Cerkvene zadeve. Procesija na Telovo ae je v Mariboru pri najlepaein vremenu, povoljni udeležbi vernikov V8eb stauov in dostojnem obnašanji mnogobrojnega občinstva vraila. Le liberalna aolanove dobe je pačila lepo, kršanakemu dubu in srcu tako inilo svečanost. Že dolgo pred Telovim, ko je aolskiin vodjem od njih gosposke zaukaz došel, da mladež k procesiji peljajo, so liberalni napubnenci nosove nad tem vihali. Le ne svetu kazati, da se ndeležujemo cerkvenih svečanosti! to je bavbav, ki stiska brezverstva navdane, auboparne srca. Da torej treba ni v procesiji z otroci po žrjavici hoditi, se je zasuknila stvar tako, da le tiati učenci in tiste nčenke naj pridejo, čijih starši in oskrbniki to božejo. Nasledek je bil, da jeiz meatne dekliške šole komaj polovica deklet slovesnosti se udeležila; nadzorovale so jili le ueiteljice, od učiteljev ci ne eden ael z otroci. Se lepae je napravil voditelj fantovake sole, g. Hoenig. Boje se liberalne sodrge, češ, da je pri proceaiji bil, natezal je g. kateketa, da naj s šolsko mladino k procesiji gre. G. kateket je pa v prvi vrsti atolni kaplan in korvikar, in mora v tej laatnosti pri cerkvenem opravilu pomagati. Kaj stori torei Hoenig? Namesto zbrane otroke iz aole k cerkvi peljati, jim reče: MČe pride kateket po vas, greste; če pa ne, vam ni treba iti!" — Kateketa v šolo ui, ker ne more ob enem na dveh krajib biti, in ,,kunštni" Hoenig otroke razpusti, čea, da kateketa ni!! Slovenci, ki imate v mariboraki mestni soli svoje otroke, zapomnite si to, da ne boste kateketa dolžili, če dobiste razbizdancev domu! Največ je še fantov iz vadnice bilo in tudi dva učitelja ž njimi. — Vidili so se tudi pripravniki. Nasproti je pa realka — doma ostala, ker ravnatelja Essel-na žalibog vec ni! — Gimnazija dala je blizo polovico učencev, s kterimi je šel vsega spoštovanja vredni g. ravnatelj s tremi gg. profesorji. Vpraaamo: Kaj bode z mladine, ako se ji v mladib letib po učiteljib samih apatija in vnemarnost do najsvetejšib stvari v srca cepi? Ali zamore mladež verovati v presveto skrivnost Rešnjega Teleaa, ako vidi, da se učitelji te skrivnosti sramujejo in skušajo na vaak način nje čeačenje overati ? Kaj bo a take mladeži, ki ae je po me8tih nalezla mrzenja do Božje službe in cerkvenih avečanost? Kaj druga bo z nje, kakor brezveren, popačen zarod, živa aiba človeški družbi. Paglavcev učitel.ji že zdaj v aoli brzdati ne morejo; pedagogi Hoenigove in Habianitscbeve vrate so pa liberalizma tako pijani, da ne vidijo, kako da tudi aebi in drugira učiteljem grozno ikodujejo, ako mladež v spolnovanji kršan^kih dolžnoati overajo. Kako bi otroci učitelje snoštovali, ako vidijo, da učitelji Boga, sv. cerkve in svetib reči ne spoštujejo, mizenje do vaega tega očitno kažejo? Srca šolskih otrok ae v obče niso pokvarjena; v pvemnogib tli iakrica pobožnoati in ljubezni do Boga. Če pa otroci vidijo in čujejo, da učiteljem za avete reči mar ni, da jib zaničujejo, ne morejo otroci učiteljev spoštovati, ampak jih začn6 — zaničevati. Take šole nemajo blagoalova z nebes! Vedenje višjih pastirjev glede ,,vcrskihu postav. Trije preč. nadškofi in kardinali: S chwarzenberg, Raua cher in Tarnoczy odpisali so dne 26. marcija t. 1. v imenu vseh avstrijskih skofov 8v. Očetu na Njih okrožnico v zadevi ,,verakih" postav ter ob enem priložili spomenico, ktero ao vladi izročili. V pismu med drugim pravijo: ,,Če se zgodi (in zgodilo se je!), da ae postave o ,,vnanjib" pravnib razmerab cerkve (proti drž. oblasti) potrdijo, se določbain na toliko udamo, na kolikor se strinjajo z določbamiv konkordatu; nikoli se pa zgodilo ne bo, da bi se poveljem udali, ki niso cerkvi na blagor''. — To je odločna beseda, pa težko izpeljiva po slovenskih pokrajinah, kder se vse in toraj tndi vrednost duhovnika meri po — nemčurski taksi. V svojem odgovoru od dne 29. apr. t. 1. hvalijo s. 0 č e to odločnost avstrijskib skofov in pristavljajo med drtigim naslednje prav |)omenljive beaede: ,,Za Vas prosimo usmiljenega Boga, da Vaui moč, miloat in krepost podeli, da se pri avojih, Natn naznanjenih sklepih, plašenja in nadlog ne bojite, ampak dostojno svoji častni cerkveni alužbi na dalje delate in v tem tako mršavem ča8u sv. cerkev v svojih pokrajinah čvrsto bianite". — Velika tolažba za katoličane, da imanio vsaj na stolu sv. Petra moža, ki nam brani svobodo! Uradno olilajenje. Minister Stremayr je neki poslal okrajnim glavarjem okrožnico, v kteri jim ostro ukaznje, da glede novib ,,verskib" postav ne ameje samovoljno odločevati, ampak da morajo njemu nazuaniti vsak dogodek, pri kterem je treba vsled novih postav vtikati sev cerkvene * zadeve. — Glej, koraaj so poatave potrjene, je že treba braniti, da se preveč samovoljno v cerkvene zadeva ne sega! Toraj mora vendar v postavab tičati povod, da se lahko v cerkv. zadeve sega. Kako pa, da so visoki postavodajalci postavam inie dali, da se le dotikajo nvnanjih" pravnih razmer, kakor je tudi jurist dr. Razlag parolo bil izdal: Glaeujmo za te postave, vsaj se notranjih cerkvenih zadev ne dotikajo? — Pravijo, da so uzrok tej ministerski okrožnici pritožbe, da okrajni glavarji ne dovoljujejo Ijudskib misijonov. Po poatavi to z a m o r ej o storiti! Ker pa misijoni v cerkveno, kraansko življenje segajo, ter niso ničesav druga, kakor zvrševanje Gospodov e g a povelja oznanovati evangelij in učiti narode kršansko živeti, imamo tu jasen dokaz, da ,,verske" postave — le ,,vnanje" pravne razmere kat. cerkve določujejo ?! Vošnjakovcem v tolažbo. Z Dnnaja se je bil poslal ,,Narodu" zagovor liberalnih slov. poslancev, češ, da so tudi rusinski duhovniki z a ,,verske" postave glasovali, da torej tako slabe biti ne morejo!! To je prav tako, kakor da bi kdo rekel: Izdajalstvo ne more tako slabo biti, ker je eden izmed apostolov Gospoda izdal! Svojemu poklicu zveati nadškof Sembratovič je dotične ,,viaje" in ,,nižje" duhovnike od služeb odstavil, in s tem so dobili vsi potuhnenci po no8u. — Pa to še ni zadosti. Tudi eden južno-tirolskih drž. poslancev, namreč italijanski duhovnik žl. Prato, je ,,ver8kim" postavam piikimoval. Knezoakof Tridentaki so mu pa rekli, da je to izdajalstvo, ker so poglavar sv. cerkve s skofi vred enoglasno te postave obsodili, da mu torej ne morejo več dopustiti duhovskih opravil opravljati, ako v svojem na8protji s kat. cerkvijo ostane. Duhovnik Prato je na to preklical vse, kar je krivega storil in škofijstvo pooblastil razglaaiti nja preklic, kar se je tudi zgodilo. — Ali je torej prav bilo, za te postave glasovati? Ko bi prav bilo, bi ne mogel nihčer tega preklicati! Kaj ne g. Razlag?