Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Leto VII. - št. 39 KOČEVJE, 28. septembra 1962 Cena 20 din H ozdravljen, praznik! Pražil nik borbe, pohodov, trpljenja, praznik žalosti in sreče, naših želja, hotenj in pričakovanj, praznik delavcev-borcev! Te dni, ko praznujemo naš občinski praznik, nam vsem uhajajo misli *a sedemnajst, devetnajst, dvajset let v preteklost, v težke, krvave dni naše zmagovite, revolucionarne borbe. Zopet se spominjamo £ilnih naporov in žrtev, s katerimi s«i« si priborili svobodo, spominjamo se številnih bitk in tovarišev, ki so v tem neenakem boju omagali, klonili telesno, njihov duh pa še vedno živi med nami 'n se skupno z nami veseli... \l sako leto praznujejo prebili vavci kočevske občine svoj praznik — 3. oktober v spo-hiin na zgodovinski Zbor odposlancev slovenskega naroda. Kdaj 'n kje je bilo to? Se še spominjate, tovariši, tistih dni, ko je had nami lebdelo prekletstvo, ko nas je obdajala smrt, ko smo bili vsi, od otrok do starčkov, zapisani poginu, ko so nas preganjali, pretepali, mučili? Se še spominjate, borci, borb in pohodov, krvavih žuljev in snežnih zametov, joka nedolžnih, gorečih domačij, brnenja letalskih in tankovskih motor- jev ter v železo odete okupatorjeve soldateske? Daleč je že tisti čas, vse polagoma tone v pozabo, ob takih priložnostih pa ponovno privre na dan, sveže, kot bi bilo včeraj; pomladi nas, premakne za leta nazaj. To je naše, naša zgodovina, del naše skupnosti... Q o kapitulaciji Italije je bila Jr vsa Kočevska — zibel partizanstva — svobodna. Po vsem okrožju kakor tudi po vsej Sloveniji so bili na javnih zborovanjih s tajnimi svobodnimi vo- sredi ognja in morije, obdan od sovražnih divizij in zapisan smrti se je dvignil mali slovenski narod. Dvignil se je iz smrti, iz tisočletnega suženjstva, upognjen, preganjan in poteptan, toda neustrašen v boju za življenje, za ideal svobode in enakopravnosti. Raztrgal je okove, vstal in prevzel svojo usodo v svoje roke, hoteč biti sam svoj gospodar. I | deleženci Kočevskega zbora II — naša prva resnično ljud-ska oblast, so pregledali de- odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je resnično pisal zgodovino našega malega naroda, spregovoril je v imenu slehernega poštenega Slovenca in postavil trdne temelje naše nacionalnosti. V imenu vseh pa je spregovoril čudovite besede najstarejši udeleženec Zbora, France Becele: »Prišel je čas, ko se ne vpraša, ali si star, ali si mlad, marveč ali ljubiš našo slovensko grudo ... Napočili so veliki dnevi. Od očeta in sina, iz rodu v rod bo živel spomin na sedanjo borbo. Bodoči rodovi nam bodo zavidali, da je izbrala usoda prav nas, da vzdržimo tako hude preizkušnje, da se rešimo okupatorjev, da izgradimo našo slovensko domovino, v kateri se bo kmet veselil svojega klasja, delavec pa dela svojih rok!« IZ akor vsako leto praznujemo tudi letošnji občinski praznik v znamenju pomembnih gospodarskih dosežkov, v spominu na prehojeno pot zadnjih dveh desetletij. Želeli pa bi, da bi bili ti naši vsakoletni prazniki resnično merilo napredka na vseh področjih. Obenem pa želimo vsem občanom in vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje praznika naše občine! F. G. Pozdrav prazniku litvami izvoljeni ljudski odposlanci, ki so nato na Zboru v Kočevju postavili temelj zakoniti in demokratični ljudski oblasti. Sodelovalo je 572 odposlancev, tudi iz tistih predelov Slovenije, ki še niso bili osvobojeni. Tridnevno zgodovinsko zborovanje je bilo v sedanjem Šeškovem domu pod preroškim geslom Ivana Cankarja: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM! Sredi zasužnjene Evrope, lo vodstva narodnoosvobodilne borbe in sprejeli smernice za nadaljnjo borbo. Obsodili so vse domače izdajavce, ki so se — zaslepljeni ali pa iz čisto osebnih interesov — udinjali okupatorju, obsodili belo gardo in v Grčaricah zajete plavogardiste. Izvolili so tudi 40 delegatov za II. zasedanje AVNOJ v Jajcu ter sprejeli sklep o priključitvi Primorske, kar je AVNOJ pozneje tudi potrdil. Zbor KOČEVJE — panorama POMENEK S PREDSEDNIKOM ObLO KOČEVJE DRAGOM BENČINO Če že govorimo o dosežkih, po- Znaten napredek tem mislim, da so bili ti vsekakor j najpomembnejši v gospodarstvu.; Izredno nagel vzpon proizvodnje1 podjetja »ITAS« in uspešna rekonstrukcija Rudnika sta po mo- Občinski prazniki predstavljajo mejnike, ob katerih pregledujemo naše uspehe, naš napredek v zadnjem letu. Leto za letom praznujemo, leto za letom potezamo pod našim delom črto in seštejemo uspehe ter ugotavljamo napredek. Pred letošnjim praznikom smo obiskali predsednika občinskega ljudskega odbora Draga Benčino in ga zapletli v pogovor o uspehih v zadnjem letu ter načrtih za bodoče leto, v katerem bomo praznovali hkrati z občinskim praznikom tudi 20-letnico Kočevskega zbora. Takole je tekel pomenek: »Kakšen gospodarski napredek smo zabeležili v naši občini od zadnjega občinskega praznika?« Leto je kratko časovno obdobje in navadno v gospodarskem življenju ne pomeni mnogo. Kljub temu lahko rečemo, da je bil od zadnjega občinskega praznika v gospodarstvu občine storjen znaten napredek. Res je, da tega ni dovolj čutiti, če ocenjujemo razvoj gospodarstva samo s primerjavo o gibanju družbenega proizvoda in narodnega dohodka, ki sta se v tem času dvignila za okrog 12% pri istem številu zaposlenih. V preteklem letu smo namreč vložili znatna investicijska sredstva (okoli 500 milijonov dinarjev) za izgradnjo in modernizacijo industrije, rezultati tega pa bodo vidni šele v prihodnjih letih, ko bodo vložena sredstva aktivizirana. Tu mislim na kemično tovarno, ki bo končno letos dograjena do prve faze, prihodnje leto pa bo šele znatneje vplivala na povečanje proizvodnje v občini. Letos nam je po dolgem času uspelo rešiti tudi velik problem poslovnih prostorov za potrebe Obrtništva. Obrtne gospodarske organizacije so vsa povojna leta životarile v neprimernih prostorih. V prenovljenih obratih bivše »Horakove tovarne« imajo obrtniške dejavnosti (mizarstvo, tapetništvo, steklarstvo in pleskarstvo — združeno v podjetju »OPREMA«) urejene pogoje in bodo lahko z boljšo organizacijo dela ter izboljšanjem tehnoloških postopkov napredovale vzporedno z ostalimi gospodarskimi programi. »Kakšen pa je bil v zadnjem letu napredek na področju družbenega standarda?« Odgovor na to vprašanje je tesno povezan s prvim. V sedanjem obdobju je družbeni standard v celoti odvisen od uspehov proizvodnje. Letos smo bili prisiljeni povečani del narodnega dohodka usmeriti preko proračuna, predvsem za dvig osebnih dohodkov v prosveti in državni upravi, ker do sedaj osebni dohodki niso bili vsklajeni z ostalimi družbenimi službami in gospodarstvom. Za stanovanjsko izgradnjo je bilo porabljeno preko 200 milijonov dinarjev. Zgrajenih je bilo 30 stanovanj, 120 pa jih je še v gradnji. Od tega jih bo dobra po- Dragi bravci! f Verjetno boste precej presenečeni, ko boste ta teden dobili Novice v novi obliki, na manjšem formatu in z več stranmi, z novo glavo in nekaterimi spremembami in dopolnitvami. No, odslej boste dobivali Novice vsak teden take, po vsebini bogatejše in kvalitetnejše. Spremembo smo pripravljali dalj časa, vendar Vas o tem nismo obvestili prej, ker smo Vas hoteli presenetiti. In končno: Novice v novi obliki naj bi bile naš prispevek k praznovanju občinskega praznika kočevske komune — 19. obletnice zgodovinskega ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA, ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943. Zakaj sprememba formata? Za to smo se odločili iz več razlogov, najpomembnejši pa je vsekakor kvalitativna sprememba vsebine, ki jo bomo lahko dosegli s krajšimi, zanimivejšimi članki. Tak način pisanja bo narekoval novi format ... Ker bomo imeli več strani (redno 12 ali najmanj 8), bomo tudi laže razporedili stalne rubrike (kultura, pionirski kotiček, obvestila, šport itd.), tako da ne bo vse pomešano na eni strani. Še nekaj novega boste opazili v tej številki: podlistek. Za literarno čtivo smo odmerili kar celo stran, objavljali pa bomo dva podlistka hkrati. Za začetek smo se odločili za daljšo novelo Mihaila Šolohova ČLOVEKOVA USODA in zgodbo Najdaljša noč, ki nam jo je poslal T. Prešeren iz Nemčije. Vsebino boste pa že sami spoznali... Obljubljamo Vam, da bomo list stalno izpopolnjevali in ga skušali približati vsakemu bravcu, tako da bodo Novice postale resnično naša skupna last, izraz naših misli in hotenj. Upamo, da smo z novo obliko Novic ustregli vsem in da nam boste še naprej marljivo dopisovali. Uredništvo lovica vseljivih v prvih mesecih prihodnjega leta. Znatna sredstva še vedno, vlagamo za dokončanje vodovoda (gradnja rezervoarjev), za urejanje kanalizacije in drugih komunalnih naprav v novih stanovanjskih naseljih. Za nadaljevanje gradbenih del doma telesne kulture je bilo porabljeno okrog 30 milijonov dinarjev. »Kako so na povečanje standarda in na gospodarski napredek vplivali novi gospodarski ukrepi? Namen novih gospodarskih u-krepov je bil, doseči stabilizacijo gospodarstva. To pa pomeni izboljšanje gospodarjenja na vseh področjih. Kaže, da je bil namen teh ukrepov dosežen tako na področju proizvodnje kakor tudi v sistemu delitve narodnega dohodka in družbenih sredstev sploh. Hitreje se kažejo pozitivni rezultati v gospodarstvu. Vzemimo samo jem mnenju največji uspeh v preteklem letu. Pri tem je treba vedeti, da se je »ITAS« razvil skoraj v celoti z lastnimi sredstvi in da je Rudnik uspel obdržati lanskoletno proizvodnjo čeprav je zmanjšal število | zaposlenih za preko 200. Obe podjetji sta uspeli tudi v celoti vnov-1 čiti svoje proizvode. »ITAS« je; prodrl tudi na zunanji trg. Uspehi rudnika so toliko bolj pomembni zato, ker je lani kazalo, da bo potrebno znatneje zmanjšati proizvodnjo ali pa jo celo popolnoma ukiniti. »Kakšni so okvirni načrti za prihodnje leto, ko bomo proslav-' ljali tudi 20-letnico Kočevskega zbora?« 20-letnica Kočevskega zbora pomeni za našo občino posebno pomemben dogodek, ki smo mu dolžni na vseh področjih posvetiti največjo pozornost. Poleg vse- Dom telesne kulture bo dograjen prihodnje leto ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ primer družbenega kmetijstva. Vse doslej nismo uspeli znatneje povečati produktivnost v tej gospodarski panogi, kar je imelo za posledico stalno izgubo. Novi u-krepi pa že kažejo tudi na tem področju, prve pomembnejše rezultate, ki dajejo upanje, da je tudi v kmetijstvu mogoče storiti kaj več. Pri uporabi sredstev za družbeni standard se še vedno nismo otresli stare miselnosti, da lahko trošimo tudi tisto, kar še nismo ustvarili. Prav zato je bil skrajni čas, da so nas novi gospodarski predpisi prisilili, da priznamo nesmisel take politike. »Kateri so največji dosežki v zadnjem letu?« stranskih političnih priprav, miS' lim, da moramo storiti predvsem sledeče: 1. Dostojno urediti zunanji iZ' gled mesta (asfaltirati nekatere ulice, urediti razsvetljavo itd.), , 2. sodelovati pri rekonstrukcij* ceste Ljubljana—Kočevje, da t>° prihodnje leto zaključena, 3. Dom Jožeta Šeška Ido tret)8 urediti v muzej in dokončati grad', njo Doma telesne kulture, 4. zgraditi novo poštno poslopja kar je v skladu z dolgoročni*11 programom avtomatizacije P1* j službe. Predvidene so tudi nekatere g°' spodarske investicije, vendar *' občutno manjšem obsegu kot 1®" tos. Spomenik v Banja loki ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Organizacija ZB v Banji loki je pričela zbirati sredstva za postavitev spomenika. Kakor v vojni, se je pokazalo tudi sedaj, da so ljudje pripravljeni dati vse za padle borce, ker ti še vedno živijo v njihovih srcih. Ljudje ne morejo pozabiti mrtvih junakov in herojev, ki so prihajali v času boja na njihove domove, ko so potrebovali pomoč ljudstva, ki se je borilo za svojo svobodo. Čeprav sami goli in bosi so ljudje vedno kaj našli za partizane ter so z njimi delili vse, kar so imeli. To vedo vsi borci, ki so prihajali v vasi okrog Banja loke. ZB se je dolgo borila, da bi postavili v Banja loki primeren spomenik padlim borcem. Denarja pa je vedno primanjkovalo. Zato so pričeli zbirati sredstva pri ljudeh in tako so letos zbrali 1,400.000 din. V ta namen so ljudje pr*' spevali les in delali prostovoljn0' Po prvih zamislih so določili i°'. kači jo za postavitev spomenika Pr' zadružnem domu, čemur pa .ic ugovarjala uprava za ceste, k®* je predvideno, da se bo na tiste**1 mestu gradila nova cesta Kocev,'® —Brod. Zato so od prve zamisV odstopili in sedaj študirajo, kje •*' določili novo lokacijo za sponi®' nik, katerega bi radi, v kolik**1 bodo uspeli, postavili še letos. Elektrika v Spodnjem logu Kmalu bodo tudi v Spodnje**1 logu dobili elektriko. Elektro-K% čevje je že pričelo z deli. Vašča*11 so se obvezali, da bodo jame ^ drogove izkopali sami, pomaga11 pa bodo tudi pri drugih delih. Partizanske zgodbe iz Matevljefia Naš sodelavec Marjan Tratar iz Novega mesta je pred vojno in med vojno učiteljeval v naših krajih. Zato se jih zelo rad spominja in jih večkrat obišče. Letošnje poletje je bil na počitnicah v Loškem potoku. Popotoval je po vaseh Loškega potoka, se pogovarjal z ljudmi in nabiral spomine na NOB. Tako so nastal* tudi pričujoče partizanske zgodbe, ki mu jih je pripovedovala tov. Ivanka Sega iz Matevljeka... Mladina je prva sledila partiji Partija je tudi v Loškem potoku imela v vrstah mladine, zlasti v Travniku in Šegov! vasi, vnete simpatizerje ter člane, ki so takoj ob začetku vojne, ko so Italijani zasedli tudi Loški potok, Pokazali velik pogum in odločnost. 2e nekaj dni po okupaciji so naredili nekateri mladinci načrt ter v aprilu 1941 tudi izvedli: sredi Poči so odstranili s hiš in karabi-Pjerske postaje na Hribu italijanske zastave ter jih nadomestili z jugoslovanskimi. Naslednjega dne ie bil med Italijani poplah, saj f° občutili, da so v Loškem potoku nezaželeni. Res je okupator ktnalu izsledil skupino pogumnih Piladincev in jih obsodil. Vendar 2Pak je bil že dan. Mimogrede, Podobno akcijo so izvedli nekaj ^hi kasneje tudi kočevarski hit-t^rjanci iz sosednje vasi in izobe-siM namesto italijanske — hitler-jansko zastavo, kar je spet razka-eilo_ okupatorje-Italijane... Tako Je že v prvih dneh vojne dihal Loški potok in že nakazoval bodoči — vihar... PRVE PARTIZANSKE RANJENCE SO VOZILI Ker smo bili v naši vasi povedni z gibanjem z Loško dolino, srno tudi spremljali borbo naših budi v tej dolini. Sredi oktobra smo vse češče čuli o nekih Pripravah, a 19. oktobra so borci Krimskega bataljona napadli Ita-ujane v Ložu. Za napad sta nareka načrt narodna heroja Ljubo Šercer in Kovač-Smeli. Zvedeli shio le, da je akcija uspela, da pa s° tudi naši imeli nekaj žrtev. Moj brat Rudolf Mohar me je Obvestil, da naj bova z možem Pripravljena na nek »obisk« iz K°ške doline. Ker je to povezal z ^Upadom naših borcev na Lož, takoj vedela, za kaj gre... 'Spovedan je bil za deseto uro popoldne, dež pa je nemilo padal P močil že tako razmočeno slabo Pot. Bila' sem nestrpna, saj sem Uobro vedela, da bom videla prve Purtizane. In okrog štirih popoldni6 20. oktobra se je približala hiši udna skupina ljudi, ki so bili raz-lcno oblečeni in imeli obvezane °§e, roke, glavo ... Sprevod se je stavil in že smo hiteli, da jim Postrežemo, uredimo... Spomi-,J.um se, kako je nek partizan publ pri naših sosedih celo škornje, Po katere je pozneje prišel. Ra-Jene tovariše smo morali spra-y ti v Žlebič. Toda kako priti tja? ^Postavili smo zvezo z našimi v J™, kamor smo jih odpravili j. eko gmajne še tisto popoldne ... u P.s'Ueje smo zvedeli, kako je stvar tekala od Retij dalje. Kmalu so mreč našli v Retjah voznika, ki j; raujence odpeljal proti Sodra-L v°z se je že spuščal po so- draškem klancu, ko je voznik zagledal močno italijansko patruljo, ki se je vzpenjala v breg. Vsem je postalo vroče, vendar so se morali nekoliko znajti. Patrola jih je ustavila in ko je voznik zatrjeval, da pelje v Ribnico dva bolnika (ostali so se skrili), in ker je povrhu še močno snežilo, so mu verjeli in ga pustili naprej, sami pa odšli proti Loškemu potoku, ker so dobili od tam obvestilo, da so se v dolini pojavili četniki, kot so takrat še rekli partizanom... Niso si mislili, da so ravnokar spustili iz rok ravno tiste partizane, katere so hajkali... No, voznik se jim je smejal v pest in tudi naši ranjenci, da so tako lahko prišli skozi in v Žlebiču sedli na vlak za Ljubljano... Tovarišica Ivanka je malce prenehala, pa spet nadaljevala: Vse to pa se ni steklo najbolje pri nas v Loškem potoku. Prihrumeli so v Travnik in ker je bila vas že »dobro« zapisana, so se znesli nadnjo ter zažgali nekaj hiš. Vnela se je tudi borba, toda ne s partizani, ampak med seboj, ker so mislili, da so jih napadli naši borci in tako so morali odpeljati kot svojo žrtev nekega orožnika ... Po sneženi sledi je pripeljal orožnik Pikelj nekaj Italijanov tudi k nam na Maltevljek. Grozil nam je, da bomo šli vsi na vešala, če ne 'bomo povedali, kod so šli »četniki«, vendar smo odgovorili, da nismo tu nikogar videli, kot edino nekaj Potočanov, ki so odšli proti Jazbini v gozd ... Tudi moji otroci so tako potrdili, čeprav jih je Pikelj prav trdo prijel in jim grozil... Odšli so z dolgim nosom ... V VOTLI JAMI POD JAZBINO JE BILO... Bilo je spomladi, ko so borci Notranjskega odreda 1942. leta spet pričeli z akcijami na naši strani in se je skupina borcev skrila ter odpočila v prostorni Votli jami pod Jazbino nad našo vasjo. Ker je bilo mokro, pa tudi je še ležal sneg, so se greli in kurili. To pa bi bilo zanje kmalu usodno. Pokojni mož Alojz, bilo je ravno za veliko noč, ko je bil pri cerkvi na. Taboru, je čul, kako so se pogovarjali, da je italijanski stražar opazil dim, ki se je dvigal prejšnji- popoldan iz Votle jame pod Jazbino. Takoj je postal pozoren, izgubil se je in odšel naravnost v jamo in opozoril na nevarnost. Da jih ne bi sovražnik iznenadil, so se umaknili drugam, Italijani pa so spet našli — prazno jamo... PRVA BELA GARDA V SLOVENIJI... V dneh, ko je del Kočevske zaživel v prvem osvobojenem ozemlju, to je v začetku maja pred 20 leti, se je tudi pri nas občutilo nekaj novega. Med ljudmi pri nas se je vedno bolj čutito, da so na delu tajne sile, ki sejejo med ljudi razdor in ko se je vse bolj čutil vpliv nekaterih cerkvenih krogov, ki so se bali, da jim ljudstvo ne obme hrbta... Od tam je prihajal glas in poziv, da se bo treba braniti pred komunisti, pred partizani, da bo treba braniti vero in narod, ki da sta v nevarnosti. Tako so tajni cerkveni emisarji hodili od vasi do vasi po Loškem potoku in nabirali, seveda le pri svojih vernih simpatizerjih, prve borce, ki jih bo vodil kaplan Leopold Puhar. Za to akcijo smo zvedeli tudi mi. Kljub veliki reklami se je zbralo le 11 mož in fantov, ki so se zabarikadirali v cerkvenem stolpu na Taboru in se dobro oborožili. Kje so ga dobili, ni treba razmišljati. Vodil pa je to prvo belogardistično skupino Potočanov že imenovani kaplan ... 6. maja 1942 je počilo. S cerkvenega zvonika na Taboru je bil plat zvona in ljudje so mislili, da je ogenj, pa so prišli iz hiš. Toda nekatere je pozdravil dež svinčenk s Tabora ... Pok. aktivista Karla Kordiša je celo zadel od-strelek, pa tudi nad vratmi podboja pok. Rudolfa Bartola s Hriba je zadela krogla. Torej je bil to začetek napada belogardistov na naše ljudi v Loškem potoku ... Kmalu po tem se je zbrala pri nas v Matevljeku večja skupina aktivistov, med njimi poleg obeh že imenovanih tudi pok. učitelj Skok, ki je bil takrat komandant področja za Loški potok, in drugi. Ugotovili smo, da je to na Taboru začetek bele garde in da je to tudi začetek odkritega boja partizanov do novega sovražnika. Hudo pa nam je bilo, ko je dvignil roko Slovenec nad Slovenca — Potočan nad Potočana ... Takrat sem se tudi spomnila besed pesnika Prešerna: Slovenec že mori Slovenea-brata, kakašna je to slepota človeka ... Toda časa ni bilo več za razmišljanje. Treba je bilo hitro ukrepati. Ker je uspelo sovražniku ob pomoči domačih izdajavcev utrditi postojanko na Taboru, od kjer je lahko obvladal ves Loški potok, so sklenili postojanko takoj uničiti. Povezati se bo treba z borci Notranjskega odreda, ki je operiral v Loški dolini in se je nahajala neka skupina tudi v Zgornjih Poljanah. Tam je bil tovariš Rau-šel — Matičkov Jakob, in do njega je bilo treba, da ga obvestimo o nastali situaciji v Loškem potoku. Najprej je bil za to določen moj mož, pa sem se javila sama in prevzela nalogo, ki ni bila ravno lahka. Vzela sem motiko, košaro in se namenila v hrib preko košenic — do Zgornjih Poljan. Pot ni bila ravno prijetna, posebno ko je bila že noč in sem pot bolj tipala, pri tem pa sem mislila, kako bo doma, če pridejo Italijani ... Ob 11. uri sem prišla na cilj, vendar je bil v taborišču le stražar in mi povedal, da so borci v akciji na Bloški polici in da se vrnejo šele okrog treh... Lahko si mislite, kako sem bila Občani! OD 29. SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA BODO KOČEVSKI OBČANI PRAZNOVALI OBČINSKI PRAZNIK. POZIVAMO VSE PREBIVAVCE, HIŠNE SVETE, ORGANIZACIJE IN PODJETJA, NAJ ClMLEPŠE UREDIJO OKOLICO STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH PROSTOROV TER DVORIŠČA, OKRASIJO NAJ HIŠE, OKNA IN IZLOŽBE TER IZOBESIJO ZASTAVE, DA BO NAŠE MESTO DOBILO ČIMBOLJ PRAZNIČEN VIDEZ. nervozna, ko bi morala z odgovorom čimprej nazaj, ker so me doma čakali... Toda počakati sem morala do 5. ure, ko so se vrnili in nato hitela nazaj s sporočilom, da pridejo do 10. ure... Vesela sem bila, da sem opravila nalogo, toda do smrti trudna, neprespana. Rada pa sem to naredila, saj sem vedela in čutila odgovornost in dolžnost do naše stvari. Okrog 11. ure so res prišli partizani z loške strani, bilo jih je 14—18 in napadli Tabor. Akcija je bila končana ob 13. uri 7. maja 1942. Kot so mi povedali, so morali pod zvonikom zažgati otep slame in dim in ogenj sta opravila svoje. Odpor je bil brezuspešen. Bela zastava je zavihrala s cerkvenega zvonika na Taboru. Partizani pa so pripeljali vso enajsterico s kaplanom na čelu na Matevljek. Tu so jim naredili primerno »pridigo«, kjer je Smeli poudaril, v kakšno zablodo so zašli in jih pozval, da se vključijo v vrste NOB, kaplana Puharja pa so pregnali iz teh krajev. Nekateri so res vstopili v partizane, ostali pa so nadaljevali z izdajstvom, kaplan pa je izginil... Tiste dni so ljudje precej govorili, kaj so delali pri nas z belogardisti naši borci, kako so jih mučili, pretepali, pa vendar je bila vse to laž, ker sicer jih ne bi vseh izpustili. Našo hišo so kasneje požgali do tal, moža pa 31. julija istega leta kot talca skupaj s 17 iz Travnika ustrelili v Sodolu... Tak je bil konec izgubljene bitke na Taboru pred 20 leti ... * To so bile partizanske zgodbe tovarišice Ivanke. Ko smo letos spet hodili po košenicah okoli Matevljeka, si ogledali Votlo jamo, pa obiskali Zgornje Poljane, Jelenov žleb, Sodol in z vrha Tabora opazovali vasi Loškega potoka, so nam hiteli spomini v tiste čase, ko so tudi ti kraji dali svoj krvni davek za svobodo. Letošnja dvajsetletnica pa je gotovo tudi opozorila na zablode in zgrešenost ljudi takrat, ko je pripet j ala do bratomornih borb, do izdajstva proti narodu, proti domovini. Spomin na Tabor mora mlademu rodu Loškega potoka povedati resnico, vzgojiti ga v naprednega socialističnega državljana, da bo v prihodnosti pomagal graditi tudi v Loškem potoku most bratstva, tovarištva in ljubezni. Marjan Tratar-Učo Proračun omejen za 24 milijonov Zaradi premajhnega dotoka sredstev v občinsko blagajno so morali v občini Ribnica precej omejiti proračun. Dotok sredstev se je zmanjšal za 24 milijonov 230 tisoč din (predvsem zaradi številnih odpovedi obrti in prepovedi obratovanja venecijank), vendar pa omejitev proračuna ni dokončna, če bodo dobili sredstva, bodo omejitev naknadno sprostili. Najbolj so se odborniki začudili, ko so slišali, da bodo zmanjšali dotacije krajevnim odborom za milijon din (torej s štirih na tri milijone). Že predvidena sredstva so bila pičlo odmerjena, sedaj pa bo še teže. Na seji so sklenili, da, če bodo sredstva na razpolago, bodo krajevni odbori prvi na vrsti... Pri delovnih kolektivih potniškim prometom, v katerem ima 13 avtobusov. Poslovne mreže ima razpredene po vsej državi v vseh večjih centrih in v Avstriji, kjer ga zastopa špediter Alois Nuner. vanja, imajo štiri lastne hiše, v katerih stanuje deset družin. Odkupili so tudi štiri družinska stanovanja, ki so še v gradnji. Podjetje skrbi tudi za kader, katerega šola preko elektrogospodarskih šol in gospodarskih centrov. Tehnični kader obiskuje večerne tehnične šole v Ljubljani. Bodoče perspektive podjetja so odvisne od odje-mavcev električne energije ter od naročil. OD 60 ARTIKLOV NA 200 Tekstilana proizvaja volneno blago, mikane tkanine in odeje. Z' ozirom na velik asortiman jim je uspelo, da so prodali vse proizvode, kljub močni konkurenci v tekstilni industriji. Plan prvega- polletja so izpolnili 102 %. Precej težav imajo z uvozom surovin iz zahodnih dežel ter s tržiščem. Realizacija prvega polletja je 9 % večja od istega ob- novna in obratna sredstva so v istem obdobju porastla od 204 milijone na 478 milijonov dinarjev. Letos je bilo do 31. avgusta realiziranih milijardo 548 milijonov dinarjev celotnega dohodka, plan za letošnje leto pa znaša 2 milijardi 310 milijonov. Povprečni os. dohodki v letošnjem letu znašajo 23.133 dinarjev, pri tem pa je najnižja obračunska postavka 70 dinarjev na uro, najvišja pa 300 din. Najnižji mesečni dohodek znaša 14.560 din, najvišji pa 62.400 dinarjev. Posek gozdnih sortimentov je znašal leta 1952 140.000 m3, letos pa 120.000 m3, to pa zato, ker -je prešla sečnja po letu 1957 na višino prirastka v gozdu in tudi v V dneh pred občinskim praznikom smo obiskali posamezna podjetja v Kočevju, se zanimali za njihove uspehe ter probleme, ki nastajajo v proizvodnji. Z vodilnimi uslužbenci smo se pogovorili o delu in uspehih v zadnjih letih; zanimali pa smo se tudi, kako so v posameznih podjetjih poskrbeli za standard zaposlenih. V ospredju trije petorčki KGP v gradnji, v ozadju pa dva od treh, ki so že vseljeni IT AS: PO REKONSTRUKCIJI DVE MILIJARDI IN POL V ITAS Kočevje se proizvodnja deli v tri skupine: v specialna vozila (za prevoz razsutega materiala, cisterne za vino itd.), v proizvodnjo navadnih osem, štirinajst in osemnajst-tonskih prikolic in polprikolic do nosilnosti 26 ton. V tretjo skupino spadajo stabilni silosi, pretovorne postaje in avtomatske betonarne. Letos že pripravljajo proizvodnjo mešavcev na kamionih. Ti mešavci bi že med vožnjo zmešali material, katerega bi potem uporabili na gradbiščih. Letos so imeli predviden plan milijardo dvesto devetinosemdeset milijonov, vendar ga bodo dosegli z milijardo: sedemsto milijonov. Vsekakor lep uspeh! Podjetje-j e bilo ustanovljeno januarja 1960. Tedaj je bila vrednost poslovnega sklada 65 milijonov dinarjev, sklad skupne porabe pa je bil 6 milijonov. Do sedaj se je poslovni sklad dvignil na 258 milijonov, sklad skupne porabe-pa na 85 milijonov dinarjev. Vrednost proizvodnje se je od 560 milijonov v letu 1960 dvignila do predvidene milijarde sedemsto milijonov letos. Podjetje je pred rekonstrukcijo, katero bodo opravili verjetno v šestih mesecih. .Napravili bodo novo 3000 m2 veliko halo in nabavili stroje v vrednosti 120 milijonov dinarjev. Po rekonstrukciji se bo . celoten dohodek dvignil na dve in pol milijardi. . Člani kolektiva, prejemajo toplo malico v obratu družbene prehrane Jelka, za katerega adaptacijo prispevali milijon šesto tisoč. Podjetje je zgradilo devetnajst družinskih stanovanj, 6 so jih povečali, tri pa so odkupili od občine. Predvidevajo tudi nadaljnjo graditev stanovanj/ Podjetje skrbi tudi za lasten strokovni kader in štipendira več učencev na srednjetehnični šoli v Ljubljani, 76 članov kolektiva pa je delalo izpite za prekvalifikacijo. Mnogo je tudi slušateljev večerne srednjetehnične šole v Kočevju. USTVARJANJE SREDSTEV ZA NOVA VOZILA Podjetje AVTO Kočevje se ukvarja s tovornim prometom, katerega nosilnost je 1.200 ton in V preteklem letu je imelo podjetje 857,355.000 dinarjev prometa, v prvem polletju letos pa 407 milijonov 587 tisoč dinarjev. Letni plan ni dosežen, ker je podjetje odprodalo vsa stara vozila in pričelo nabavljati nova. V tej zvezi se je odločilo za tipizacijo vozil, vendar se nabava od aprila ne yiemakne dalje. Dela na trgu je veliko, manjka pa vozil. Ce ne bodo nabavili nova vozila, bodo morali zmanjšati število zaposlenih. Kljub temu se je letos povečal promet z Avstrijo za 37,1 % v odnosu na prvo polletje preteklega leta. V stolpnicah je podjetje nabavilo 20 stanovanj za delavce in uslužbence podjetja. Tri stanovanja bodo vseljiva letos, ostala pa prihodnje leto. Organizacija dela se izboljšuje. Na vseh področjih so pričeli slediti. Čeprav je letos osebni dohodek manjši kot v preteklem letu, ni videti, da bi delovni elan padel; razen redkih izjem. Kolektiv hoče z združenimi močmi doseči uspeh, zato je za ustvarjanje sredstev za nova vozila, ureditev mehaničnih in servisnih delavnic in za stanovanja zarezal tudi v os. dohodke. OD 3 MILIJONOV DO 12 MILIJONOV Elektro-Kočevje ima za osnovno dejavnost razdeljevanje električne energije ter vzdrževanje elektroenergetskih naprav. Postranske dejavnosti so gradnja daljnovodov, trafopostaj, nizko napetostnega omrežja, elektro instalacija in servisna služba za popravilo elektrogospodinjskih aparatov. Letošnji planirani brutoprodukt je 329 milijonov, planirani dohodek 105 milijonov in čisti dohodek 89 milijonov. Povprečni osebni mesečni dohodek je v prvem polletju znašal 26.742 dinarjev. Velik napredek v proizvodnji je bil leta 1960/61, ko so zgradili več elektroenergetskih objektov na območju Ribnice, Kočevja in Novega mesta. Podjetje je v času osamosvojitve leta 1954 oddalo (prodalo) za 3,200.000 kWh, letos pa jih bo prodalo za 12 milijonov kWh. Vsako leto odkupi podjetje za svoje delavce dva do tri stano- dobja lani. Dohodek pa je bil manjši za 11 %; nanj so vplivali predvsem stroški za vzdrževanje m obnovo strojev. Povprečni os. dohodki so bili v prvem polletju višji za 10 % kot v istem obdobju lani. Sedaj izdelujejo okrog 200 artiklov DZ v raznih odtenkih; pred tremi leti so proizvajali le okrog 60 artiklov. Z ozirom na to so aso-rtiman razširili, kar zahteva veliko več truda. Vsa lastna sredstva so; porabili za vzdrževanje strojnega parka, ki je zelo zastarel in je njegova vrednost le okrog 20%. V podjetju imajo tudi obrat družbene prehrane, ki skrbi za tople malice. Organizirano imajo tudi poučevanje za srednjetehnič-no šolo, katere drugi letnik obiskuje deset slušateljev. Predavatelji pridejo iz tekstilne šole iz Kranja in DU iz Kočevja. IZ 550 MILIJONOV NA -3 MILIJARDE 283 MILIJONOV Kmetijsko gozdarsko posestvo se deli na dve osnovni panogi: na gozdarstvo in kmetijstvo. V sklopu posestva so še pomožni obrati: avtopark, delavnica Breg, mlekarna, mesarija in špedicija Ribnica in Kočevje, kakor tudi gradbena skupina, obrat gozdne mehanizacije in lovišče Rog. Osnovnih in pomožnih EE je 22. Celoten dohodek podjetja je od leta 1952, to je od nastanka podjetja, pa do leta 1961 porasel od 550 milijonov na 3 milijarde 283 milijonov. S tem v zvezi je naraščal tudi narodni dohodek, ki je v desetih lteih porastel iz 166 milijonov na milijardo 600.000. V desetih letih se je povečalo tudi število zaposlenih iz 1385 na 1971. Celoten dohodek na enega zaposlenega se je v tem času povečal od 398.000 dinarjev na milijon 660 tisoč. Leta 1952 so vložili v družbeni standard 13 milijonov, lani pa 117 milijonov. Investicije v os- nadaljnjih desetih letih n' pričakovati večjega poseka lesa. Letos se je stanje v kmetijstvu s prizadevanjem kolektiva zelo popravilo, saj se je za polletje 1962 dvignil celoten dohodek iz lanskoletnih 633 milijonov na 892 milijonov. Obseg investicij je z ozirom na druga leta upadel, ker v osnovnih dejavnostih trenutno ne predvidevajo širjenje proizvodnje; v gospodarstvu, ker sekajo do višine prirastka, v kmetijstvu pa je obremenjenost na krmni hektar dosegla predvideno stopnjo. Investirali pa bodo pomožne dejavnosti in družbeni standard. Zadnja leta gradijo precej stanovanj. Do konca leta bodo zgradili v lastni režiji 30 stanovanj v Kočevju, 10 pa v okolici. V stolpnicah so odkupili 30 stanovanj. S tem bi potrebe zaposlenih glede stanovanj v mestu rešili, v prihodnje pa bi morali rešiti problem stanovanj zunaj mesta. Posestvo je usposobilo 140 motoristov za motorne žage, v kmetijstvu pa so organizirali razne tečaje za pridobivanje strokovnosti. Osnovni poudarek izobraževanja je na pridobivanju znanja in ne na pridobivanju formalne kvalifikacije. NOVA SKLADIŠČA IN GARAŽE V prvem polletju letošnjega leta so pri podjetju Trgopromet ustvarili milijardo šestinosemdeset tisoč din prometa. Realizacija je nekoliko nižja kot v prvem polletju lani. Iz pregleda po strokah je razvidno, da je nižja predvsem v železninarski in tekstilni stroki, v ostalih strokah je na isti ali celo višji ravni. Čisti dohodek podjetja je znašal v prvem polletju 55 milijonov sedem tisoč dinarjev in je za 13,4 % nižji kot v istem obdobju lani. Na znižanje vpliva predvsem izreden porast zaposlenih iz vrst vajencev pri skoraj enakem prometu. Podjetje bo uredilo trgovine v Remontne delavnice -»■Avta« ob občinskem prazniku Kočevju in delno tudi na podeželju. Gradijo tudi 24-stanovanjski blok, ki bo vseljiv prihodnje leto. V načrtu pa imajo tudi gradnjo novih skladiščnih prostorov in garaž. Lani je dvaindvajset članov kolektiva uspešno končalo poslovodsko šolo. S tem so si pridobili visoke kvalifikacije. DRUGO LETO - PROIZVODNJA V POLNEM OBSEGU Kemična tovarna je bila ustanovljena leta 1955, Sedaj proizvaja za industrijo barv in lakov me-laminske, modificirane melamin-ske in druge smole, ki se imenujejo »Komeloli«. Za čevljarsko industrijo izdelujejo impregnirano Platno za kapice, imenovano »Ka-teflex« ter praške za stiskanje *Katemele«, ki jih potrebuje elektroindustrija. Ko bo končana izgradnja, bodo začeli proizvajati lojaste plošče tipa »Ultrapas«. Dosedanja proizvodnja se je razvila iz povečane laboratorijske Poskusne proizvodnje, tako da so lc'ta 1961 dosegli bruto produkt v višini 100 milijonov dinarjev. V Prvem polletju letos je znašal bruto produkt 60 milijonov. Na to Je znatno vplivalo pomanjkanje Uvoženega reprodukcijskega mate-riala. Dela pri izgradnji tovarne so v Zaključni fazi. Od predračunskih ^28 milijonov dinarjev je bilo do Se'daj porabljenih 854 milijonov. Dstanek bodo potrošili za zaključka dela, katera bi bila lahko v ne-*aj mesecih gotova, v kolikor ne bi bilo zadržkov z uvozom manjših delov, ki so bistveni za proizvodnjo. Kljub težavam bo v Prihodnjem letu stekla proizvodnja v polnem obsegu. Po končani •zgradnji bo znašal bruto produkt btiijardo 600 milijonov dinarjev. . V zvezi z raznimi težavami pri ^gradnji se pojavljajo tudi stano-anjski problemi, katere bodo pokusili reševati z gradnjo petih tanovanjskih hišic, v stolpnicah Da bodo odkupili 13 stanovanj. Podjetje v razvoju v V Podjetju Kovinar opravljajo |.Sa vodoinstalacijska dela, napeljejo vodovod, centralno kurjavi1; Delajo tudi vsa kleparska in Jučavničarska dela. Izdelujejo Pine cevi in kolena, brzoparilni-Pekače, brivske priprave, raz-o. vozičke, delajo tudi vsa kova-a dela in podobno. Detošnji plan podjetja je 233 bil )0nov’ Polletna realizacija je p a dosežena 84 %. Do izpada je •slo predvsem zaradi zastanka ‘"vesticijskih delih. Cisti do-v ,.k je nekoliko nižji kot lani, Segvr uPaj°> da bodo plan do-je^ll. ker gre zaloga izdelkov šele v prodajo. Povprečni osebni d 'Oodek je med 25.000 in 30.000 •••narji. iz ^djotje je na novo formirano k)n podjetij Instalacija, Splošno Parstvo in Kovaštvo s poslo-ra ,n'co v Ribnici. Obrate ima •"av .686116 P° vsem mestu. Name-•n ^i° najeli kredit za povečanje ^družitev skladišč. s, stolpnicah so si zagotovili 6 p b°vanj. Adaptirali so tudi sta-na trgu Svobode in v sah*t°Y* ulici ter uredili nekaj ratuSa*K s°b- Vsi, ki delajo v ob-lpa.. v Kočevju, prejemajo toplo ne obratu družbene prehra- ^ Tednu varnosti so napravili Novi rudniški polletju je podjetje doseglo bruto produkt 412,781.000 din, čisti dohodek je znašal 222,898.000 din, povprečni osebni dohodek na zaposlenega se je dvignil na 36.131 dinarjev. V preteklem in v začetku letošnjega leta so zgradili nov izvoz iz jame, separacijo in klasirnico z nakladiščem. Za to rekonstrukcijo je bilo porabljenih 600 milijonov dinarjev. S forsiranjem rekonstrukcije je napredovala obnova strojnih naprav v jami, tako da so šele letos pričeli sistematično nabavljati nove stroje, ki vpadni jašek zemljišč. Plan za nadaljnji dve leti predvideva povečanje zemljišč za 92 hektarov. Izpolnitev programa bi precej doprinesla k izboljšanju stanja pri prehrani lastne živine. % Tako smo vam v kratkih obri-9 sih opisali kočevska podjetja. ®l Iz njihovih uspehov se vidi, 9 da so tudi letos storili velike 9 korake k poti napredka in jih 9 je tudi letošnji občinski praz-• nik našel v pravilni graditvi ® socializma. M. MATE Izgradnja Kemične tovarne je v zaključni fazi jih je uspelo pridobiti dvanajst. Sprejeli so tudi deset učencev z nepopolno šolo, ki bodo s tečajem pridobili kvalifikacijo. Podjetje tudi perspektivno štipendira po- bodo zamenjali stare in iztrošene. Za prehrano članov kolektiva, ki nimajo možnosti prehranjevanja doma, imajo Delavsko usluž-bensko restavracijo s cca osemdesetimi abonenti. Podjetje je letos prispevalo za redno' poslovanje menze 483.963 din. Ker podjetje v zadnjih letih ni razpolagalo z denarjem za gradnjo stanovanj, je stanovanjski problem zelo pereč! Do sredine prihodnjega leta bodo dogradili dvaj-setstanovanjsko zgradbo. POVEČANJE ZEMLJIŠČ ZA 92 HEKTAROV Kmetijska zadruga Kočevje je nastala z združitvijo šestih bivših KZ in združuje zasebni sektor kmetijstva od Strug do Predgrada in Banja loke. Zaradi oddaljenosti teh krajev je bilo potrebno obdržati mnogo uslužbencev, čeprav niso bili povsod polno zaposleni. Finančne kakor tudi gospodarsko poslovanje posameznih bivših KZ ni bilo dobro vodeno ter je ureditev tega zahtevala v preteklem letu precej dela. Spremenila se je tudi struktura proizvodnje in sicer tako, da so se povečale proizvodne dejavnosti na račun trgovinskih. Narodni dohodek se je na ene-g„ zaposlenega povečal od 612.736 vinarjev v letu 1962 na 784.711 v letu 1981, čisti dohodek pa se je povečal od 400.972 din v letu 1960 na 535.775 din v letu 1961. Povprečni osebni dohodki pa so se-povečali od 15.323 din v letu 1960 na 23.818 din v letu 1961 ali za 64,33 %. Povečanje, izraženo v odstotkih, je sicer zelo veliko, vendar je absolutni znesek v primerjavi z ostalimi panogami gospodarstva oziroma s sosednjimi KZ še vedno nizek. Pomanjkanje obratnih sredstev je bilo zlasti občutno v preteklem letu, dokler niso dobili dodatnega kredita. Sedaj je stanje v tem pogledu normalno in ni problemov glede plačila odkupljenih pridelkov oziroma gozdnih sortimentov. Pri KZ bodo tudi organizirali posebno službo za pridobivanje tečaj za varilce in splošni varnostni tečaj za delavce. Člani kolektiva obiskujejo tudi tečaje DU. Dobro pa je organizirana tudi upravna služba in si vse organi- zacije v podjetju pomagajo med seboj. MLADO PERSPEKTIVNO PODJETJE Podjetje Oprema je zelo mlado, saj je bilo ustanovljeno šele pred letom dni, ko so se združila podjetja Mizarstvo, Steklarstvo in Tapetništvo. Podjetje se lepo razvija, saj je prišlo iz prejšnjih 90 milijonov bruto proizvodnje na 122 milijonov. Prostore ima v prenovljeni Horakovi tovarni. V letu 1961/62 so za ureditev investirali 48 milijonov dinarjev. Izdelujejo vse mizarske izdelke, pohištvo, tapecirano pohištvo, opravljajo steklarska, pleskarska in soboslikarska dela. V letošnjem prvem polletju so bili nekaj pod planom. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je 23.000 din in se je v primerjavi z lanskim letom dvignil za 15 %. Podjetje je kupilo dvoje družinskih stanovanj. Vsi so kvalificirani, le nekaj se jih privaja delu. STANOVANJA ZA TRG Gradbeno podjetje Zidar izvaja gradbena dela v treh bazenih: Kočevju, Ljubljani in Reki. V Ljubljani in na Reki izvajajo visoko gradnjo (stanovanjske objekte do 9 nadstropij), v Kočevju pa poleg stanovanjske gradnje izvajajo še vso industrijsko izgradnjo. Ponudbe za dela imajo tudi v ostalih republikah, vendar se za enkrat še ne udeležujejo, da ne bi podjetja preveč razdrobili. Obdržati pa mislijo te tri glavne bazene. Velik vzpon je doseglo leta 1980/61, ko se je bruto produkt iz približno 600 milijonov dvignil na 920 milijonov. V tem letu so uvedli boljšo mehanizacijo, dali so tudi veliko sredstev na sklade podjetja in sklad skupne porabe. Tedaj je bila tudi prelomnica v življenju in delu delavcev. Za njih so sezidali v Kočevju in na Reki moderno urejen samski dom s 70 ležišči. Pričeli so tudi z gradnjo dvajsetstanovanjskega bloka v Šeškovi ulici, ki bo končan naslednje leto. Delavcem so zamenjali lesene postelje in slamarice z železnimi z žimnicami. Na delo od Ribnice jih vozi avtobus. V zadnjih letih so pričeli načrtno prekvalificirati in vzgajati kadre. Skupaj z DU so organizirali tečaje, na katerih je dobilo 120 delavcev kvalifikacije. Do sedaj vajencev niso imeli, letos pa jim treben strokovni kader. V letošnjem letu bodo verjetno 15 % do 20 % pod planom. Odstotek je odvisen od vremena jeseni. V prvem polletju je močan izpad nastal zaradi zmanjšanja investicijskih sredstev z ozirom na gospodarsko politiko in zaradi slabih vremenskih pogojev. V zadnjih mesecih se proizvodnja močno dviga. Osebni dohodki so za 10 % slabši od lanskih zaradi ne-izkoriščenja lastnih kapacitet. Možnosti za izvršitev 100 % plana so na Reki, nekoliko manjše v Ljubljani. V novo leto bodo stopili s precej dobro zasedenimi kapacitetami. Začeli so tudi graditi stanovanja za trg, ki jih bodo prodajali že naslednje leto v Kočevju in Ljubljani. ZA REKONSTRUKCIJO 600 MILIJONOV V rudniku rjavega premoga kopljejo kosovec, kockovec, oreh, grah, zdrob in prah. V letu 1961 je imelo podjetje 836,078.581 din bruto produkta, čistega dohodka 388,330.655 dinarjev, povprečni osebni dohodek na zaposlenega pa je bil 27.103 dinarje. V prvem BESEDE TOV. MALEŽlCA Poglejmo čez plot Seje obeh zborov ObLO v Ribnici se je udeležil tudi poslanec Matija Maležič, 'ki je po neuspeli razpravi o združitvi zadrug in trgovin zaprosil za besedo. Med drugim je tudi dejal: — Današnja debata me je razočarala zaradi nivoja, kvalitete gledanja odbornikov. Današnja seja ne gradi, krepi, ampak ruši, razkopava naše gospodarstvo. V jugoslovanskem gospodarstvu smo v zadnjih letih dosegli velike uspehe, predvsem v industriji. Občutno pa je bilo pomanjkanje strokovnjakov. Ker nismo imeli potrebnih strokovnjakov in izkušenj, smo morali večkrat delati drugače, kot smo vedeli, da je prav. Ponekod so bile mogoče še druge stvari, nacionalni pomisleki ipd. Te stvari pa sedaj temeljito spreminjamo, na vsej črti lomimo staro miselnost, prehajamo iz ozkega, zaostalega gledanja... Kaj nič ne slišite o združevanju velikih podjetij, ne le v okviru Jugoslavije, ampak se združujejo celo s sorodnimi podjetji izven meja, ker si le tako zagotavljajo razvoj in mednarodno tržišče? Imeli smo precej sorodnih podjetij in še smo jih gradili — pač zato, ker je hotela vsaka republika ali okraj imeti tako podjetje. Zdaj je drugače, nastopile so korenite spremembe. To nam narekuje gospodarska nuja. Zadnje čase lahko vidite, da se neprestano združujejo sorodna podjetja, ne le v okviru ene republike, ampak cele Jugoslavije. Proizvodnja prehaja na tekoči trak... Skrajni čas je že bil, da se je pri vas združila lesna industrija. Če bi to napravili pred leti, bi bilo zdaj že veliko bolje, začudilo pa me je, da so bili nekateri odborniki na eni prejšnjih sej proti DIREKTOR INLES združitvi lesne industrije! Menim, da taki pomisleki izhajajo iz čisto ozkih in navadno osebnih interesov! Tudi za združitev zadrug in trgovin je skrajni čas. Le velika, močna zadruga bo lahko kos težkim nalogam gospodarskega razvoja, razdrobljenost pa bo povzročila še čez leta prav tako stanje, kot je danes. Ne bodimo ozki, zaprti v svoje lokalne razmere, poglejmo nekoliko ven, izven meja naše komune... Na zadnji seji obeh zborov ObLO Ribnica so odborniki sprejeli tudi sklep o spremembi firme LIP v IN-LES-Kombinat lesne industrije. Za direktorja lesnega kombinata je bil imenovan Jože Žagar iz Kočevja, (Na sliki INLES, obrat v Ribnici.) ZABELEŽENO! Za zadnjo sejo obeh zborov občinskega ljudskega odbora Ribnica — bila je v sredo, 19. septembra — je bil značilen obširen dnevni red, vendar je bilo le nekaj pomembnejših točk. In še nekaj: seja je bila sklicana za pol osmo zjutraj, začela pa se je s polurno zamudo, ker se odborniki niso pravočasno zbrali. Najpomembnejše točke so bile vsekakor poročilo o gibanju gospodarstva v prvem polletju, predlog odloka o omejitvi občinskega proračuna ter združitev zadrug in trgovin. Razprava ni nakazala nobenih smernic, odborniki se niso mogli dokopati do pomembnejših sklepov (kar zadeva združitev zadrug in trgovin); nasprotno, pokazalo se je, da so nekateri prišli na sejo docela nepripravljeni, da, morda celo z namenom, obiti združitev zadrug in trgovin, zavleči jo na kasnejši čas... Posebno nedostopni (da ne rečemo razdiralni) so bili nekateri odborniki iz Loškega potoka, ki nikakor niso hoteli (ali mogli) uvideti potreb in koristi združitve zadrug in trgovin. Pravijo, da se bojijo, da bi izgubili še to, kar imajo (ker so »zapravili« že občino, »Smreko« itd.). Na vsak način hočejo obdržati svojo zadrugo (ki nima nikakršnih perspektiv) in trgovino (čeprav bi bilo zanjo bolje, da posluje v sklopu večje, močnejše in dobro organizirane trgovske organizacije!) Tak odnos jim je narekoval prazen strah, da bi jim Ribničani vzeli še tisto, kar imajo (čeprav jim nihče nima namena jemati!)... Pogled na Kočevje z Zidarjevega stolpiča Delovni kolektiv podjetja IT JI S Kočevje čestita za občinski praznik 3.— oktober, vsem delavnim ljudem občine Kočevje in jim želi prijetno praznovanje V dolini Jelenovega studenca KAJ POČENJAJO ŽIVALI OKOLI KOCE? Ko se zjutraj zbudiš, zora neopazno briše temo, zvezde izginjajo neznanokam. Vsak hip ujame oko v temni praznini nekaj novih oblik, ki jih prej ni bilo. Zbudiš se, da ne bi prespal časa, ko se poraja nov dan. Niti oblačka ni videti na modrem nebu. Zbudi nas taščica. Kakor srebrn zvonček gostoli njena pesem visoko v vitke jelke v pozdrav mlademu jutru. Sonce, čarodej življenja, se vse više dviga iznad smrek in jelk in vse močneje ogreva zemljo in njene prebivav-ce. Na odru življenja nastopajo druge vrste živali, ki jih prej ni bilo. Vse vrste barv se sveti v jutranji rosi, ki jo počasi liže sonce. V lahnem vetriču se pozibava pisan metuljček. Po poti brzi bakreni krešič. Od srebrne do kovinsko modre plašč njegov se v soncu sveti. Nad potjo pajk med leske mrežo je razpel in glej, tisoč rosnih kapljic, tisoč rubinov iz nje se sveti. Čebelce po zraku brenčijo', cvetice obletavajo in nektar prenašajo. Nešteto muh in mušic leti in prijeten šum ustvarja. V soncu se vidijo kot redke, drobne snežinke, ki jih veter nosi. Mravlje čistijo gozd od škodljivcev, grad svoj zidajo v oblake. Kot deroča reka vse vrvi, nosi in hiti. Tu cestno prometnih ni prekrškov in cestnega prahu. Vse je točno urejeno. Od nekje kot tovorni avion čmrlj pribrenči in glas njegov se zgublja zopet v daljavi. Soje preletavajo se s hoje na hojo. Glasove spuščajo v gozd različne. Ujele na uho so glas človeka. Lisjak pozorno ušesa obrača. In glej, človek po kamniti poti s palico udarja. Srnjak je začel »bo-kati«. Vse močneje glas njegov med drevjem odmeva. Kdo moti moj revir, saj tu sem jaz gospodar! Krvavordeče sonce za konturami drevja počasi izginja in prodorne žarke skozi hladen zrak pošilja. Utihnili glasovi so podnevi. Večer se bliža z naglimi koraki. Srnjad iz gozda že izstopa. Netopirji lovijo se med drevjem. Jazbec prižiga luč večerno. Polhi se spravljajo na pašo. Na modrem nebu zvezda večernica kot prva že svetlobo od sebe daje. Za njo prižigajo se še druge. Veliki voz pripeljal se je v ospredje. Rimska cesta široka je in svetla. Orion in Venera sta dobro vidna. Luna se redi, vsa okrogla, velika in svetla nad drevjem visi-Čudovito nočno svetlobo ustvarja. Drevje s svojimi sencami dobiva drug obraz. Sova mane si oči, čisti in ureja perje, se pretega in odleti. Na drugem kraju samec se oglaša. Dvospev med drevjem veter nosi. Veličastna je večerna slika, ko plašč noči pokril je vse okrog-Ogenj človek je zakuril. Ob njem se svetijo obrazi. Čudne sence ustvarja svetloba. Panji postali so figure. Kdor zna brati vedno odprto knjigo prirode, uživa ko zapusti mestni prah in se poda V hribe. (Se nadaljuje) Konference ZK v V teh dneh so v občini Kočevje letne konference osnovnih organizacij ZK, na katerih komunisti analizirajo svoje delo, uspehe in neuspehe. Komunisti se v reševanju problemov, ki jih je nakazal četrti plenum CK ZKJ, spoprijemajo z vrsto vprašanj, katere je treba rešiti, pa naj bo to v kolektivu, organizacijah in ustanovah v mestu in na vasi. Povsod je dovolj dela za komuniste v organih družbe, ki rešujejo vse te Probleme. Zato so odvisni uspehi dela od aktivnosti komunistov v teh organih in organizacijah, zato je odgovornost komunistov toliko večja. Na letnih konferencah ZK se odpira vrsta vprašanj in problemov, pa naj bo to v proizvodnji, ustanovi, terenu ali pa na vasi, katere je potrebno rešiti. Komunisti probleme načenjajo, kar pa ni dovolj, delati morajo na tem, da te probleme tudi rešijo. Vsebina teh problemov je različna. Proizvodnja, komunalna^ prosvetna, zdravstvena in socialna služba, vsaka ima svoje probleme. Za rešitev vseh teh vprašanj je Potrebna aktivnost komunistov, ki se ne morejo zadovoljiti samo s tem, da to analizirajo, pač pa so odgovorni, da kot člani družbenih organov in organizacij delajo pri njihovem reševanju. govi organi odgovoren tudi za ta vprašanja v naših kolektivih in krajih, vendar jih ne bo rešil, če ne bo k temu pristopil sam kolektiv ali pa ljudje in organizacije v posameznih krajih. Kočevju Poleg vseh teh vprašanj je za komuniste važno izobraževanje in poznavanje vseh tekočih problemov, če jih hočejo reševati. Teh je povsod dovolj, ker jih odpira vsakdanje življenje in razvoj. Iskati je potrebno nove oblike dela in nove ljudi, ki so pripravljeni delati aktivno, pa naj bo to v ZK in ostalih organizacijah in organih. Mladi ljudje doraščajo in so pripravljeni delati, odvisno je od tega, kako jih bo ZK znala vključiti v svoje vrste, organizacije in organe. Komunisti v kočevski občini so v preteklem letu pri svojem organizacijskem delu dosegli lepe uspehe. Letne konference bodo nakazale dovolj nalog, v katere se bo potrebno poglobiti in jih rešiti v bodočem letu. Iz Predgrada Na Videmskem hribu nad vasmi Ceplje, Kralji, Vimolj in Brezovica niso samo številni nepre-sahljivi studenci, pač pa je tam tudi premog. Leta 1930 je kopal neki Miler iz Črnomlja v hrib in pri tem slučajno naletel na premog, ki ga je nato prodajal dve leti v Kočevje. Ker rov ni bil dovolj zavarovan, se je stena 1932. leta podrla in pokopala pod seboj tudi lastnika ter ga ubila. * V Predgradu in v drugih krajih Poljanske doline je več zgprtih kanalov, preko katerih pelje pot. Povečini so kanali nevarni za prehod ljudi in živali. Vsekakor bi se morali cestni upravi Črnomlja in Kočevja za to bolj zanimati. KOČEVSKA RAZGLEDNICA: Stolpnica v zelenju Na konferenci ene osnovne organizacije so komunisti obravnavali gospodarski razvoj kraja, prosvetno in socialno dejavnost Občinskega ljudskega odbora. Nastalo je več mnenj in predlogov, kako bi moral ta vprašanja rešiti ObLO in njegovi organi. Pri tem sc pa komunisti niso spomnili, da so za to odgovorni v prvi vrsti krajevni organi in organizacije skupno z ZK. V družbeni dejavnosti kraja in kolektiva ne moremo pričakovati več, da bodo njihova vprašanja in probleme reševali drugi. Res je ObLO in nje- 500 KUBIČNI Vodni rezervoar gradi nad Podgorsko ulico na Pobočju Mestnega vrha Vodna skup-bost za Kočevje in Ribnico. Izvajavec del je Splošno gradbeno podjetje Zidar iz Kočevja. Rezervoar bo gotov naslednji mesec, hato pa bedo potrebovali še 14 dni z& ureditev nctra-v,jih inštalacij. Redno bo začel obratovati predvidoma v začetku novembra. Z dograditvijo rezervoarja na pobočju testnega vrha pa ne bodo odpadle 'se nevšečnosti kočevskega vodovoda. Odstranjene bodo šele, ko bo dograjen zadnji re-fezvoar na Obrhu m ko bo sistem Vodnega napajanja V celoti dograjen, vpleg rezervoarji, bi ga grade, je v Cczervi še ena ce-hca za 500 kobični rezervoar, ki ga “odo zgradili, ko bo potrebno. Volitve v skupnost j zavarovancev 6. oktobra bodo v obeh občinah volitve članov skupščine komunalne skupnosti zavarovancev, delegati pa morajo biti delegirani do 28. septembra. V skupščino komunalne skupnosti bomo v vseh volivnih enotah v občinah Kočevje in Ribnica izvolili 31 članov, in sicer v občini Kočevje 22, v ribniški občini pa 9 članov. Rezervoar grade Bi® Ill Ko vsako leto pregledujemo v tednu boja proti tuberku- 1 loži naše delo, moramo priznati, da kljub velikim uspehom, l ki smo jih dosegli, le še nismo prišli tako daleč, da bi mogli 1 trditi, da je problem tuberkuloze pri nas rešen. Us Res je umrljivost po zaslugi modernega zdravljenja moč- 1 no upadla, ni pa padla obolelost za tuberkulozo. Zato pred- i stavlja ta bolezen pri nas še vedno pereč zdravstven, socialen i in ekonomski problem. V boju proti tuberkulozi kot tipično socialni bolezni je i nujno, da se zavzamemo ne samo za medicinsko zdravljenje j bolnika, temveč za kompleksno zdravljenje človeka kot bio- j nn psihosocialnega bitja v celoti, skladno s sodobnim pojmova- j == njem zdravja, ki po definiciji svetovne zdravstvene organi- ; zacije pravi, da je človek zdrav, če so dani vsi pogoji za nje- j mi gov normalni telesni, duševni in socialni razvoji : Teden boja proti TBC B H Prvi važen faktor je zdravstvena služba, ki mora biti dobro organizirana in imeti toliko možnosti in sredstev, da §n lahko ozdravi vsakega obolelega čimprej in tako odstrani ža- rišča nadaljnjih obolenj, da dviga odpornost organizma s cep- m ijenjem proti tuberkulozi, da z zdravljenjem preprečuje oho- = lenja pri že okuženih ljudeh, da z zgodnjim odkrivanjem sa- in nira epidemiološka žarišča in — kar je dandanes še najbolj i= H važno — da s sistematsko zdravstveno vzgojo oblikuje zavest == in pozitivno stališče posameznika in družbe v celoti do tu- H n= berkuloze. H Drugi važen faktor v tem boju je subjektivne narave IH — to je pripravljenost bolnika in njegove okolice, sodelovati m im pri zdravljenju in prilagajanju novim razmeram. Sem bi uvr- stili pripravljenost prebivavstva za sodelovanje pri zgodnjem m m odkrivanju obolenj in pri akcijah za preprečevanje novih tuberkuloznih obolenj. To velja predvsem za cepljenje in m fluorografske akcije, ki jih skupnost izvaja z namenom, da Hi m i primere bolezni čimprej odkrije in jih pravočasno ter uspešno zdravi. == m Tretji faktor pa je v rokah družbe. Do vprašanj tuber- m kuloze morajo imeti pozitiven odnos ne samo posamezniki, s : ampak tudi celotna skupnost. Pri tem mislimo na krajevne in m stanovanjske skupnosti, politične, družbene in gospodarske ml organizacije ter organe družbenega in delavskega samoupravljanja. Poleg pozitivne zdravstvene zakonodaje o varstvu EE =H m pred tuberkulozo se ti pravilni odnosi kažejo v precejšnji me- S ri v socialno-ekonomskih ukrepih in predvsem v angažiranju j j družbenih sredstev za potrebe protituberkulozne službe in za S potrebe osebnega standarda. m Geslo letošnjega tedna je: VSE SILE ZA BOJ PROTI j TUBERKULOZI! ■ iiiiiiiiii* Dvajset let pionirske organizacije DRAGI PIONIRJI Z današnjo številko smo zopet uvedli Pionirski kotiček, ki smo ga preko poletnih počitnic začasno ukinili. Zdaj ste spet v šolskih klopeh, vrnili ste se s počitnic (ki so marsikomu bile prekratke!) in se marljivo učite. No, le, kajti od pridnega učenja je odvisna vaša bodočnost. Pričakujemo, da boste v Pionirski kotiček tudi letos pridno dopisovali. Pišite o vsem, kar se dogaja na vaših šolah, kako se učite, kaj delate v svojih krožkih, o izletih itd. Taki dopisi nam bodo dobrodošli, ker bodo vsi naši bravci spoznali vaše delo in napredek v šoli. Naj še povemo, da so nam pionirji iz Fare že sporočili, da se bodo tudi letos večkrat oglasili ... Te dni praznujete dvajsetletnico vaše organizacije. V Ljubljani bo v soboto in nedeljo centralna proslava za Slovenijo, v Tivoliju pa bodo odkrili spomenik pionirjem. Proslave se bodo udeležili tudi delegati — pionirji iz naših šol, pa tudi mi bomo poročali o proslavi. Želeli bi, da bi za vaš kotiček tudi kateri od udeležencev proslave napisal nekaj vtisov... Vsekakor, dragi pionirji, tudi letos pričakujemo tesno sodelovanje. Upamo, da nam boste pridno dopisovali in da bodo Novice prav vsem všeč; še več, da bodo vsem pionirjem dober prijatelj. Za sedaj pa vam želimo prijetno prazno- vanje vašega praznika! UREDNIŠTVO (Pismo pionirskega odreda »Boris Kidrič — Kočevska Reka) Pionirska organizacija je bila ustanovljena na ustanovnem kongresu v zgodovinskem Bihaču leta 1942. Takrat je dobila uradno ime »Pionirska organizacija«. Naša dolžnost je, da se ob tem pomembnem prazniku spomnimo naših mladih kurirjev, ki so se v NOB borili skupaj s starejšimi tovariši za svobodo. Mladi pionirji so neustrašeno pomagali partizanom, jim nosili orožje, hrano in pošto. Pionirske skupine in čete so znane iz leta 1942 na Gorenjskem, na Kočevskem in drugje. Znana so njihova junaštva in njihova neustrašnost. V spomin na te pionirje bodo v nedeljo, 30. septembra, v Bloudkovem parku v Ljubljani svečano odkrili spomenik pionirjem. Za postavitev spomenika smo tako kot po vseh drugih odredih tudi mi prispevali pionirski dinar. Ponosni smo,- da se bo tega svečanega odkritja v Ljubljani udeležil tudi predstavnik našega odreda. Z odkritjem spomenika v^ Ljubljani se bodo po vseh šolah "v naši državi začele proslave, prireditve in športna tekmovanja v čast 20-letnice pionirske organizacije. Pionirji bodo obiskali pomembne Zavihali so rokave-in treskajo z vrati... kraje iz časov vojne in nosili cvetje na grobove padlih partizanov. Tudi mi bomo svečano proslavili ta praznik. Že preteklo leto smo sodelovali v Jugoslovanskih pionirskih igrah pod geslom »Moj kraj včeraj, danes in jutri«, letos pa smo vključeni v pionirske igre pod geslom »Telesna kultura mladih«. Lani se je izkazal naš »Podmladek RK«. Za delo- v podmladku smo si priborili prehodno zastavico. Tudi kot mladi zadružniki smo veliko napravili. Priredili smo tudi več proslav in prireditev, razna športna tekmovanja, zbirali predmete za muzej in podobno. Spomladi smo začeli zbirati star papir, železo in steklenice. Mnogi pionirji so uspešno opravili izpit o prometnih predpi' sih in prometnih znakih in praktično pokazali znanje v vožnji 5 kolesi. Letos bomo morali s terU delom načrtneje nadaljevati. Velikega pomena je tudi gradnja igrišča, za katerega smo s< obvezali, da ga bomo skupaj 1 mladino zgradili prav v letu telesne kulture. Z novim igrišče^ se nam bodo odprle široke mož’ n osti za delo na športnem polju Veliko dela nas še čaka, venda'-' pa ga bomo z voljo lahko v redu opravili. Le tako bomo lahk6 opravičili zaupanje starejših i*1 našega ljubljenega maršala Til8 in postali to, kar od nas pričaku-jejo. Pred durmi je nova gledališka sezona. Naši Svobodaši bodo že drugega oktobra zaigrali komedijo »Z vrati treskajo«. Vtihotapili smo se za oder v Šeškovem domu in opazili zaskrbljene obraze in veliko zavzetost mladih igravcev, ki vsak dan popoldne prizadevno vadijo nelahki komad. Trdo delajo, skoro težaško. Kratek odmor smo porabili za še krajši razgovor z režiserjem in igravci. Režiser Julij Plut je na naša vprašanja odgovoril sledeče: »Z vrati sm,o pričeli treskati že aprila 'in naj bi predstavo dali za raki j u-ček sezone. Gripa, ki je takrat razsajala, pa nam je to preprečila. Zbolelo je polovica igravcev. Zdaj delo nadaljujemo in upamo., da bomo zreli za nastop do predvi- denega roka. Delo je zelo težko in njegov tempo nam dela mnogo preglavic. Upamo na relativen uspeh.« In še vprašanje: Kako ste zadovoljni z zasedbo vlog? Prepričan sem, da sem imel srečno roko pri izbiri igravcev in da se je pri tem delu zbralo najboljše, kar trenutno premore naš teaterček za tovrstno zasedbo.« In že je izginil v garderobo. Poiskali smo še inscenatorja Svobode. Molčeči Matija Glad nerad govori o teh stvareh, pa se je vseeno omehčal in povedal: »Zadnja leta moramo biti pri raznih inscenacijah zelo skromni. Vzrok: Ni denarja! Iz starega krpamo od leta do leta in od predstave do predstave. In ker je Matija pred- sednik Svobode, smo ga še vprašali, kako je kaj z načrti za tekočo sezono? Odgovor: »Točno fiksiran program še ni. Glavno delo bo osredotočeno na priprave za dvajseto obletnico prihodnje leto. Upam, da bomo lahko kmalu povedali publiki točen program za naslednjo sezono. Nekaj časa smo prisostvovali vaji in odšli z najlepšimi vtisi. Da se razmere v naši prosvetni dejavnosti izboljšujejo, dokazuje, da bo resničen začetek sezone ob pravem času. Sveži veter, ki veje v vrstah Svobodašev, je garancija, da bo stvar krenila hitreje s časom in potrebami in da se bo prosvetno delo razširilo še na druge veje kulturnoprosvetnega dela. Ob tej priliki bi veljalo reči še tole: V naših podjetjih je mnogo mladih ljudi, ki bi radi delovali v eni ali drugi panogi kulturne izobrazbe. Razni predsodki in razne ovire v njih samih pa jim to branijo. Pridite v Šeškov dom! Predlagajte, zahtevajte, pričnite z delom. Pomnožiti je treba vrste pevskega zbora, dramske sekcije, na novo oživeti folklorno' skupino, pričeti s tamburaši, priglasiti se h glasbenemu pouku itd. Cveto Novak Komisija za zaščito kulturnih spomenikov Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Ribnici so tudi imenovali in potrdili komisijo za zaščito kulturnih spomenikov. Doslej je bila komisija skupna z občino Ljubljana-Vič-Rudnik, potrebe pa so narekovale ustanovitev posebne komisije za te kraje, ker je v Ribniški dolini precej kulturnih spomenikov (obnovljeni ribniški grad, razvaline gradu na Bregu itd.). V komisiji so Janko Trošt, Franjo Matoh in Janko Miklič. Z nožem v hrbet V nedeljo, 23. septembra, je bi; la v Klinji vasi v gostilni »Pl treh lipah« vrtna veselica. O* 22.15 so se nekatera že napili, S< začeli zbadati in pretepati. Md> njimi so bili tudi Maks Žunič i* Kočevja ter Anton Kočič, An^ Jukič in še nekateri iz barake ' Gorenjah. (Jukič je imel s seboj tudi bokser). Pretepači so navalil1 na Vinka Petaka, Žunič pa ga ič dvakrat zabodel z nožem v hrbe* Vboda k sreči nista bila posebu® nevarna. Za dobro voljo MOŽ BESEDA Janez se je zaobljubil, da ne b8 več pil. Ko jo takole maha mimo stilne, ga je silno imelo, da b vstopil, vendar se je vzdržal. Po dvajsetih metrih pa se obrb6 in pravi: »Ker sem se tako lepo vzdržal sem ga res zaslužil dva deci!« POPRAVEK V zadnji številki Novic nam i1 tiskarski škrat zagodel neljub8 pomoto. V članku Pregled de« RK bi moralo v stavku »V tedi« RK je bilo v organizacijo sprejo tih po šolah 1060 podmladkarjed pisati: »V tednu RK je bilo 1”. pcdmladkarjev sprejetih po šoli*1 v mlade člane RK«. Hkrati pa bi dopolnili stave*1’ »Vsem šolam so bila dana točb' navodila za vodenje evidenc4! vendar to vodje šolskih kubi*1' zanemarjajo«. Pravilno bi se 8"*,a, sil; »Vsem šolam so bila da”8 točna navodila za vodenje eV* dence, vendar vodje več šolsk« kuhinj to zanemarjajo. Učenci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole Dolenja vas so v preteklem šolskem letu pri tehničnem pouku napravili vrsto lutk, ki jih imajo sedaj razstavljene v vitrinah na šolskem hodniku poleg skromnega muzej-čka lončenih izdelkov. tovarna sukna tekstiLunu 1 kočevje ob občinskem prazniku čestitamo vsem občanom in kupcem naših izdelkov ter se priporočamo SGP ZIDAR pozdravlja ob prazniku kočevske komune vse delovne ljudi, kolektive in odjemavce ter jim želi prijetno praznovanje KOČEVJE kolektiv koče tie into čestita vsem občanom, potnikom pa želi srečno vožnjo Jimetif&ka zadmgu ------------ Kočevje z obrati: STRUGE, PREDGRAD, BANJA LOKA FARA in OSILNICA čestita vsem delovnim ljudem kočevske občine DELOVNI KOLEKTIV a o j* c se pridružuje čestitkam ob 3. oktobru K O C E V J E OKRAJNI ZAVOD za SOCIALNO ZAVAROVANJE podružnica KOČEVJE čestita vsem zavarovancem ob prazniku občine Kočevje 3. oktobru delovni kolektiv podjetja kovinar kočevje z obratom v Ribnici se priporoča za izvedbo vodoinštalaterskih, kleparskih, kovaških in ključavničarskih del ter za odkup vseh vrst brzoparilni-kov in drugih lastnih kleparskih izdelkov Vodna skupnost toplo čestita za praznik občine Kočevje 3. oktober — vsem občanom Kočevje - Ribnica DELOVNI KOLEKTIV OPREMA KOČEVJE čestita vsem delovnim ljudem in se priporoča ^.dtaostoani dom JC očcofa Veliko zdravja in prijetno praznovanje OBČINSKI Vsem občanom, gospodarskim in drugim organizacijam pošiljamo tople borbene pozdrave ob našem praz-niku-3. oktobru, ki ga praznujemo v spomin na Zbor odposlancev slovenskega naroda pred 19. leti LJUDSKI ODBOR KOČEVJE Obč. odbor SZDL Obč. komite ZKJ Obč. sindikalni svet Obč. komite LMS Obč. odbor ZB Obč. odbor ZROR Obč. odbor ZVVI Obč. gasivska zveza Obč. zv. prijatelj, mladine Obč. odbor RK Obč. zveza Svobod in prosvetnih društev Obč. zveza za telesno kulturo, Društvo upokojencev Trgovsko podjefje na debelo in drobno Trgopromet Hotene s centralnim skladiščem v Kočevju, skladiščem alkoholnih in brezalkoholnih pijač Trgovine: PREHRANA MANUFAKTURA TEHNIKA POTROŠNIK ŽELEZNINA KNJIGARNA IN PAPIRNICA GALANTERIJA SADJE - ZELENJAVA OBUTEV HRANA TKANINA ŠPECERIJA TEKSTIL OSKRBA RUDAR - Rudnik IZBIRA - Štora cerkev KOLONIALE - Željne ŽIVILA - Mozelj POLJANKA - Predgrod ROG - Koprivnik MOŠENIK - Moravo POSTREŽBA - B. loka KOLPA - Fara PRESKRBA-Osilnica KREMPA - Bos. loka ČABRANKA - Papeži ZARJA - Stari log KOSTEL - Livold se pridružuje česliikam za občinski praznik ter želi občanom občine Kočevje, da bi ta pomembni praznik slovesno proslavili Poslužujte se naših trgovin, kjer boste solidno postrežen Delovni kolektiv Rud nika rjavega premoga KOČEVJE pozdravlja ob občinskem prazniku-3. oktobru vse občane, delovne kolektive in poslovne prijatelje ★ KOČEVJE Tople pozdrave ob skupnem prazniku vsem potrošnikom električne energije lektro Ob prazniku občine Kočevje ts pozdravljamo vse delovne ljudi a> o naše komune in jim želimo še veliko delovnih uspehov CL a> O CZ) a> o Kmetijski obrati: O Čvišlerji Delavnice Breg M O O) Koprivnik Livold Mlaka Stari log Gozdni obrati: Kočevje Mozelj Stara cerkev Grčarice o Draga Samostojni obrati: Podpreska Velike Lašče cn Mesarija obrat gozdne mehanizacije "S3 Mlekarna Špedicija Kočevje—Ribnica a> Gradbena skupina Gojitveno lovišče Rog in E Avtopark uprava podjetja SssZ Prva povojna pomlad je bila na Gornjem Donu izjemoma ljubezniva in silovita. Ob koncu marca so s Briazovja zapihali topli vetrovi in že čez dva dni in noči so se dočisata razgalili levi bregovi Dona, v stepi so nabreknile s snegom nabuhle doline in grape, led se je zlomil, pobesnelo so se razigrale stepne ročice in pota so postala skoraj povsem neprehodna. Ob tem neugodnem času brezpotja sem moral odpotovati v stanico Buka-novskojo. Pa tudi razdalja ni bila prevelika — vsega komaj kakih šestdeset kilometrov — toda preiti jo, se je izkazalo za ne preveč preprosto. S tovarišem sva šla na pot pred sončnim vzhodom. Par sitih konj je s kot struna napetimi zaprežnimi vrvmi komaj vlekel težak, polpokrit koleselj. Kolesa so se po sami cesti vdirala v vlažni, s snegom in ledom premešani pesek in čez eno uro so se že na konjskih bokih in stegnih pod tenkimi podrepnimi jermeni pokazali beli, sijajni kosmiči pen, a v jutranjem svežem zraku je ostro in opijajoče zadišalo po konjskem potu in segretem ko-lomazu radodarno namazne konjske opreme. Tam, kjer sta konja posebno težko zmagovala, sva stopila s koleslja in šla peš. Pod škornji je čofotal razmehčan sneg in hoja je bila težavna, toda po obcestju je še vedno ležal v soncu kristalno se poblistavajoči ledek in tam je bil prehod še težji. V kakih šestih urah smo prehodili šele razdaljo tridesetih kilometrov in se pripeljali do prehoda čez rečico Jelanko. Majhna, poleti na nekaterih mestih delno presahla rečica, se je nasproti vasi MIHAIL SOLOHOV čolna in me do pasu oblil s kalno vodo. Takrat nikakor ni bito časa misliti na cigarete in je 'bilo treba potem, ko sem odvrgel veslo, naglo črpati vodo, da bi se čolnič ne potopil, zdaj pa sem, bridko se kesaje svoje nemarnosti, previdno izvlekel iz žepa razmočeni zavojček, počenih in pričel pokladati na pleteni plot vlažne, porjavele cigarete, vsako cigareto posebej. Bil je poldan. Sonce je svetilo vroče kot v maju. Upal sem, da se bodo cigarete kmalu posušile. Sonce je svetilo tako vroče, da sem se že skoraj pokesal, da sem za na pot oblekel vojaške va-tene hlače in prešiti vateni jopič. Tb jt bil prvi resnično topli dan ob koncu zime. Lepo je bito sedeti na pletenem plotu tako sam, popolnoma predan tišini in samoti in, potem ko sem snel z glave staro vojaško kapo z naušniki, sušiti na vetrcu po težkem veslanju mokre lase in brez misli slediti v obledeli sinjini mimo plavajočim belim, prsatim oblakom. Kmalu sem zagledal, kako je iz zadnjih dvorišč vasi stopil na cesto možak. Za roko je vodil malega dečka, ki ni imel, sodeč po rasti, več kot pet ali šest let. Utrujeno sta se vlekla proti brodu, toda ko sta prišla vštric za avtomobilom, sta se vrnila k meni. Ko je visoki, sključeni možak prišel tesno do mene, je rekel s pridušenim basom: »Zdravo, bratec!« »Na zdravje.« Stisnil sem stegnjeno, veliko in čvrsto roko. Možak se je sklonil k dečku in rekel: »Pozdravi strička, sinko. On je, 'kakor je videti, prav tako šofer kakor tvoj očka. Samo midva sva se s teboj vozila (&Lonekaaa usada 1 Mohovska razlila za cel kilometer v zamočvirjeno, z jelšami preraslo zemljišče. Prepeljati pa se je bito treba na trhli ladjici, ki ni mogla nositi več od treh ljudi. Konjev nismo potrebovali več. Na tej strani nas je v kolhozni kol-nici čakal postarani »jeep«, ki je na svetu marsikaj doživel in so ga tam pustili še pozimi. Skupaj s šoferjem sva s strahom sedla v trhlo ladjico. Tovariš pa je s stvarmi ostal na obali. Komaj smo odpluli, že je iz trhlega dna na raznih mestih izbruhnila voda. S tistim, kar smo imeli pri roki, smo mašili to nezanesljivo korito in iz njega črpali vodo, dokler nismo prispeli, čez eno uro smo bili na oni strani Jelanke. Šofer je pri-nelial s pristave avtomobil, stopil do ladjice in medtem, ko je grabil za veslo, rekel: »Če to prokleto korito ne bo razpadlo na vodi, bomo prispeli čez dve uri, prej nikakor ne pričakujte!« Vas se je razprostirala daleč vstran in poleg vasi je bila takšna tišina, kakršno najdeš na neobljudenih krajih samo pozno jeseni in prav ob začetku pomladi. Od vode je vleklo po vlažnem, Po trnki grenkosti gnijočih jelš, a z daljnih prihoperskih step, ki so tonile v vijoličasti meglici, je lahni veterc nosil večno mlad. komaj zaznavni vonj po zemlji, ki se je bila pred kratkim osvobodila izpod snega. Na obrežnem pesku je nedaleč stran ležal podrti, pleteni plot. Počenil sem nanj in hotel prižgati, no, ko pa sem vtaknil roko v desni žep vafenega prešitega jopiča, sem z veliko žalostjo odkril, da se je zavojček »Belomora« popolnoma razmočil. Med prevozom je val Dlusknil čez krov precej pogreznjenega na tovornjaku, on pa vozi tale majhen avtomobilček.« Malček je gledal naravnost vame s svojimi kot nebo svetlimi očmi, samo malo se je nasmehnil in mi pogumno podal rožnato, hladno ročico. Narahlo sem jo stresel in ga vprašal: »Kaj je s teboj, starček, da imaš tako mrzlo roko? Zunaj je velika vročina, ti pa zmrzuješ.« Z ganljivo otroško zauplivostjo se je malček stisnil k mojim kolenom in začudeno privzdignil belkaste obrvi. »Kakšen starček naj bi bil, striček? Pravi malček sem še in nisem povsem zmrznil, toda roke so hladne zato, ker sem kotalil snežne kepe.« Ko je oče snel s hrbta mršavo vrečo za stvari in trudno prisedel k meni, je dejal: Same Skrbi imam s tem popotnikom! Zaradi njega sem si tudi sam obrusil pete. Na široko zakoračiš — pa že steče v drncu, in prosim vas, pa se ravnaj po takšnem pešalku. Tam, kjer moram napraviti samo en korak, trikrat zakoračim in tako hodim z njim nadrobno kakor konj z želvo. Vendar pa ga ne smem nikakor izpustiti izpred oči. Komaj se obrnem, pa ti že brodi po luži ali pa odlomi led in ga sesa namesto bonbona. Ne, za moškega pač ni primemo, da ima opraviti in potovati s takšnimi popotniki in to celo po vojaško.« Za hip je pomolčal, potem pa je vprašal: »Kaj pa to, bratec, mar čakaš svoje predstojnike?« Neprijetno mi je bito, da bi ga prepričeval o tem, da nisem šofer in zato sem odvrnil: »Ali bodo prišli s te strani?« »Da.« T. PREŠEREN: Najdaljša noč Želel sem spoznati svet in ne samo domovino. Želel sem čitati resnico iz knjig življenja, pa čeprav v najbolj žalostni obliki. Naj bo raztrgana, umazana ali v limuzini; vseeno mi je bito, da bo le resnica, ki jo bom otipal s svojimi rokami in videl na lastne oči. Ne le v knjigah, časopisju, po naših ulicah, cestah, trgih, mestih in vaseh, ne le v odmaknjenem, od sveta pozabljenem kraju, hotel sem ji prisluhniti tam, kjer teče reka zlata, obenem pa se tu izliva kalni krvavi potok človeškega znoja. Duša mi je bila žalostna, žejna in lačna resnice, ki je bila okrog mene, a sem šel mimo nje kot slepec; kot na smrt obsojeni z zavezanimi očmi sem stal pred njo, a jo nisem spoznal, poslušal sem jo iz ust tistih, katerih imena je zapisala zgodovina z zlatimi črkami, a ji nisem verjel. Hotel sem spoznati tisti svet, ki ga je spoznal moj oče, ko je moral stopiti vanj za kruhom. Meni ni bilo potrebno, imel sem ga doma, dobrega in ne grenkega. Tudi njemu nisem verjel, kot vem, da tudi meni ne bodo verjeli. Če bo pa le kdo verjel mojim vrsticam, če bo to vsaj eden tistih, ki želijo stopiti v ta svet, tedaj bom imel zadoščenje, da sem storil veliko, da sem dobil plačilo, ki mi ga družba ne more dati. Želja me ni dolgo mogla potegniti za seboj, ni me mogla izmamiti ilegalno iz domačih logov in še pozneje top čas ne, ko je bila prosta pot tja in nazaj. Že ob sami misli, da bi zapustil rodno grudo in čeprav le za kratek čas, sem se plaho oziral, stal sem osramočen kot prvošolec pred strogim učiteljem; to je bil moj drugi jaz. Zdelo se mi je, da že s samo mislijo izdajam sebe, rodno grudo, mojo domovino. Prišel sem v Ljubljano, v kraj slovenske kulture umetnosti, v srce ožje domovine. Spoznal sem se z ljudmi, ki sem jih globoko spoštoval, ki so del ogromnega kolosa, vgrajeni vanj v podnožje, ude, grudi, glavo. To so ljudske veličine, ljudje, ki znajo zakleti, udariti po mizi, ki pa znajo tudi brez besed, s stisnjenimi zobmi in znojnim čelom stopiti naprej, kjer jim je mesto. Ni mi žal, da sem stopil v ta svet, ker sedaj vem, da je resnica doma, da jo ni treba iskati preko meja. Ni mi žal, ker sem jo želel povedati vam, ki ste tu, a jo boste izkusili, in vam, ki ste doma. * * * »Sie mtissen ins Krankenhaus. Dort wird man einen kleinen chirurgischen Eingriff rnachen. Haben Sie kletne Angst, es wird nicht Weh tun ...« Morate v bolnišnico ... Leži na bolniški -postelji mirno, nepremično, s pogledom, uprtim v nevidno- točko na zidu. »Eine Operation 1st dringend, unaufscriebbar« Operacija je nujna, neodložljiva. Težke, kot svinčena mora vsako noč na njegovih grudih, so te besede. Gleda s široko razprtimi očmi, gleda, a vidi zgolj bele sence, ki se nedoločeno mrmraje sučejo okrog njega. Čaka trenutka — V tem čakanju tečejo minute kot ure; noč se umika dnevu kot siva, boleče siva megla. Podzavestno se spomni trenutka, ki ga ne bo nikoli več pozabil. »V rokah se mu zlomi železni drog, s katerim trga od lesenih tabel in betonske stene poslednji tram. Dolgo, neskončno dolgo se mu zdi, da pada skozi mračno praznino betonskega jaška. Udarec glave ob betonska -tla ugasne tok misli.« Kako se je to pravzaprav zgodilo? Zakaj? Koliko časa je ležal na mrzlih tleh? Moral je ležati uro, celo uro nezavesten v ozkem, mračnem betonskem jašku, ne da bi ga kdo iskal ali pogrešal. Da je udaril z glavo le malo bolj v desno, za prst širine, v prišiljeno zabetonirane jeklene palice... Mraz strese že tako hladno teto ob tej misli. Misli so mu ušle, se pretrgale in odhitele daleč nazaj v preteklost, ki ni bila starejša od treh mesecev, ne samo slavna ali neslavna preteklost, temveč za njega že prava zgodovina. (Se nadaljuje) ta teden za vas SODRAŽICA Poročila sta se: Zbačnik Janez iz Podklanca 29, star 26 let in Zabukovec Olga iz Zamosteca 65, stara 22 let. Umrla je Baumgartner Olga, gospodinja iz Zamosteca 18, stara 58 let. tobra 1962 zaradi prenehanja poslovanja. Alojz Žnidaršič, čevljar, Kočevje, Trg svobode, 39. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica PRODAM Ugodno prodam enostanovanj-sko hišo z lokalom. — Žnidaršič Lojze, Kočevje, Trg Svobode 39. Čestitka Direktorju Elektro-Kočevje tovarišu Dragu Grilu želi za njegovo 50-Ietnico vse najboljše — kolektiv. Čestitka Dragemu možu in očetu iz Mestnega loga želijo za 70-letnico še mnogo zdravih in srečnih let žena Antonija, sinova Stanko, Lojze in Silva z družinami. OBVESTILO Cenjene stranke obveščam, da dvignejo čevlje, katere imajo v popravilu, najkasneje do 15. ok- JADRAN, KOČEVJE: 28. do 30. septembra španskoitalijanski film »Prodajavka vijolic«, 1. in 2. oktobra jugoslovanski film »Stopnice hrabrosti«, 3. in 4. oktobra ameriški film »Jutri bom jokala«, 5. in 7. oktobra italijanski barvni CS film »Maratonska bitka«, 7. oktobra film »Zimska fantazija« (matineja). SVOBODA. KOČEVJE: 29. in 30. septembra francoski film »Hiro-šima,ljubezen moja«, 6. in 7. oktobra ameriški film »Nenadoma v preteklem letu«. STARA CERKEV: 29. in 30. septembra francoski film »Rdečelasa Julija«, 6. in 7. oktobra jugoslovanski film »Ples v dežju«. RIBNICA: 29. in 30. septembra jugoslovanski CS film »Karolina Reška«, 6. in 7. oktobra ameriški film »Pouk o ljubezni«. SODRAŽICA: 29. in 30. septembra argentinski film »Andaluzijska ljubezen«. LOŠKI POTOK: 30. septembra italijanski barvni film »Poletne zgodbe«, 7. oktobra ameriški CS film »Arivederci Roma«. VELIKE LAŠČE: 29. in 30. septembra argentinski barvni film »Ali te smem imenovati mati«, 6. in 7. oktobra italijanski CS film »Sladko življenje«. DOBREPOLJE: 29. in 30. septembra ameriški barvni CS film »Obračun v Table Rocku«, 3. oktobra angleški film »Poplave strahu«, 6. in 7. oktobra amer. barvni CS film »Zadnji voz«. PONIKVE: 4. oktobra angleški film »Poplave strahu«. PREDGRAD: 29. in 30. septembra ameriški barvni CS film »Velikan«, II. del, 6. in 7. oktobra ameriški barvni film »Nočni prehod«. BROD NA KOLPI: 29. in 30. septembra italijanski film »Neapeljsko zlato«, 6. in 7. oktobra ameriški barvni film »Dve ljubezni Eddy Duchina«. OBVESTILO TERENSKO OCENSKA VOŽNJA AMD Kočevje organizira v počastitev praznika občine Kočevje 7. oktobra 1963 terensko ocensko vožnjo na relaciji Kočevje—Smuka—Hinje—Žvirče—Struge—Kočevje. Prijave in informacije dobite v pisarni AMD Kočevje do 5. 10. 1963. Prijavijo se lahko avtomobilisti, motoristi in mopedisti. Prvih pet mest iz vsake skupine prejme denarne nagrade, do desetega mesta pa diplome. AMD KOČEVJE JOŽETA SVETETA iz Šalke vasi pri Kočevju se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam nudili pomoč in tolažbo. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Francetu Korelcu, direktorju Rudnika, tov. Tonetu Hitiju, S. Dečku in J. Lavku za vso pomoč. Iskrena zahvala tudi družinam Rak, Bobek in ostalim sosedom, ki so nam nesebično stali ob strani. Najlepša zahvala tov. Ober-starju za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, organizaciji upokojencev in ZB za zadnje spremstvo. Končno zahvala še vsem, ki so pokojniku poklonili vence in cvetje ter ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivana, sinova Jože z družino in Albin, hčerki Polda in Dana z družinama in ostalo sorodstvo. Jožeta Svelelu v slovo V nedeljo, 33. septembra, nas je nenadoma zapustil Jože Svete, upokojeni rudar iz Šalke vasi, star 63 let. Pogreb pokojnika je bil v torek. Rudarji so spremili mrtvega tovariša na njegovi poslednji poti v precej velikem številu. Pri odprtem grobu se je od njega poslovil Jože Oberstar. Jože Svete je prišel še kot mlad fant v Sodražico, kjer je našel zaposlitev in svojo življenjsko tovarišico. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, za katere sta oba z ženo vzorno skrbela. Prišlo je leto 1941 in Svete se jč kot zavedni proletarec takoj priključil OF. Zajeli so ga okupatorji in ga gonili vse do leta 1945 V° koncentracijskih taboriščih. P® osvoboditvi se je vrnil v Sodražico in se kmalu nato preselil na Rudnik v Kočevje. Kot zvest član delavskega razreda je vlagal vs< svoje sile za dvig proizvodnje i® lepše življenje delovnih ljudi. Rudarji so ga cenili in spoštovali' ker je bil kot človek in rudar dober tovariš. Mrlič pri samskem bloka V nedeljo, 23. septembra ob 23.30, so našli med samskim blokom in cerkvijo mrliča. Ugotovljeno je bilo, da je to 28-letni Karel Marič iz Rudnika, poročen in oče dveh otrok. Pri mrliču so našli tudi dva odvijača, startni ključ za motor avtomobila, dva reflektorja in dinamo. Preiskava je pokazala, da je pokojni Marič usodni večer pil in plesal v gostišču Rog v Kočevju od 20. do 23. ure. Nafc> se je pri ženi in ostali družbi izgovoril, da gre ven, ker mu je slabo... in potem ga živega ni nihče več videl. Preiskovavni organi so najprej predvidevali, da je pokojnika ubil eden od okradenih kolesarjev, izvid sodne medicine pa je pokazal, Z MOPEDOM V OBCESTNI KAMEN 21. septembra ob 1.2.30 uri se je peljala z mopedom iz Sušja v Ribnico na delo Ivana Lovšin (32 let). Nenadoma je zavila s ceste in se zaletela v obcestni kamen. Poškodovala si je desno nogo in so jo morali odpeljati v bolnišnico. Na mopedu je škode za 15.000 din. da je pokojni Marič podlegel za tor ker je padel z višine. Imel jč| namreč zdrobljeno glavo, zlorrL ljeno hrbtenico in polomljenih nekaj reber. Nadaljnja preiskava je pokaza-; la, da je pokojnik kradel v pritličju samskega bloka (tu je snel s kolesa tudi dinamo, ki so )° našli pri njem). Pri tem se je verjetno prestrašil, ker je šel kdo mimo samskega bloka ali celo proti njemu in je zbežal (verjetno) v prvo nadstropje. Zavil je' po hodniku na desno, da bi skočil z balkona. Ko je naglo odprl vrata na balkon, je z vrati udaril oh kovinski smetnjak za vrata. (Nek® stanovavka je ta pok slišala.) Zaradi strahu, pijače in teme u1 pravilno ocenil višine, ali pa se je še morda ob ograji balkona zataknil tako nesrečno, da je pade' pet metrov in pol (računan 1 ograjo balkona pa 6,30 m) globok6 na glavo in se ubil. Pokojnik je bil Ljudski milic1 znan kot človek, ki si je rad prisvajal tujo imovino. Odkar pa 't bil poročen, se je popravil, vendat kot je ta nesreča pokazala, da ®6 dovolj. Spori v Velikih Poljanah Smrl kolesarja V nedeljo, 3. septembra, se je zbralo ob novem športnem igrišču na Velikih Poljanah mlado in staro iz bližnje okolice. To igrišče je preuredila, povečala in tudi opremila ortneška mladina, ki je vključena v TVD Partizanu. Slovesnost je otvoril predsednik ortneškega Partizana in član upravnega odbora Milan Gruhešič. Nato je tov. V torek ob treh popoldne se je v Ribnici pripetila težka prometna nesreča. Iz podjetja INLES je pripeljal kolesar Franc Češarek (53 let) na cesto, ki pelje od železniške postaje proti Kovinskemu podjetju, po cesti pa je vozil motorist Stanko Mam (38 let) iz Dan. Na križišču sta trčila. Kolesar Češarek je dobil težke poškodbe in je med prevozom v zdravstveni dom podlegel. Novo igrišče TVD Partizan Velike Poljane Prezelj poudaril pomembnost novega igrišča ter povedal nekaj b«' sed o razvoju športa med Polja®' ci in Ortnečani ter poudaril, da i6 otvoritev igrišča tudi tridesetič*' niča prvega telovadnega društv®' ki je bilo ustanovljeno leta 1932' Tedanji telovadci so bili tudi ' prvih vrstah NOV. Nato so se pomerile v odboji11 ekipe TVD Velike Lašče, Velik6 Poljane in Dolenje vasi. Tekmov®' n ja so bila lepa in zanimiva ter s6 jih gledavci navdušeno pozdravi®: Po tekmah so bili vsi nastopajoč1 pogoščeni. Novoustanovljeno društvo Pa®' tizan iz Ortneka in Velikih P°' Ijan je dokazalo, da bo šport®6 delo uspešno zaživelo tudi v te® krajih. Vendar je treba poudarit® da bo društvo lahko delalo saJ®6 poleti, ker nima primerne šport®6 dvorane, ki bi jo lahko uredili ®/ Velikih Poljanah v veliki zadrti?' ni lopi. To bi bilo mogoče ures®1' čiti ob sodelovanju vseh tamkaj®' njih prebivavcev ter v okvi®® Partizana.