati, koliko je teh bilo 1884. leta? To bodete težko verjeli. Bilo jih je 14, reci štirinajst komadov. (Veselost) in mej temi je bilo tudi mnogo, morda poštenih gostov, tnjcev, ki so morda sem trgovat došli.
To kaže nam veliko in žalostno nazadovanje j arbitražne in diferenčne trgovine; z druge strani j pa je jasno, da se je jako očistila in zboljšala pod-stat (substanca) kapitala, borzo pohajajočega.
Rad bi poročal nekoliko o raznih trgovinah na borzi, ker je morda mnogo gospodov, katerim neso prav jasne te trgovine na borzi. Ali s tem bi se predaleč zašlo; ne bom še nadalje iskal potrpežljivosti visoke zbornice in svetoval bi le gospodom, ki se zanimajo za to, naj si kupijo knjigo: „Bedin-gungen fiir den Handel in Efteeten, Devisen und Valuten an der Wiener Borse sammt Arrangement-ordnung". Ta knjiga bode gospodom zelo vseČ.
Sedaj se mi je še baviti z izjavo gospoda poslanca Tiirka, ki je dejal, da je sramota — tako nekako je rekel, — ker se iz diferenčne trgovine tožiti da.
I to naravstveno neugodje ni povsem opravičeno. Kakor znano, je težko določiti, kje se zares neha realna trgovina; kje pa se pričenja stava. Ali borzna trgovina je postavljena v vrsto trgovin po trgovskei postavi in zaradi tega so pohaj alci borze zavezani plačevati dohodarino in dobitkovino kakor vsakdo drugi.
Prodno sklenem, omenjam še, naj bi se bla govna borza ne obložila še s prometnim davkom. Blagovnim borzam godi se sedaj tako, da ne morejo ni živeti ni umreti in jaz mislim, da se naj bi prizaneslo zlasti žitnim in močnim borzam, dokler se ne okrepijo. Istina je, da blagovne borze morajo prenehati, kakor hitro se obložijo s promet nim davkom, in jaz dvojim, da bi to uničenje jedne prometne žile bilo dobro za žitne in močne cene, ki so itak nizke, ker že najmanjše obtežilo prometa je kvarljivo proizvodnikom prodajanih rečij.
Konečno stavljam še formalen predlog, naj se predlog TUrkov, ki ni več kakor resolucija, s katero se vlada poživlja za predložitev osnove o borznem davku, izroči, da se čas pridobi, davčnemu odseku, kateri bo že danes zboroval in bi še prihodnjič mogel v visoki zbornici predložiti svoj nasvet. Sele potem, če visoka vlada po odobrenoj resoluciji predloži osnovo postave, naj bi se po mojih mislih izvolil poseben odsek.
Povedati moram, da jaz nesem v davčnem odseku, a bi želel, da bi bil odbran za odsek, ki bo razpravljal uredbo borznega davka.
Ponavljam tedaj svoj predlog, da bi se predlog Tiirka in tovarišča oddal davčnemu odseku.
(Kakor smo že poročali, ta predlog ni bil potrjen, nego določil se je poseben odsek za borzni davek.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 13. marca.
Gosposka zbornica državnega zbora je sklenila vladi priporočati, da bi se dala volilna pravica vsem tehnikom, ki so dobili diplome na
A kovarna kača skrivala se je pod peto vojvode in vzlezla je od tu. Prišel je k Pisaru vojak — izdajalec ter mu dejal: „ Ako hočeš pokoriti Inko, — upleni njegovo ljubljeno hčer. Vse bo dal Inka, da osvobodi svojo hčer, svojo krasno Asarpai, vse bo dal Inka: i svoje carstvo, i svojo krono, i svoje orožje. Po ničem mu ne bo žal za svojo ljubljeno hčer, za svojo milo Asarpai.
Tedaj oznanil je to le Pisaru v imeni kraljevem: .Kdor ujame hčer Inke, dobode kraljevsko nagrado. Iz starega kastiljanskega dvorjanstva možno mu bode izbrati si nevesto."
Došla je ta vest do Alonza. Okrog tava z mračno dušo. Ukrala se je v njegovo dušo skušnjava, da stori izdajalsko, zlo delo. Blišči se mu pred očmi bogatstvo in sreča z nevesto-krasotico.
V cerkvi kleči pri spovednici in nemiren še-peče duhovniku: „Prisegel sem poganki; je-li možno razdreti tako prisego?" In čuje odgovor spovednika: „Taka prisega ne veže."
III.
V tihi dolini Kvito šetala je hči Inke. Na rami sedela jej je ljubljena njena papiga. Kar stre-petala je v istini ter zletela v vis. „ABarpai, Asarpai l" kričala je,  in umolknil ni žaloboi njen krik.
V grmov ji začul se je šum in prikazali so se vojaki s surovimi, bradatimi obrazi. Okrožili so hčer Inke in zgrabili jo. Na koleni se je zgruzila kričeč: „Alonzo, mili moj Alonzo, pomozi mi!"
In ko je zaklicala njegovo ime, — zagledala je za grmovjem njegov bledi kakor mrtveca mirni obraz. Brez solz zrla ga je: usahnete so jej v očeh solze in kri spremenila se je v led.
Z vrvicami, b trdimi vrvicami zvezali so nežni njeni roki. A ona ni pregovorila žal besede: čutila že ni nobene bolesti po muki, kojo je očutila v svoji duši v onem trenutki, ki se je bila ozrla na bledi, mirni obraz Alonza.
IV.
In zmagovalec Pisaro pisal je tedaj Inki: »Tvoja ljubljena hči je v naših rokah; ako se mi ne pokoriš, umrla bo na morišči v mukah tvoja ljubljena hči."
Vsprejel je to vest Inka in ves dan ni pregovoril z nikomer besede Potem poslal je k Pisaru sla ter mu velel reči: „Vojeval sem se s teboj kakor voj, ti pa vojuješ z manoj kakor razbojnik. Možno ti je pogubiti otca: umre-li hči Inke — umre i on. A veruj mi, hči carjeva bo tudi umiraje i prezirala vas, grabitelje mojega carstva."
Razgreval se je Pisaro vsled besed Inke in velel je postaviti visok oder, velel je zapaliti velik ogenj, da bi se bolj mučila hči Inke, ki ni storila nikomur zla.
— „Postani kristijanka in živela boš" — rekel je duhovnik Asarpaiji.
— „Nikdar — odgovorila je ona — nikdar ne klanjam se bogu, kateremu se klanjajo zlobni ljudje, kakor Alonzo, ki je oskrunil svetost ljubezni."
Trdo zvezana z vrvicami stala je ob stebri muk. Črni njeni kodri veli bo ae v vetru in v deviškem stidi drhtelo je njeno neoskrunjeno telo pod rozovo prozorno obleko.
In ko jo je, razpiban po vetru, ovil rudeč plamen, zaslišal se je v vrhi nad njo šum kril in v uho zašumol ji je žalobni krik: „Asarpai, Asarpai!" . . .
Še jedenkrat vzdignila je glavo, uzrla je tova-rišico svojih detskih iger, tovarišico svoje mladosti, ljubljeno svojo papigo. In zadrhtala jej je na resnicah bridka, poslednja solza.
»Ti, moja prijateljica, ti bodi priča velike pregrehe, ti govori o njej, ako umolkne jezik človeški. Leti k mojemu otcu, odnesi mu moj poslednji vzdih, poslednji vzdih njegove mile hče!"
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 59. 13. marca 1886.
Kaj je bil Lesbos, to vsakdo dobro ve, ostalo pa se lahko povzame iz namena celega Članka. In vender glej: kljubu temu, da je učenjak Graške univerze na prvi pogled spoznal, da je ta notica grd napad na g. Čagrana in je Dunajska „Presse" to notico kot „unreproduzirbar" označila, je bila ! tožba g. Čagrana vsled ugovora1 dr. Glantschnigga od Graške nadsodnije „wegen Mangels an; objektiven Thathbestaml" — ovržena.
Kmalu potem, ko se je razglasila ova razsodba Graške  nadsodnije, je dr. Glantschni^g ob- [ objavil dolg „Panegyrikus"  na — g. Heinricherja | predsednika naše okrožne sodnije, ter ga proglasil j za „biser sodnikov" .
Opat torej toži g. Čagrana. Dunajski duhovniški list „Correspondenzblatt ftir den katholiseben Clerus" je izjavil, da vsled povpraševanja pri ju-ristih strokovnjaki h g. Čagran ne more biti obsojen. Pa bo vendar, kakor imenik porotnikov za prihodnje zasedanje kaže, gotovo obsojen. Stvar pa bi utegnila vender tudi za našega opata osode-pblna biti, ker se bo od neke strani speljal nek mladi „Berglezc.
Izpod Snežniku 8 marca [Izv. dop.] Kakor sploh oddaljenim ljudem, godi se tudi meni, da v naše gore vse kasneje dobivam, kakor ljudje pri cestah in farah. Tako došel mi „Slov. Narodu z dne 22. febr. tudi zakasnjen v roke. V tem listu čitam notico o pokojnem grofu Ottingu, katerej notici Adi jaz pritrjujem kot znanec in prijatelj pokojnega. Pisatelj onih vrstic bil je dobro poučen. Pokojnik bil je v več Btrokah umetnik, a tudi vzgled marsikateremu bahaču — bil v svojo osodo udana dobra duša. Popraviti pa moram pomoto, kakor da Di bil grof umrl v Babinempolji, kjer je več let bival, kajti umrl je v Staremtrgu in pokopan je pri sv. Martinu v Podcerkvi. Bodi mi dovoljeno, da napišem par besed o njega zadnjih trenotkih: Grof Otting bolehal je že dlje časa. Ker v Babinempolji ni zdravnika, pripeljal se je 18. februvarja v Sta-ritrg, da se potem v sporazumljenji z zdravnikom g dr. Perišičem v Ljubljano popelje. A človek obrača, Bog obrne. Slabo vreme, slabi poti in dolga vožnja so ga silno prevzeli in ni mu bilo mogoče naprej, kajti bil je premrazen, da se je tresel in ga noge neso več nosile. S pomočjo druzih ljudij iskal si je zavetišča. In ravno zaradi zavetišč imam nekaj besed na jeziku. Res je, da se hudo bolnega človeka povsod branijo, a pokojnik bil nam je star znanec in prijatelj, zaradi tega se sme zahtevati, da bi se bilo z njim ravnalo, vsaj kakor zahtevata gostoljubnost in človekoljubje, ako že o znanstvu in prijateljstvu ni duha ne sluha. A nič tega. Povsod so ga odpravljali, smrtno bolnega gonili iz hiše v hišo, neka trdosrčna gostilničarka je pri tej priliki celo rabila izraze, ki neso za vsaka ušesa. Kako je moralo bolniku v takih okoliščinah pri srci biti, si vsak lahko misli. Ali kjer je sila najhujša, je blizu pomoč. Gosp. dr. Perišič usmilil se ga je, vzel ga je pod svojo streho, v toplo sobo, na svojo posteljo On in njegova blagosrčna gospa sta mu vso noč stregla in mu vse storila, kar si je želel, Gosp. dr. Perišič in njegova soproga dala sta s tem lep vzgled milosrčnosti in osramotila one trdo3rčneže,
ki so skoro že umirajočega izpred praga gonili. Za- I torej čast in slava g dr. Perišiču in njegovi gospej! j — Sicer pa ^rof Otting ni dolgo ležal v gostoljubni Perišičevi hiši, kajti drugo jutro je umrl. Pogreb bil je lep in število pogrebcev veliko. Pevci so mu na grobu prav ganljivo zapeli. Bodi mu zemljica rahla.
Domače stvari.
— (Iz državnega zbora) nesmo dobili še izvirnega poročila o včerajšnji seji, v kateri je bilo prvo branje o „lex Scharschmid". Kakor posnamemo iz Dunajskih listov, govoril je izmej Slovencev poslanec Hren, ki je v imenu frakcije Hohenwar-tovega kluba (Hohenwart, Hren, Šuklje in VTindisch-gratz) izjavil, da bodo glasovali za to, da se Schar-schmidov predlog izroči posebnemu odseku.   To pa iz dveh razlogov: Prvič, ker predlog izhaja od velike politiške stranke  in ker to zahteva politiško spoštovanje. Ko bi se predlog samo zaradi tega zavrnil, ker ga je uložila nasprotna stranka, bilo bi to znamenje, če že ne politiške nezrelosti, vsaj par-lamentarične nestrpljivosti.   (Ugovor na desnici.) Hren in drugovi bodo za predposvetovanje tudi zaradi tega glasovali, ker žele, da se narodna jedna-koveljavnost določi zakonom, ne pa potom uprave. Ta razkol mej slovensko delegacijo  je več nego nepotreben,  vender   si  moramo  pridržati kritiko za prihodnjo številko, ko bodemo že imeli obširno [►oročilo pred seboj.  Za danes le še toliko, da se jo pri glasovanji s 209  proti 69 glasom Schar-schinidov predlog izročil odseku. Pri glasovanji po imenih bili so, kakor se nam brzojavlja, proti izročitvi odseku: „Cehi, Dalmatinci, Italijani in 4 slovenski poslanci". Pred glasovanjem viharen prizor mej Riegrom in levico. Šuklje ni govoril.
— (Filharmonično društvo) ima jutri zvečer svoj II. Kammermusikabend. Na programu je mej drugim op. 48 Antona Dvofaka.
— (Letošnji vojaški nabor) v Ljubljani izvršil se je, kar se tiče množine za vojaštvo godnih novincev, jako ugodno. Iz čvetero razredov bilo je poklicanih k naboru 228 novincev. Razven 56 prišli so vsi. Izmej došlib p »trdilo se je k redni vojski 25 mož, prej pa se jih je že 5 prostovoljno oglasilo, tedaj skupno 30, k brambovcem pa 15 mož. Procent zmožnosti za vojaški stan je za Ljubljano dosti ugoden in znaša nad 260/u. Če se ušte-jejo novinci ki so izostali, katerih se bode še tudi precejšnje število potrdilo, pa še dokaj več.
— (Hude zime.) Nenavadna dolga letošnja zima je naravno izprožila vprašanje, je li že večkrat bil tako hud mraz v marci. Posebno hud mraz v drugi polovici marca bil je 1865 leta, leta 1767 je pa bil hud mraz od 10. do 20. marca. Skoro tako vreme, kakor letos bilo je leta 1858, ko je bil velik mraz v tebruvarji in začetku marca. 1853 leta je bil velik mraz od 10. februvarja do 30. marca. Leta 1845. bil je najinrzlejši marec v v tem stoletji. Mraz jo trajal nepretrgoma od dne 5. februvarja do 24. marca.   Blizu tako je bilo v
' letih 1825, 1808, in 1797, dočim je mraz v mrzlih zimah 1814, 1821 in 1830 leta že ponehal okolu 10. marca.
Letala je nad njo z glasnim, prodirnim krikom. Letala je nad njo, dokler ni povesila Asarpai mrtve glave, dokler ji ni plamen obžgal perut. Tedaj pa se je bistro vzvila v vis in še jedenkrat žalobno Vskriknivši zletela v gore.
V.
V toledski cerkvi, v visoki katedrali, tesni so tolpa naroda. Vsakdo hoče videti poroko, vsakdo hoče videti, kako povede ženin don Alonzo k oltarju bogato nevesto dono Sol.
Pri dverih cerkvenih stoji mirno starec. V desni roki drži sivo papigo. Beli kakor sneg so brada in lasje starca, in kakor razpokana skala razrito je z brazdami njegovo lice.
Gromko zazvonili so vsi zvonovi. „Že gredo, že gredo!" čuje se govor v tolpi. Tu so — tu je nevesta omračliva in krasna. Z njo gre ženin. V njegovem mrtvem, bledem lici gore* mračne upale oči.
K oltarju gresta, kjer ju vsprejme vladika, poklekneta. Svečenik zjedinil je njiju roki, zasinila sta zlata, okrogla prstana . . . kar začuje se šum krfl, podoben šumu vetra upršega se v okno,
Pod visoke svode cerkvene zletela je papiga in nemirno jela je ondi krožiti kričeč z rezkim glasom: „Asarpai! Asarpai!" ra/glegalo se je bobneče in gromko.
Knkor pičen skočil je s kolen ženin, v očeh zabliskala se mu je blaznost. „Asarpai! Asarpai!" zakričal je prođimo, da se je čulo po vsej cerkvi ter pal na mramorna tla, in kri brizgnila mu je iz čela.
Vladika stopil je s stopnice ter ga prijel za roko. — „Kaj je z vami, don Alonzo?" A Alonzo pahnil ga je sebe.
„Izgini v pekel, prokleti! Ti si mi rekel, da prisega ne veže!"
V besnosti hotel se je zagnati na služabnika božjega j a odpovedali sta mu roki, pomrtvelo je njegovo lice. Smrt se mu je že prebližala. „Asarpai! Asarpai!" prošepetal je hripavo poslednjikrat ter padel brez diha k stopnici oltarjevi. In k mrtvemu približal se je starec in grozno je zakričal nad njim: „Tako naj pogine vsak, kdor se tako podlo pregreši, kakor se jo pregrešil ta človek: oskrunil je svetost ljubavi!"
V krvavem bleski svetile so se oči starčeve in podoben proroku božjega maščevanja stal je, poravnavši se, z snežnobelo brado in razmršenimi lasmi in z licem kakor razpokana skala razbrazdanim.
Posadil je papigo na zlatem lanci sebi na ramo in mračno zroč v strahi pred njim razstopivšo se tolpo odšel je iz cerkve. Nihče ni videl, kako je prišel, in nihče ni videl, kam je odšel . . .
— (HrVatski uradni pehati v Dalmaciji.) Deželna vlada dalmatinska'je zdukazala, da morajo c. kr. sodišča, katera so dosedaj imela na svojih pečatih samo laške napise, preskrbeti si pečate, na katerih bodo tudi hrvatski napisi.
— (Tat ujet) Sluga nekega vojaškega nad*--zdravnika porabil je odsotnost svojega gospoda ter pobral nekaj denarja, oblekel gospodovo uniformo ter jo pobrisal po železnici iz Trsta v Ljubljano. Gospod prišedši domov, je hitro zapazil, kaj 8e je zgodilo, in ker si je mislil, da je nezvesti sluga odšel po železnici, hitel je na kolodvor, kjer se je konstatovalo, da se je res nekdo v uniformi inu l/i i ravnika v Ljubljano odpeljal. Brzojavilo se je v Ljubljano in ko se pripelje v nadzdravnika preoblečeni sluga na južni kolodvor v Ljubljano in izstopi iz kupeja, v katerem se je vozil z nekaterimi častniki, prijeli so ga policaji in povabili, naj gre ž njimi. Nekaj časa se je branil, a potem se je udal in odpeljali so ga v zapor. Tatinski sluga se piše Žiga Caroldi.
— (Velika nesreča) prigodila se je pretekli torek proti polunoči na državni cesti v Dolgi njivi mej Plavmi iu Solkanom. Neki Goriški kupci, ki so bili na sejmu v Kobaridu, vračali so se z blagom domov. Na jednem vozu, ki sta ga peljala dva konja, bili so štirje veliki zaboji blaga in vsega vkup devet osob. Ko pridejo na Dolgi njivi do nekega mesta, kjer je svet strmo prerezan, utrga se velika skala in pade s tako močjo na zadnji konec voz i, da zlomi voz in jedno kolo. Vsi ljudje, kolikor jih je bilo na vozu, so poškodovani, a najbolj voznik Kumar in agent Dinarič, ki Bta polomljena in ranjena v obrazu.
— (Razpisana mesta.) Pri okrožni sod-uiji v Rudolfovem mesto deželne sodnije svetnika. Prošnje do 28 t. m. — Mesto okrajnega sodnika v Krškem. Prošnje do 28. t. m. — Na gimnaziji v Ljubljani mesto učitelja za klasično filologijo in slovenščino. Na gimnaziji v Rudolfovem mesto učitelja za risanje, eventuvalno lepopisje; na višji realki v Ljubljani mesto učitelja za matematiko, geometrično risanje itd. Prošnje do 15. aprila t. 1. — Na učiteljišči v Ljubljani mesto glavnega učitelja za geografijo in zgodovino v zvezi s pedagogiko ali pa nemščino. Prošnje do 25. aprila t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 13. marca. Hrenov govor nemško liberalni listi teiidencijozno zavijajo. Kliib Ho-henwartov v jezikovni odsek odbral načehii-štvo, tedaj niti jednega Slovenca.
Levov 12. marca. Ob 6. uri zjutraj nastal je v severno-vzhodnem delu gledališča ogenj. Po hudem trudu posrečilo se je ognjegascem, ki so morali vodo dovažati iz predmestij, omejiti ogenj. Jeden ognjegasec se je ponesrečil. Gledališče je rešeno, le stanovanja igralcev so deloma pogorela.
London 13. marca. Reuterjevo izvestje: Ako se Grška ne uda, bodo vlasti najbrže odposlale ultimatum z naznanilom, da odpokličejo svoje zastopnike, da s tem izrazijo svojo nevoljo o postopanji Grkov. Vlasti mislijo, da tega koraka ne bode treba, a podpirajo zadnjo turško v Atene odposlano turško noto, v kateri se zahteva razoroženje.
Razne vesti.
* (Cerkven spor „en miniature".) — Iz Sarajeva se piše 4. t m. Nek srbski list priobčil je te dni dvogovor mej Karlovskim škofom Teofa-nora Ž i vk o viče m in tukajšnjim nadškofom Stad-lerjem, ki se je vršil mej obedom pri guvernerji, generalu konjice baronu Appellu. Poročilo slove : Nadškof Stadler pravi z ozirora na lojalno napit-nico, prejšnji dan vojaštvu po škofu Živkovići (povodom konsekracije novega metropolita) govorjeno in z občno navdušenostjo vsprejeto: Vi ste se pa včeraj zatajili. — Škof Živković: Uraejem, kam morite! Ali nemajo vsi kristijani brez razločka ve-roizpovedanja taistega Boga in Očeta? — Nadškof: In vender ste se zatajili! — Škof: Torej ste res Vi pisali to, :kar se o Vas pripoveduje: da Bog zaradi tega ni Oče vztočnih Grkov, ker ni rimska cerkev njihova mati. — N. : Da, to sem pisal in to je tudi res. — Š.: V istini ? — N.: Da, kakor Vam pravim. — Š.: In to pravite Vi meni V 19. stoletji? — N.: Da, in jaz Vara hočem to tudi dokazati. — Š.: Morebiti v „Katoliškem Listu" ? — N.: Ne, a sicer, kjer koli želite, precej tukaj pri mizi ali pa jutri, ako se potrudide k meni. —- Š.: In o čem raer hočete uveriti ? — N.: O tem, da resnico govorim. Š.: Ko je Pilat Gospoda vpra-
šal: kaj je resnica, mu Kristus ni dal odgovora. I n Vi se ustopite pred me in mi hočete nevprašani , oznaniti veliko — resnico, da Bog ni nas vseh, tudi : vztočnih Grkov, Oče? Pa, ker tako dobro veste, kaj | je resnica, prosim Vas, da se bom vedel po tem j ravnati, povejte mi, je li res to, kar je Strossnuijer j govoril pri zboru v Himu, ali nasprotno, kar baš sedaj piše. — N.: Ne poznam Strossmajerja, niti ne vem, kaj je govoril, niti kaj sedaj piše. Le to vem, kar vem, da je resnica resnica, da je le jedna resnica in da je vera resnica. — Š. : Vera je vera in resnica je resnica. Vera je od tega sveta, resnica je pa z onega sveta In na tem in na onem svetu je le jeden Bog, Oče nas vseh. — N.: In jaz Vam povem, da je vera resnica. — Š.: To, kar ini sedaj tu pravite, bilo mi je do današnjega dne povse neznano. Prisrčno in prav toplo se Vam zahvaljujem za to. — Lahko in radi verjamemo, da so ta živahni pogovor visoki gospodje in navzocni odlični gostje spremljevali z občno in veliko veselostjo. K svojim sosedom obrnen reče po-slednjič škof Živković: „Dosedaj se često čul vsakovrstne reči o katoliški propagandi v Bosni, a v bodoče bom vedno mirno in sladko spaval, ker nisem našel o nji nikjer ni kakega sledu. Niti sam nadškof in moj brat v Kristu ne zdi se mi pri vsej svojej intoleranci nikakor nevaren. To ima za me večo vrednost in veljavo, nego ves denašnji najtineji obed". B.
* (Strašni viharji s snegom) razsajajo po Bukovini in mraz je i»ko hud. Premet po železnicah proti Rumuniji in llusiji je popolnem ustavljen. Pripetilo se je že mnogo nesreč. Več kmetskih hiš je sneg popolnem zapadel. Po državnih in deželnih cestah je zaradi žametov vsak promet nemogoč.
* (Jako zmedena stvar.) Te dni je prosila neka tuja dama Peštanskega odvetnika, da jej napravi tožbo na ločitev zakona. Rojena je v Budimpešti, sedaj je angleška podložnica in biva v Budimpešti. Njen mož je rojen za Laškem, v Be-rolinu sta se poročili in dlje časa živela v Man-shestru. Sedaj se pa že osem let nesta videla in ona prav nič ne ve, kje živi mož.
* (Iz ne verj enje.) Pri skontrovanji hranilnice v Iteichenavu na Saksonskem (blizu češke meje) pri mestu Zittav zasledili so koncem letošnjega predpusta precejšen primankljaj, 200.000 mark. Te vsote, katero je poneveril nek uradnik, pa neso pogoltnile preobilc veselice in zabave letošnjega veledolgega predpusta, marveč nesrečna igra na borsi. Nezvestega u radnika izročili so že sodišču v Zittavu. Veliko škodo trpi občina sama, koja je s svojim premoženjem porok za vse hranilne uloge.
* (Sladorni pridelki v Evropi.) Po poročilu »Varšavskega Dnevnika" pridelale so sladorja posamične države v Evropi in sicer
1884/1885 1885/188G funtov
Nemčija ....   2700,000.000 1980,000.000 Avstro-Ogerska.   .   1320.000.000 780,000.000 Francoska   .   .   .     758,400.000 660,000.000 Belgija    ....     211,200.000 132,000.000 Holandska   .   .   .      91,200.000 72,000.000 Rusija    ....     912,000.000     1080,000 000 druge ostale države      24.000.000 24,000.000 Vkupe   .   6070,800 000 4728,000.000 V sedanji kampanji pričakuje se torej primanjkljaja 1448,800.000 funtov. Kakor jasno svedočijo gorenje številke, imajo  letos razen Rusije  vse evropske države   primanjkljaj   na   sladorji.   Jedina Rusija ponaša  se  s   preostatkom  4,200.000   pudov ali 168,000.000 funtov sladorja in bode vrhu tega na evropskem sladornem somnji zavzemala letos tudi drugi prostor, kar se dostaje kolikosti pridelanega sladorja.
Ljudsko sredatvo. Moli-ovo »Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in u lesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dutiaji, Tuchlaubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 ('20—2)
Tržne cene ? 2 J si!?! j •> "
dne 13 marca t. 1.
				kr		rt	
Pšenica,	hktl.	•    • .		84	Spt-h povojen, kgr. .		H4
	_	...	H	89	Surov o maslo, ,		HO"
Ječmen,		...	fi	90	Jajce, jedno .... M Irk«.,' liter .   .   . .		9
Oves,		...	3	2-		-	i
Ajda,				09	G.....       e        inesj, kgr.		»>l
Proso,	»	...	5	11	Telečje	—	60
Koruza,	•	.    . .	b	88	Svinjsko        „ „	—	fi
Krompir,			8		Kost runo vo    „ „	—	86
Leča,		...	8	_			
Grah,			H	_			17
Fižol,		...	9	_	Seno,   100 kilo    . .	i	ir>
Maslo,		kgr. .		■H	Slama,   t     ta       • ■	a	ir>
Mast,		n	—	76	Drva    trda, 4 □ metr.	7	60
Speh friscn,		n	—	yj	„   mehka,   „ „	5	50
Meteorologično poročilo.
	TI Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-    ; Ve-peratura trovi	Nebo	Mo- 1 krina v mm.
12. marca.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7.'J8'5l mm. 7.'i9 12 um. 741-66 mm.	—12 8" 0 jsl. avz. — 1-6° C lil. szh. — 6 2' G jsl. szh.	jas. ja0. jas.	O00 um.
Srednja temperatura — 6 99, za 9*7° pod normaloin.
dno 13. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta..........
Zlata renta...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro..........., .
Napol.......... . .
C. kr. cekini..........
Nemške marko.........
4°/„ državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1*64 100 gld.
Ogrska zlata renta 4°/0......
„    pitpirna renta 5°/0......
6fl/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava n-g. srečke 5°/n 100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 4'/t0/o z'ati zast. listi Prior, oblig. E izabetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke        .   .   .       10«) gld.
86 gld. 30			kr.
86	•	40	»
115	n	—	n
101	n	80	n
878	p	—	n
303	ti	20	n
123	n	75	n
—	n	—	i»
9	n		n
5	1)	92	rt
61	a	55	a
129	v	50	n
170	n	50	■
104		76	a
95	n	90	m
104	n	—	a
117	n	2)	n
126	a	76	n
118	n	50	a
109	a	—	0
179		75	TI
(348-
iccoli-eva esenca za želodec,
"~      : ., katero priprav tja: ' ~
&,PICCOLI,lekar v Ljubljani-.:
Ozdravijo, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
In zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico,
migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust
Cena ateklenloi 10 novo.
Si. 10. (Par.)     Deželno gledališče v Ljubljani.     Dr. pred. :lll. T nedeljo 14. mavca l£HG.
Odgovorni vodja: A. Slobodin.
Robert iii Bertram
ali vesela vagubuada.
Burka s petjem in plesom v 4 oddelkih. Spisal G. R., poslovenil Josip Kocelj. Godbo zložil Anton Stockl.
I. oddel: Oproščen je. — II. oddel: Na svatbi. — III. oddel:  Soareja in maskarada. — IV. oddel: Ljudska veselica.
Ustopnina: Parter in ložo 10 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. Sedež v parterji liO kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — Garnizonski In dijaški biljct «30 kr. — Galerija 20 kr. Sedeži bo dob vajo v nedeljo od 11. do 12. ure dopoludne in zvečer od pol 7. nre naprej pri gledališki kasi.
Kasa se odpre ob Va?- nri. Začetek ob 7. uri zvečer.
Tujci s
12. marca.
Pri Niknut Miiletz iz Gradca. — Frcudoimeilor iz Golovca. — Vogel z Dunaja. — Hclftcrich iz Trsta. — Vorhovšek iz Trebnja.
Na
šiva
JAN. JAX
večja zaloga
m.
Ljubljana,
HOTEL EVBOPA.
Na lueneeiie obroke p »
4 do S gld. (6i3-2d)
Šestletno jamstvo. Pouk brezpla6no.
Ke sol vir no mil®,
izumljeno in napravljeno od
Frana Pichler ja, c. k. živ. nuditi ravnika v nvst.-oger. Tvjlki,
se jo za dobro pokazalo pri vseh vnanjih poškodovanjih
konj In goved.
Večkrat odlikovano s častilnimi spričevali, zahvalnimi in priznalniini pismi živinozdravnikov, kmetija kili društev in zavodov ter mnogobrojnih posestnikov. — V Ljubljani prodajajo: Mihael Kastner, Viljem Mayr, Josip Sculafer. (136-2) ■«™«iwiiiim ■■"»?—P"l III — ■ I .IT IT—*" !
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla kijiga:
Pariz v  % merili i.
Roman    Francoski »pisal Rtnf. Leftbvrt.   Poslovenil m * m .stut nominis umbra.   Ml. 8', MG stranij.   Stane «50 kr., po poŠti 70 kr.
V najem
dam na pet let od 1. aprilu iss« naprej svoj v najbolj-Sem stanu se nahajajoči in vedno obilno vode imajoči
mlin na 4 kolesa
v   l'iisfii<>iii.   «•«•! rt   ure  od   Ormoža   um vellltcj «eHtl, b shrambo za melo in zrnje,  2 sobama, 1 kuhinju, pivni o, 3 svinjskimi hlevi, prostorom za jedno kravo in za seno, vrtom za sočivje m jedno njivo vred. Poleg mlinarije se tudi lahko itronutri. Da se dožeue najemnina, hoile se dne 2M. marcu od 2. ure popoludne naprtd ta ua|eum ravno lam-kaj livitiral ter vabim k obiluej udoležitvi.   Pogoji so jako ugodni.
Matevž Senčar,
(164—1) lastnik.
Nizozein ko-amerišto
društvo.
JHLttncestJonia-ano ntf r.        niitriJsKe rlatle.
DIltEKTNA vožnja vsak teden s poštnim par-nikoui I. razreda.
ROTTEBDAM A1HSTERDAIII
-NEW-Y0RK
nlžj© cen.©.
Izvrstna hrana.
Odliod •v s o "Vo o t o. Najhitrejša vožnja.
I., II. in III. razred z vso potrebno opravo mi ladji.
Kaj voč o prevažanji osob in blaga pove rav-nah'1 hl»«) v IC«»j s erdlttiuu in nJega pluralni a^eut J. €i. \\ lis/,, špediter, I.» Au{{utit.eut;uMii(>9 Dunaj (716—6)
Zoper j e tile o I
Radgostski a *i j i   i* za i *i i vaj
in
rožnovski laka-rasUinki celtlički,
priporočajo so posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pijačah, za srčne, prsne in vratne bolefiine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko štovilo priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje.
Gospod lekar J. Selchert v Rožnau. Prosim, pošljite mi se jedonkrat S zavitka rad-gostskega čaja in 4 škatljie« roŽnovskih maho-rast-linskih celtličkov. Princu Danilu so celtelčki dobro deli in sne« ol jih jo ceii 2 fikatijici. Baš tako izvrstno se je pokazal vaš čaj. Priloženo je 4 gld. 10 n. av. v. Z visokim spoštovanjem
dr. pl. Itu«tl«> k n. črnogorski dvorni zdravnik. V Cetinji  Orna gora), 24. inaja 1S77.
Vaše blagorodje I Dolžnost mi je naznaniti vam, da so iz vase lekarne naročeni rožnovski maho-rastlinski eeltlički in radgostski čaj mojej bolnnj soprogi postali prava dobrota. Zato moram vatn, čestiti gospod, izroči svojo najiskrenejšo zahvalo za čudotvorno ozdravljenje, katero so imam zahvaliti vašemu zgravdu Vaše blagorodje prosim i nova, da mi svojega izvrstnega rad-gostskega univer3alnega čaja pošljete še dva zavitka proti povzetju.
Vašemu blagorodju popolnem udani
Viktor SzjmaiiNlti, graščinski in gozdni oskrbnik. Bronica, 5. oktobra 1876.
P. S. Ne bodem opustil razglasiti slave vaših izvrstnih zdravil tudi po poljskih časopisih.
čestiti gospod 1 Zoper hudo prehlajenje v vratu, katero imam uže dolgo, se mi je od več stranij priporočalo vaša izvrstna zdravila. Prosim vas tedaj, pošljite mi s pošt* nim povzetjem čaja 2 zavitka in roŽnovskih maho-rastlinskih celtličkov 4 izvirne škatljice. Spoštovano A. Krutk«-, župnik v Vbslavu, Dolenjo Avstrijsko. VUslav, 6. novembra 1879. 10
Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni Čaj, veljA za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna šaatlja RoŽnovskih inatjo-rastlinskih celtličkov 50 Icr. Za kolok in zavijanje pa 10 kr. posehe.
lladKoutski uuiveraalul čaj i:i Uu/.novNkl luabo-raMllluHki veltlički dobivajo se vedno 1« v lekarni J. Meleliertn v Kužuovi na Morav-skeni , in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poStnemu povzetju.
Da je pa p. u. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekar ji: W. M a y r in E. Bir-schitz v IJubljuul, W. K6nig v Mariboru, S. M i 11 e 1 b a c h in J. C e j b e k v Zagrebu, B a r in-h oi-2 igo Briidor in A. Nedvod v Oradul, A. Mare k in J Kupf v-rs eh mied v 4'oljU 0. Etus-sheim v l.ii»ui«-j. Garl Grabacher v Uurau, .J. 111 i n{_- v ie->iit-uulitim* W. Thumwald y C«loyol.
!3sl l o gr©
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnieah materyalrega blaga. Hoklor llorsiovii Jedluo prava voda
/■u oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljenje in vzdržauje vida v vsako j starosti; v kratkem ozdravi, ue da bi bolnika motila v njegovem pokuca, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzen je.
Izvirna stekleuica z navodom za rabo volja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več.
Prava s.« dobi samo naravnoett iz lekarne v kopeliačl Roinavi,
JS^" IloinovMki evet za /.iv*-e, hitro in trajno o dravija puiiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenioa 70 kr. av. v.« za kolok in zavoj 10 kr. več. 1'ravi se dobi Mamo naravnost iz lekarno v Rožnavi iM•>-ravska). (19-10)
2411
V zalogi klobukov
ANTON KREJCl,
na Kongresnem trgu na voglu Gledaliskh ulic,
se dobe najfinejši in najnovejši
Zr klobuki =S
za gospode iri d_e<člse,
kakor tndi (161—1)
civilne in vojaške kape
v bogatej izberi in po nizkih oenah.
LIPPMANN-OVI
KARLSBADSK1
šumkCi praški
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
Slaat vzbujajoča. | Vademecum Za prabavljanja. jbolchajoče v želodci,
Baba prijatna. Upliv gotov.
Neprekoaljivo čistilo
upliva brez Izjeme liltro iu gotovo.
Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično-solninske rudninske vode, grenčice itd.
Zdravo 1 Okrepčnjoče!
Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, piie, pa-stile itd.
Za predadravljenje 1 Za po zdravljenji!
Zdravniško priporočano za donnče in zimsko zdravljeuje pri boleznih želodca, črev, jeter, obistij in mehurja.
Dobro rtiHeno in mnogo htaiio domače sredstvo
pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do jedij, shlapii želodca in črev vsled sedenja, /aslizenji, slabosti po jedi, sitnem vzdigovsnji in napenjanji, zjragi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznetiji, trdovratnem zapiranji in debelenji.
Cen« pušci 20 kr., originalni škatlji = 1*2 pušic = 2 gld. a. v.
Lippmann-ova lekarna v Carisbad-n.
Pazi naj se, da ima vsaka posamična škatljica varstveno
znamko in Lipomat-n-ov imenski počrk. Dobiva se na Kranjskem v lekarnah v Krnu)!, v Ij|ub-ljnnl (U. pl. Tmkoczy, lekar,  II. Birsehitz, lekar), v Itn-dolfovem, v Radovljici, v Črnomlji, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd. (78—10)
Nič več odlašati.
Svetovno znane žebrake, katere sem na nekej dražbi kupil za polovico prave vrednosti in so jih vsled objave že mnogo pokupili z vseh delov sveta, prodajam, dokler jih je kaj po
samo grad. 1.50 Jako dolge, zelo debele in široke, neraztrgljive
konjske žebrake
.;l barvastimi krajci, debele kakor deska; 190 ;om. dolge, 130 cm. 11-'roke, z različnimi krajci, jako debele, zares ne--v raztrgljive. Ia. baze po • ' »rld. 1.7n, najboljše baze jako fine pa po gld. 1.95.
Nadalje je Se v zalogi:
500 dvanajatorio
rumenih kosmatih fijakarskih plaht
s 6 različnimi barvastimi progami in krajci, kompletnih, jako finih, samo po gld. 2.40. 190 cm. dolge, 135 cm. široke, gld. 2.80, 195 cm. dolge, 155 cm. široke, jako fine, gld. 3.—. Posebno priporočati izvo-ščekom. Nadalje imam za razprodajo:
400 posteljnih odej
iz najfinejše burett svile v veličastnih barvah, rudečih, modrih, rumenih, zelenih, pomerančastih, progastih, dosti dolgih za vsako posteljo, po gld. 3.SO, dvojica samo gld. 6.50. Pošiljajo se proti predpoši-ijatvi Bvote ali c. kr. poštnemu povzetji.
Na stotine zahval in opetovanih naročil od me-rodajnib osob, izmej katerih sem že nekatere objavil, so v moji pisarni vsakteremu na blagovoljen ogled in inislim nekatera taka zahvalna pisma in opetovane naročite, došle poslednji cas, kmalu objaviti. Vsako blago, ki ne ngaja, vzame se brez ngovora nazaj.
^V'll'iln f Svarim vsakega pred nakupovanjem OVulllU. Jebrak pri druzih tvrdkah, katere se bojč objaviti svoj naslov v anonci s polnim imenom. Kdor hoče dobiti dobro in solidno blago, naj se zaupljivo obrne na pri c. kr. trgovBkej sodniji proto-kolovano tvrdko (93—5)
J. H. RABINOVICZ,
Dunaj, III., Illiitere ZollumlsNlnisHr Nr. 9.
NB. Od druzih stranij po gld. 1.50 in 1.60 priporočane žebrake pošiljam na zahtevanje po gld. 1.20.
Rolelu«joi?-i za
phenimi, prsnimi, vratnimi boleznimi,
•aftlco in naduho se opozarjajo na zdravniško presku-seno in s tisočimi dokazi potrjeno zdravilno moč zdravilne rastline, katero sem jaz našH v sredi Rusije in se imenuje po mojem imena „Homeriana". Knjižuro o tem pošlje se zastonj in franko. Zavitek flHomeriitnau-čaja s HO grami teže, zadosti za dva dni, velja 70 kr., in ima kot znamenje pristnosti imenski počrk mojega podpisa — Paul Homero. — Pristno se dobiva »amo pri meni. Zalaga v Lj ubijan i pri gospodu lekar|i G. Piceulli. Svarim pred nakupom nepristnega „Homerianau-čaja, katerega ponujajo druge tvrdke. (73—6)
BUDIMSKA
aftoczv
GRENČICA. J
m
9   Priporoča se kot izvrstno čl-B H   stilo vedno prijetnega upliva
I R     in ne neprijetnega ukusa.
mW Dobiva se po vseh špecerijskih prn-»   dajalnicah in prodajalnieah mineralnih voda, kakor tudi v skoraj vseh  lekarnah in dro-guerijah, vedno na novo natočena.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
as t na skušnja
Kdor dvomi, katero sredsrvo bi rabil prot' revmatlzmn ali bolečemu   trganji po ndlh»
kupi naj za 40 kr. steklenico pristnega
H mor« k I ni ■■iu«-ko m.
Sedemnajstletna skninja in mnogobrojni vBpehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah".   Glavna zaloga:  Lekarna pri
Zlatem lovu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birsehitz, lekar. V Mariboru: J.
W. Konig, lekar. (613—21)
Q 381etno preskušeno zdravilno Q fi sredstvo, sedaj svetovni iz- A g delek. g
mm        M i i mnogobrojnim! boleznimi,   katere more p(
prenašati človeški rod, imamo pa tudi zdravilo, mm. katero mu pomaga v bolečinah in jra ozdravi. Pri vratnih, prsnih boleznih, boleznih želodca in po-mm manjkanju krvi itd. je Ivana Hoffa sladni izvle-£sk ček čudovito pomagal In rešil nevarnosti. Njega M Veličastvo kralj Kristijan Danski pravi: Skusil ^p7 sem na sebi in na mnogih mojih znancih z veseljem zdravilni upliv Ivana Hoffa sladnega izvlečka. Njega Veličastvo kralj saksonski pravi: Dobro je del kraljici materi. Akademije dale so Ivanu lloffii za njegovo izumitev zdravilnega sladnega izvlečka kolajne in knezi diplome dvornega založnika, vkupe 60 visokih odlikovanj. 37 let je minulo, odkar je izumljeno to sredstvo, prodaja že v 27.000 zalogah v vseh delih sveta in 2000 časnikov prinaAa zahvale za zadubljeno ozdravljenje iz vseh dežel in v vseh jezikih.
oosp. ivi\i no r m,
izumitelju in jedinemu izdelovatelju pristnih shid-nih  izdelkov, c. kr. dvornemu   založniku skoraj vseh vladarjev evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj, Graben, Bramieratrasse b.
V Tolni, 17. junija 1885. Dne 26. maja do-poslani sladui izdelki so se jako dobri pokazali. Več let trajajoče mučno kašljanje po orna, slaBt do jedi se je povekšalu. Pjosim, pošjite mi z vračajočo pošto 33 steklenic zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. S spoštovanjem dr. Hugo Ruat, c. kr. polkovni zdravnik 7. huzarskega polka v Tolni na Ogerskem.
V Kolino na R., 2. julija 188"». Zahvaljujem se Vam iz vsega srca, * da sem zopet ozdravel vsled uživanja VaSega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. Pet let sem bolehal na nekej bolezni v želodci in sem so ozdravil, ko sem porabil 85 Hteklenic Vašega sladnega piva. Marthi Ka cz m a rek, gostilna pri levu. (691—7)
6 8 8 8 S
0|tomba.
idr
Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mor* paiiti zdravnik in bolnik. Pristni slatini isdellci lvmm Hoffa morajo imeti varjeno znamko (podobo izumitelja Ivana Hoffa in podpis Ivana HofTa).
Cene na Dunaj t: ZdraTllno pivo ias iladnega lzvt«8ka (s zabojem in steklenicami) : 8 stoklonlo gld. 3.83, 13 ateklmiio gld. 7.36, 28 ateklonio gld. 14.60, 58 steklenic (jld. 99.10. — Koncentrovanl sladni izvleček: 1 flacon gld. 1.1 a, pol flacoua 70 kr. — Sladna cokilada: pol kilo l gld. 3.tO, II. tfld. 1.00. — Sladui bonboni v zavitkih a 80 kr., SO kr. in 16 kr. — Manj kot sa Si k>«»- se ne ponije.
Vie prodajalnloo »o za prodajo na drobno pooblaščene a lito-grafovanim barvaitim plakatom.
Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
V Kranji: Josip Dolenc. V Postojini: Doxat 4 Dietrich. V Kočevji: Ed. Hoffmann. V Gorici: G. Gristofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Rup. Engelsperger. V Rudolfovem: Dominik Riz-zoli. lekar. V Zagreba: Salvatorjeva lekarna, knezo-škofijska lekarna in lokama usmiljenih bratov. V Celji: Marek, Kupferschmidt, lekarja, J. Matic. V Reki: N. Pavačič, F. Jechel, G. Catti, lekarji. V Celovci: W. Thurmwald, lekar. V Mariboru: F. P. Holašek. V Pluji: J. Kasimir. V Pulji: G. B. Was-sermann, lekar. V Trstu: Francesco S. Prisz, via Aonedotto, Carlo Zanetti, J. Serravallo, lekar. V Beljaku: Dr. Kurapf, F. Scholz, lekarja, R. Cana-vall. V Zadru: OrisUrforo Mazzocco.
Otvorenje
mestne mesnice
v Šolskem drevoredu št. 12.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da bodem klal pitano govejo živino in prodajal telečje meso po najnižji ceni. Postrežba bode izvrstna in hitra. Na zahtevanje bode meso v hišo dostavljeno.
Polde Slovša, po domače Selan.
(162—1) mesar v LJubljani.
Suiii,» i»old.
volja pri meni od danes naprej izvrstna, regulovana Naniosveteča
ura na nihalo, ki bije
cele in pol ure, ter ima dve bronasti uteži,
z nibalom v prekrasnem, fino pobranem imit okvirji iz orehovega lesa, je izžlebljena, ima prekrasno ka-zališče katero je prevlečeno z neko snovjo, ki po noči tako svetlo sveti kakor luna, laso da se vidi, koliko je ura, ne da bi bilo treba prižgati luč. Za svetlobo
kakor tudi garatilujom za dober tek. Jaz sem jedini izumitelj teh ur in ie le zato tako po ceni prodajem, ker jih imam mnogo v zalogi in denarja potrebujem. Naruče se lahko proti gotovemu plačilu ali postnem povzetji. — Razpošilja
Fabrik ieuchtender Pendeluhren
v7ien m.  Hintere ZollamtBstrasse Nr 9.
J. II. KahluovteM.     (n;;s — d
^U£ll*iln T <>(' ,'ruz''1 atranij ponujajo so ure z ^Vdl IIU ■ ni ha lom z budi ioni po gold 2* 10 in take ure z nihalom v tako imenovani remontoir-obliki po 2 8."i, pa to je le navadna sleparija, ka)ti nikakor se ne dajo primerjati tej uri in p. u. občinstvo so v las, nem interesu svari pred nakupovanjem taeih ur.
Kolajne
raznih razstav.
Mnogobrojna spričevala prvih medicinskih avtoritet.
Skozi 10 let peskušena
c. kr. IbIkIJ. prlv. prva umeri »ko in angleško patento* ana
anatherin zobna in ustna voda
ar. J. r»OM»-a,
c. kr. dvornega zdravnika za zobe, na Dnnaji, 1.
Ta odlični izdelek se je v 40. letih svojega obstanka razširil in veljavo pridobil tudi izven Evrope. Njega poraba se je za posebno dobio pokazala proti zoboboljn vsake vrste, proti vsem boleznim mehkih ustnih delov, majajočim se zobem, lahko krvavečemu bolnemu dlesnu, bramorici in skorbutu Raztaplja slez, s čemer ovira narejanje zobnega kamna, upliva osvežujoče in boljša okus v ustih ter korenito odpravi zopern dub, ki navstaja po umetnih in otlih zobeh, po jedeh in kadenji tobaka. Olajšuje zobenje pri majhnih otrocih in je dobro varstveno sredstvo proti difteritidi, neobhodno potrebno pri rabi mineralnih voda.   Velika s eklenica velja 1 gld. 40 kr.,
srednja 1 gld. in majhna 50 kr. Uspeh zajamčen, ako ne rabi natančno po predpisu.
Dr. Popp-a vegetab. zobni prašek
nare j a zobe blesteče bele, no da bi jih kaj poškodoval. — V škatljicah po 63 kr.
Dr. Popp-a anatherin zobna pasta
v steklenicah za čiščenje in ohranenje zob, odpravi zo-perni duh in zobni kamen. < ena steklenici 1 gld. 22 kr.
Dr. Popp-a zobna plomba,
praktično sredstvo, s katerim si lahko vsakdo sam ploinbuje otle zobe.  Cena 1 gld.
Dr. Popp-a arom. zobna pasta.
Blesteči beli zobje po kratkej porabi. Zobe (prirodne in uinetnr   varuje in odstranja zobne bolečine. Cona kosu .'i.'! kr.
Dr. Popp-a aromatično milo iz zelišč,
kemično analizovano in od mnogih medicinskih in zdravniških celebritet evropskih kot najreelnejše in za kožo najboljše pripoznano. Ltsaje, spnščaje, pege, mozuljce, grinte, Oš?rce, luskine na glavi in na bradi, hraste, kožne bolezni in nečistosti sploh hitro in gotovo odpravi.   Cena kosu 30 kr. jjf&~ P. ti. občinstvi) se prosi, zahtevati izrecno e. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, kiiniajo mojo varstveno znamko. ^|| Več ponarejaloev iu prodajalcev na Dunaj i m Insprukn bilo je nedavnoobsojenih k občutnim kaznim.
Dobiva ser Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birsehitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lassnik, bratjo Krisper; r rostojini: Fr. Baecarieh, lekar; no Krilcem: F. Bomches, lekar; r Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Škofje) Loki: C. Fabiani, lekar; V Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; «• Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. VVaeha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; t' Kovem mestu: F. Haika, D. RLzoli, lekarja; v Kamniku'. J. Močnik, lekar; p Trebnjem: J. Rup-reeht, lekar; v Cmomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar
JAN. JAX v Ljubljani
pri p ;roča
iz najboljše angleške snovi narejene eleg nt. (IGO—1)
„Bieyel.es"
s krogljastimi tečaji iKtijellager).
l>Jlj«-   MO |>Olvli.-
J TJmotno (50—14) J
jz»bc In zftbovja.;
* ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu 5
* brez vsakih bolečin ter opravlja ploiultovauj* in + 4r vse /iilnif of»«*r»eiJf «
I zobozdravnik A. Paichel, j
* poleg Hradeekega mostu, I. nadstropje. *
mr Semena
velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja
prod > |fi M vozu (130—3)
PETER LASSNIK v LJUBLJANI.
Eofačb kislina.! ^
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Juino lelezuična postaja:
'Fcl j6 et n. e.
j laso v i te kisline z glavberjevo soljo, jeklene topen, zdr .viinica z mrzlo vodo, ozdravljenje mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivalliče. Saisona od maja do oktobra.
Prospekti in narodb«- za stanovanja na rav-1 ** nateljstvo. (150—1)
Razglas.
Daje se na znanje, da bode z dovoljenjem vis. c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 8. januvarja 1886 št. 371
letni somenj št. Jurja I tržni on Planina
letos u a 559. marca prestar IJeil.
Županstvo V Planini, dne l. marca 1886. (135—2} -A-aton IKIo^-ŽJca,, župan.
ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY POVVDER,  stupa za otroke in odraSčeno debele ljudi, 1 škatli i ca 30 kr. BERGERJEVA K0SMETIĆNA IN ZDR A
VILSKA MILA VIJOLČNO GLICERINSK0MILO,40kr. OBRAZNO LEPOTIL0, inieno ano „Dainen-
toilette", 1 Htekltmica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katere} lasje hitreje rastejo, po prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA 2A LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ZA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih steklenica!) a 50 kr. in 1 gld. ŠMARNIČNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kn kur tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v steklenicah po 30, 60 kr. in 1 tfld. 10 kr. MALAGA S CHINO, proti pomanjkanju slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLAJEVI  CUKRĆKI, a 10 kr. in po pio
^Lekarn TR10CZY
? zraven rotovža v Ljubljani,
hkratu
HOMEOPATICNA LEKARNA,
zaloga vseh domaćih in tnjih specijalitet, ~W
priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdelku pridene so navod, kako je rabiti.
1 GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., j     kakor  MANDELNOVO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr., 1 velika Btekle-niea 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 3 1 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru-
deči, a 8lJ in 40 kr. RUM,  ki ga  neposredno dobivamo, a
30, 60 kr. in 1 tfld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 Steklenica, 50 kr.,  1 flkatljica 30 kr., do sednj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicHno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, hripavosti itd., ki so se že dostikrat za dobro izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 škatjica 8<> kr., kakor tudi PELINOVI, SLIZNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKRSKI po proiivoljenlh cenah. ČAJ RUSKI,  katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo;, se nikdar ne posuši, k 20 kr.
ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste.
4
x
♦ ♦ ♦
!
t
izvoljenih cenah
Ti izdelki in drage tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. ~9lS (644—20)
rebanje ze prihodnji SSešec
incsenrut SREČKE
Glavni dobitek v gotovini
denarnih dobitkov.
10.000 ^5000^nf20w;«||4788
EEincs©2^cx-sreč3s:© dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey - kluba:
flSii<liiii|m s4.-q. \\ iiil/iier^aMsc O.
(142—6)
'uj..... vj't^----
FRAN JOSIPova GREN-ČICA.
„prijelen in priročen  lek za sčisčenje."
Prof. VALENTA, Ljnbljana.
„ne prouzroča nobenih težav."
Prof, pl. BAMBERGER, Dnnaj.
„je'uspešneje, kakor droge grencice."
Prof. LEIDESDORF, Dunaj.
Zahtevaj sc vedno izrecno: „FRAN-JOSIPOVA GRENČ1CA". Zaloge povsod.
(82—6)    Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
EUSTEiN-ove
I>om1h dkorjono
KRI ČISTEČE PILE
SVETE ELIZABETE. . ffi
Boljši od vseh podobuih izdolkov, neinajo tO pustilje nič .«/.-«<///ir-,/,r i> nebi; najuspešneje me i-iiliijc zopor boluzni v organih spodnjoirn dola telesa, prnhajalno mrzlico, bolezui na kozi, v mo£-janih in ionsko bolezni; čistijo kri In 1 oliko odpravljajo blato. Ni Ra zdravila, ki bi bilo boljšo in pri tom popolnem neškodljivo zoper
fitovi vir vBOh boloziiij. Kor bo posladkorjono, uzivujo lili radi tmll otroci. To pilo «o odlikovano e jako uutstiiim pismom dvuvneyu svetnika fithn.
SjSJT •/ </»«« skatljiea » tU pila tu i velja IS kr. — Zavitek, asetn. skallfiv *kupaj, lliO pil, vel l„
notno l >,t,i. „. v. -vsa (f)89—23,
Vsaka skutljion, ki notna urino: Apnthrk« rum In iliin ii  LeopalU in  na zadnjoj  strani ruise vai-Nt!■<•><• znamke, je  j/nnarejena,  tor  svarimo,   naj  bo no
kupuje.
j'uzitl ne mora Wol>ro, *#« kilo ur dolii slabeaa, neiijMv-lteaa ali eeht nkttiltjitu ga iztlelka. Vsakdo naj izročuo zahtova IftUŠteinoblli IClizabetinih pil, to imajo na zavitku tor navodilu ::a rabo jntlea utajeei ptuipitl.
Glavna zaloga na Dunaji: Apotiieke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD • des PH. NEUSTEIN, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegeigasse.
T7" Z-ij^TolJaa^i so dobivajo  pri gospodu lekarji  O-alorijel Plccoll.
Svarjenje!
IzdateLj in odgovorni uieduik: Ivan Železni kar.
I   tnina in tisk »Narodne Tiskarne",