ŠTEV
MESEČNA PRILOGA »NOVICE
V LJUBLJANI, DNE 1 JULIJA
9 2 9
Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali njo prostor 10 Din. Miaja' vsako sredo, Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani,
iN*

J. Kalan (Nemčija):
Premislite!.
• •
IV.
Zdaj, ko sem malo popisal razmere med izseljenci, se pa vračam nazaj k vprašanju, s katerim sem začel: Kako so neki živeli ljudje nekdaj, ko se niso izseljevali? Ali bi zdaj ne mogli več tako živeti? To je stvar, katero premislite!
Mlajši ljudje na to vprašanje ne boste vedeli odgovora. Starejši se oglasite! — Jaz vem toliko, da je bilo časih več poslov po kmetih, dekel in tudi hlapcev. Kje pa danes na kmetih dobiš še hlapca? Kakega hlapčeta morda še, a hlapca na gruntu boš zastonj iskal. Služi danes, vsaj na kmetih, vsak moški nerad; tudi deklet ne veliko; ne zmagajo več plač, ki jih je treba podom plačevati.
Razen tega je pa več fantov in še več deklet ostalo neporočenih; ostali so ali pri domači hiši kot »strici« in »tete« — o takih tetah govorim v svoji nedavno izišli knjižici >Slovensko dekle« — ali pa jim je gospodar pozidal na svojem posestvu hišico, bajto ali kajžo, kjer so stanovali in hodili delat k bratu na domači grunt ali kam drugam O teh tetah pravim, da so živele preprosto, a dokaj mirno življenje. Če se je le z gospodinjo dobro razumela, pa je šlo dobro; gospodar je imel na nji poceni deklo. Delala je rada, skrbi pa ni imela posebnih, te sta imela bolj gospodar in gospodinja; svoj kot je imela izgovorjen in zagotovljen, in ker je bila verna, je gospodinji pomagala skrbeti za otroke ter je prav dobro vplivala nanje. Koliko bolj srečna je bila taka teta, kakor marsikatero dekle sedaj, ki leta za srečo po svetu, pa kaj pogostokrat dobi! A takih tet je zmirom manj; in tiste bajte po gruntih propadajo, ali jih pa gospodarja celo sami podirajo.
Kako so živeli ljudje po teh bajtah? Živeli so bolj preprosto, z malim so bili zadovoljni, a živeli so vendar. Nosili so bolj domačo obleko, hodnične srajce in hlače; mesa niso jedli vsak dan, morebiti so ga Videli na redke čase, krompir in fižol, sok >n močnik, »kranjske dežele steber«, so otepali, — pa kdo ve, če pri tem soku in kočniku, v hodničnih hlačah in srajci niso
bili bolj zadovoljni in srečni kakor tisoči, ki zdaj po svetu iščejo sreče. Tudi bolj s pametjo možili in ženili so se, kakor se dandanes; zato pa imeli manj skrbi in bridkosti.
Zakaj pa ljudje hodijo po svetu? Kaj iščejo? Za srečo gredo; bolj srečen bi bil vsak rad; želja po sreči je tisto kolo, ki jih žene od doma. — Zdaj pa je vprašanje, kaj je sreča. Veliko denarja? Dobro jesti in piti? Lepo se oblačiti? Ne tajim, da v tem ni nobene sreče. Gotovo, živeti se mora; in vsak raje bolje živi kakor slabo. Toda ali vsi izseljenci dosežejo* to srečo? Ali ni tudi med izseljenci sila veliko revščine in pomanjkanja? Ali bi ne živel marsikdo ravno tako dobro doma kakor na tujem, ali še bolje? In četudi to srečo mnogi dosežejo, ali je pa to vsa sreča? Menite res, da je to vsa sreča, če ženska nosi klobuk, moški pa manšetne? Menite, da brez tega in takega ljudje ne morejo srečni biti? Da niso bili srečni, dokler manšetnov niso poznali?! Oh, za srečo ni treba veliko navlake — kakih prstanov, zlatih verižic in zapestnic — za srečo je treba samo ene reči, ki je prav poceni: zadovoljnosti. Ali še niste slišali o srajci zadovoljnega človeka, ki bi bila imela ozdraviti bolnega kralja? Samo srajca zadovoljnega človeka bi mogla bolnemu kralju zdravje prinesti, taka je bila sodba zdravnikov. Pa so ga iskali zadovoljnega človeka po celem kraljestvu. Po dolgem dolgem iskanju so našli visoko gori v hribih starega pastirja, ki je bil ves srečen in zadovoljen pri svojih kra-vicah in ovčicah. In so ga zaprosili za njegovo srajco. »Srajco hočete? Te pa nimam!« Na, ves srečen in zadovoljen je, pa še srajce nima!... Ta zgodba nam hoče povedati to, kar sem zgoraj rekel, da za srečo ni treba veliko vnanje šare, pač pa zadovoljnosti. Rajna avstrijska cesarica Elizabeta, ki je bila umorjena — bila je res nesrečna žena — je imela ne vem koliko graščin in milijonov, pa so pripovedovali, kako se je vedno nesrečno čutila. Sveta Elizabeta je pa tisto noč, ko so jo z njenega gradu pregnali in je morala s svojimi otro-čiči v svinjaku prenočiti, prosila redovni-
ke, ki jim je ustanovila samostan, naj za-pojejo za vse, kar se ji je prigodilo, zahvalno pesem. To sta vam dva kričeča zgleda, da sreče ne dela vnanjost, ampak zado-voljnost. 0 sv. Frančišku Serafskem se ne-ve, če je imel srajco — kmalu bi bil brez nje! — pa je bil tako srečen in vesel, da se je smehljal celemu svetu in cel svet se je smehljal njemu. Ne to, koliko kdo ima, ampak to, s kolikim je človek zadovoljen, od tega je odvisna njegova sreča. Kaj pomaga vedno več imeti, če je pa človek vedno bolj nezadovoljen; vedno več piti, če je pa vedno bolj žejen!
To so nekatere misli, ki jih razlagam dekletom v imenovani knjižici v poglavju »Dekle na tujem«, in jih tukaj nakratko ponovim vam vsem. Ker to so nauki, ki so med ljudmi popolnoma pozabljeni. Jaz sem prepričan, da je bila marsikaka teta Špela pri svojem močniku desetkrat bolj srečna in zadovoljna kakor cesarica Elizabeta, in marsikak France ali Jože v svoji lesen/ bajti bolj kakor cesar Franc Jožef na tronii. — A danes hočejo ljudje le živeti, žive/i, veliko si privoščiti, in ker nimajo douta loncev polnih mesa, švigajo po svetu za srečo, najdejo pa večkrat le — nesrečo
Koliko se jih v pravem pomenu besede ponesreči! En teden je tega, kar sem stal pred skupnim grobom, v katerem počiva več kot 300 rudarjev, ki so se zadušili en dan tukaj v rudniku Radbod, in bral na spomeniku slovenska imena. Naštel sem jih menda 24. Med temi štirje bratje ene družine. Lani se je ponesrečilo nekaj Slovencev v Lotringiji, letos 8 v Belgiji. Nešteto ljudi nam je tujina že podsula, pobila, podušila, pomorila in prezgodaj pokopala.
Sreče torej iščejo ljudje po svetu. Sreča pa je dvojna: 1. časna, 2. večna. Večna! Vprašam vas, kaj pravite: ali je izmed toliko tisočev Slovencev šel že kdo po svetu zato, da bi tam bolj gotovo prišel v nebesa? Da bi bil večno srečen?... Nebesa! Oh, kdo vpraša po nebesih! Nebesa bodo sama prišla. Če ne nebesa, pa kaj drugega! Nekaj bo že; kar bo, pa bo! Po tem se tako malo vpraša.
Povejte, če ni res tako! Ali le za en trenutek pomislijo tisti, ki gredo v brazi-lijanske gozdove ali argentinske planjave; kako pa bo, če ne bom 20 ali 30 let, ali celo življenje nobene pridige več slišal, more-
1«
STRAN 322
D O M O L j U,B	.. - .....»Tfo.fl.
biti tudi nobenega zvona? In že na zadnjo uro ne bom mjgel dobiti nobenega duhovnika, vsaj ne takega, s katerim M se mogel razumeti?... Živijo in umirajo hrez Boga, je rekel moj prijatelj...
Premislite, ljudje božji, to premislite!
Novice iz Belgrada.
Zahteve obrtnikov.
V Belgradu so zborovali odposlanoi obrtnikov iz cele države. Največ so govorili o carinski politiki in o obrtnih šolah. Ustanovi naj se carinski svet pod predsedstvom trgovinskega ministra. Carinska politika naj se podvrže splošnemu pregledu in naj jo vodi trgovinsko, ne pa finančno ministrstvo. Obrtniške šole je treba čimbolj spopolniti.
Zborovanje železničarjev in brodarjev
se je tudi vršilo te dni v našem prestolnem mestu. Zahtevali so spremembo zakona o prometnem osobju, povišanje prejemkov, delavski pravilnik za pomožno osobje in službeno obleko, govorili so tudi o delovnem čafu za nastavljence in nenastavljen-ce in glede voznih ugodnosti.
Za domačo industrijo.
Na dnevnem redu v prometnem ministrstvu je končna rešitev nabav v višini 400 milijonov dinarjev. Kakor se čuje, se todo te nabave v razmeroma visoki količini oddale izključno domači industriji.
Za kočevsko gimnazijo
so prišli posredovat pretekli teden odpo-^ "fflanei župan Lončar, tiskarnar Pavliček in profesor Uršič. Zglasili so se pri maršal-stvu dvora, pri prometnem ministru dr. Korošcu in pri prosvetnem ministru Maksimo-viču. Prosvetni minister je dejal, da so pri-šH o pravem času, ker odločitev glede števila gimnazij še nj padla.
Uradništvo bo moralo vzeti slovo od politike.
Uradnikom upravne stroke je že prepovedano, da bi se ukvarjali s kakim drugim poslom, razen s tistim, ki je v zvezi z občo upravo. — Prometno ministrstvo je izdalo naredbo univerzam, s katero je vse-učil. profesorjem prepovedano, da bi bili včlanjeni kjerkoli, razen v strogo stanov-stih društvih. Ne smejo se baviti z zadrugami, ne morejo biti v vodstvu kakega kulturnega gibanja, niti se ne smejo posvetiti praktičnim gospodarskim in stanovskim težnjam drugih stanov. Kakor se čuje, bo prosvetno ministrstvo izdalo slično naredbo tudi za druge učne moči.
Posebne doklade za izkoriščanje cest.
Uredbo o posebni dokladi za izkoriščanje državnih cest je izdal minister za javne zgradbe. Po tej uredbi je ločno določeno, kdo in koliko mora plačevati dodatka vsak, ki iz. redno uporablja državne ceste. Ako se bo ta doprinos pravilno in razumno razpredelil, bo znatno pripomogel k boljšemu in rednemu vzdržavanju ceaf.
8»
K X J JE
d Tretji sin Nj. Vel. kralja Aleksandra se je rodil na Bledu 28. junija četrt pred polnočjo, torej še na Vidov dan. Mati in otrok sta zdrava. — Dobil je začasno ime Pavle. Pri krstu bo dobil najbrže ime kakega starega slovenskega kneza. Na Bled se je na sv. Petra in Pavla dan pripeljal kralj, z njim tudi ministrski predsednik general Živkovič in minister dr. Srskič. Kralj ostane dalj časa na Bledu.
d Romunska kraljica Marija je prispela s princezinjo Ileano in spremstvom na Bled, kjer visoki gostje ostanejo dalje časa.
d Slovensko Orlovstvo na poti v Prago. Dne 1. julija se je odpeljalo raz ljubljanski glavni kolodvor k svetovaclavski proslavi v Prago nad 1000 slovenskih Orlov in Orlic. 21 vagonov je štel vlak. Tudi orlovska mednarodna vrsta je šla s tem vlakom. Skupina slovenskih mladcev pod vodstvom g. kaplana Žagarja iz Jesenic je dospela srečno v Prago že 28. junija. K svetovaclavskim svečanostim, ki bodo trajale teden dni, se je odpeljal tudi komisar ljubljanskega oblastnega odbora g. dr. Natlačen. Kot poroča češko časopisje, po-seti v četrtek 4. julija velike orlovske prireditve v Pragi tudi jugoslovanski minister gosp. dr. Korošec, ki bo ob tej priliki imel tudi posvetovanje o medsebojnem železniškem prometu s češkoslovaškim prometnim ministrom dr. Najmanom.
d Davčne olajšave za nova poslopja. Pa novem zakonu o direktnih davkih, ki je stopil 1. januarja t. L v veljavo, dovoljuje država za nove zgradbe gotove davčne olajšave. V smislu teh olajšav odpade 3% davek od čistega dohoda v krajih z nad 50 tisoč prebivalci za dobo 20 let, v ostalih krajih pa za 10 let. Za prizidke iri nova nadstropja velja davčna olajšava 10, oziroma 5 let. Prošnje za predmetno davčno olajšavo se morajo vsaj 30 dni potem ko je bila stavba potrjena, vložiti s potrebnimi dokazili pri pristojni davčni oblasti.
d Pogodbene poŠte. Pod tem naslovom piše »Trgovski list« sledeče: »Od mnogih strani dobivamo pritožbe, da pogodbene pošte ne vršijo svoje naloge tako točno, kakor so jo vršile državne pošte. Posebno se naši interesenti pritožujejo nad počasnim dostavljanjem pošiljk, ki se ne redko zavleče za par dni. Sicer je res, da pogodbene pošte pri denarnih vsotah, katere imajo za dostavljanje, ne morejo delati čudežev, vendar smo mnenja, da bi morala poštna uprava skrbeti za to, da se pogodbenim poštam povišajo dohodki v taki meri, da bo zajamčena redna dostava.«
d Pošta Ljubljana IV. (v Kopitarjevi ulici) se je preselila v novo mostno hišo na Poljanski cesti.
d Delovne ure v državnih uradih so od pol 8 zjutraj do pol 13 popoldne ter od 16 do 18 popoldne.
NOVEGA
d Katoliških katehetov primanjkuje v Belgradu, kjer je nad 1000 ljudskožol. skih otrok katoliške veroizpovedi in nad 400 katoliških otrok v srednjih šolah, a sta za vse nastavljena samo dva kateheta. Te dni je zborovala v Belgradu dekanijska konferenca, ki je razpravljala tudi o tej važni zadevi.
d Seja ljubljanskega občinskega sveta se je vršila 26, junija. Župan dr. Puc je sporočil, da je finančni minister odobril kredit i 20 milijonov Din za zgradbo carinarnice v Ljubljani in tlakovanje cest do nje. Nato so vzeli v pretres nepotrjeni proračun in so ga znižali za okroglo 5 milijonov Din. Razvila se je daljša razprava, zakaj k besedi se je oglasilo kar 19 govornikov. Znižani proračun je zlasti podvrgel kritiki podžupan inž. Sernec, poudarjajoč, da je večina črtala v proračunu zlasti take postavke, ki zadevajo soci-jalno skrbstvo. Proračun s popravili je bil z večino glasov sprejet. Sprejeta sta bila še dva nujna predloga, prvi se tiče 300.000 Din brezobrestnega posojila deložirancem, drugi pa podpisa 250.000 Din delnic agrarne banke.
d Za častnega meščana ljubljanskega je na zadnji seji občinski svet izvolil soglasno bivšega trnovskega župnika znamenitega zgodovinarja g. Iv. Vrhovnika.
d Iz mariborske oblastne samouprave. Slov. ženskemu društvu se doivoli podpora 6000 Din. Tujsko-prometni zvezi v Maribora se podeli podpora v iznosu 30.000 Din. — Najame se posojilo v znesku 428.000 Din za regulacijo Meže.
d Trboveljska premogokopna družba je na 56. rednem občnem zboru sklenila zvišati razdelitev čistega dobička od 30 na 35 Din za delnico.
d Nenadoma je umrl v Poljčah na Gorenjskem bivši minister in narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Pripeljali so ga v Ljubljano in v nedeljo dopoldne pokopali na pokopališču pri Sv. Križu. Dr.-Žerjav je že dolgo vrsto let bolehal za jetiko. S zelo skrbno nego pa je bolezen uspešno zadrževal. V zadnjem času so mu vbrizgali okrog pol litra druge krvi, na kar se je počutil znatno boljšega. V tem pa mu je odpovedalo srce. Star je bil 47 let. Pred dvema letoma mu je umrla žena. Zapušča tri nedorastle o|roke: dve hčeri iti enega sina.
d Srebrni mašniški jubilej obhajajo letos v mesecu juliju sledeči čc. gg. duhovniki ljubljanske škofije: 1. Bartel Bertold, župnik v Vavti vasi. 2. Dežman Janez, kurat v p. na Skaručini. 3. Perz Alojzij, župnik v Borovcu (Kočevje). 4. Podbevšek Jernej, mestni župnik v Škofji Loki. 5. Žnidaršič Anton, žup. upravitelj v Topli rebri (Kočevje). 6. Žust Ignacij, župnik v Ajdovcu. 7. Borštnar Janko, župnik v Pečah. 8. Kralj Alojzij, župnik v Gočah pri Vipavi (Ital.). 9. Kurent Alojzij, župnik m dekan v Leskovcu. 10. štrubelj Janez, župnik v Studencu pri Krškem.
d »Pojdite in učite vse narode.« V nedeljo, dne 23. junija so blagoslovili temeljni kamen v Zaječaru v Srbiji za novo katoliško cerkev; kamien je blagoslovil niški župnik g<
$lr. Srečko Perič, asistiral je vojaški duhovnik Franc Pavlič. Slavnost se je pri lepem vremenu lepo izvršila; pri sv. maši je svirala godba Timoške divizije. Slavnosti se je udeležil komandant divizije, njegov načelnik štaba, razni višji častniki in mnogo pravoslavnega meščanstva. Vojakov katoličanov je bilo preko 400. Po cerkvenem opravilu je pripravljalni odbor vse geste pogostil. — Z zidanjem cerkve se je takoj pričelo in upamo, da Se bo v par mesecih cerkev tudi toliko dozidala, da se bo moglo v njej vršiti sveto opravilo.
d Temeljni kamen velikega doma za 'duhovne vaje, ki ga hočejo zgraditi sestre sv. Križa v Vrhovici na Hrvatskem in sicer za ženstvo, je blagoslovil 28. junija zagrebški nadškof dr. Bauer.
d Osem političnih kmetskih občin na Spodnjem ptujskem polju je imenovalo zadnji čas Ivana Vesenjaka, narodnega poslanca in svoječasnega ministra za častnega občana in sicer v znak hvaležnosti in priznanja za njegovo javno delo v korist ljudstva. Castitamo!
d Bolgarski komitaši so se zopet začeli živahneje gibati na naši meji ob Bolgarski in prirejajo nočne vpade v posamezne obmejne dele naše države. Ker bolgarska vlada komi-tašem preveč prizanaša, bo naša država prisiljena, da poostri obmejno nadzorstvo.
d Pred državnim sodiščem v Belgradu je bil obsojen dr. Milovan Zanič, znani hrvatski odvetnik v Stari Gradiški in bivši narodni poslanec, na 6 mesecev zapora po zakonu o zaščiti države.
d Riž raste tudi pri nas. V južni Srbiji se goji pridelovanje riža na 1500 ha površine, v Bački in v Banatu pa na 50 ha. Domači pridelek riža znaša približno 2E00 vagonov, mogel bi pa biti še večji, ker bi v Srbiji mogel uspevati, kakor je uspeval tudi v preteklih časih, ko so ga gojili. Strah pred malarijo vsled obilnega naplavljanja je po zatrjevanjih strokovnjakov neutemeljen.
d Kadar pride minister nenajavljen. 'Gradbeni minister ing. Savkovič potuje po južni Srbiji in si ogleduje tainošnje gradbene naprave. Pregledal je proge Kragujevac— Kraljevo—Raška. D? i je je pregledal začeto progo Topola — Kragujevac — Kraljevo. Povsod je nadzoroval dela. V razgovoru je poudarjal, da morajo podjetniki brezpogojno paziti na to, da bodo proge dokončane v dogovorjenem roku. Na mnogih krajih je minister nadzoroval državne in samoupravne ceste. Ponekod je naletel na cestarje, ki niso bili na svojih mestih in jih je takoj odpustil.
d Oblastni izseljeniški urad je prejel od Saveza Agrarnih Zajedinica v Skoplju poročilo, da je v bližini Bitolja v svrho kolonizacije na razpolago proti plačilu zemljiški kompleks v izmeri 300 ha, ki bi bil primeren za naselitev 20 do 30 kmetskih družin. Naselbina bi bila oddaljena od mesta približno 10 km, kar je ugodno za prodajo malih kmetskih pridelkov. Kmetske družine ali pa tudi posamezniki, ki bi imeli veselje se nastaniti na tej naselbini in ki razpolagajo s primernim kapitalom, približno 10.000 do 20.000 Din, naj to sporočijo oblastnemu izseljeniškemu uradu v Ljubljani.
d »Gasite ogenj! Podžigajte ogenj!« je zaklical g. kanonik dr. Opeka v svojem krasnem govoru gasilcem ob priliki blagoslovitve nove avte-motorne brizgalne v Ljubljani dne 30. junija. »Gasite tisti ogenj, ki uničuje, po-
žiga in požira vse, kar mu je na poti. — Podžigajte ogenj, tisti ogenj, ki vas je strnil v gasilske vrste, da vas podžiga v krščanski ljubezni do bližnjega.«
d Dr. Albert Trtnik, bivši dolgoletni vodja Zdravstvenega doma v Lukovici je začel ordinirati v Ljubljani, Gledališka ulica št. 12, I. nadstr. cd pol 10—12 in od 4—5. ! d 28. junija je minulo deset let, odkar je bila Nemčija prisiljena, da je podpisala tako-zvano versajsko mirovno pogodbo, ki je vsebovala za Nemčijo zelo težke pogoje. Podpis je pomenil konec strašne svetovne vojne.
d Tečaj za dijake-Orle se vrši v dneh 15., 16., 17. in 18. julija, v Stični na Dolenjskem. Priglasilo se je že mnogo dijakov iz vse Slovenije. Kdor se ga še želi udeležiti naj se priglasi takoj v pisarni Slov. orlovske zveze v Ljubljani, Ljudski dom. Celotna oskrba (hrana in prenočišče) dnevno 20 Din. Vožnja po železnici bo, kakor upamo, polovična. Beg živi!
! d »Katoliški misijoni« štev. 10 (za julij) izidejo sredi meseca julija.
d Že sedemdeset let piha v klarinet 83-letni železničar in godbenik Ferdo Klausber-! ger v Mariboru.
d Elektrifikacija Dalmacije v zadnjem času zelo napreduje. — Škodovo podjetje j dela električne centrale v Biogradu, Kni-nu itd. Iz Aleksandrovega pa bo dobival elektriko ves otok Krk.
d Radi smrkavosti je prepovedan uvoz konj v Avstrijo in sicer iz sledečih okra-j jev: Sombor, Batina, Darda, Apatin, Kula, ; Bačka Topola, Subotica, Senta in Nova ! Kaniža. (Vojvodina!)
d Velike nevihte so divjale 25. junija po ; vsej državi. Strašen vihar je spremljalo bliskanje in grmenje. V mnogih krajih je tolkla toča in udarjala strela. Po visokih hribih je ' zapadel sneg. Toplota se je zelo znižala, i d Strela ga je ubila. Na Doleti pri Litiji, j pod vasjo Kalom so našli Rudolfa A v b e 1 j -j n a, krojaškega pomočnika s Kala mrtvega ! pod borovcem. Dobro je bilo videti, kako je bil borovec pod vrhom opraskan od strele, j Prejšnji dan je zelo treskalo. Sodi se, da je ; rajni Avbelj moral, ravno ko je treščilo, biti : poleg borovca, in ga je ubila "strela. ! d V tri vojake je udarila strela, ko so se-: deli na klopi na dvorišču vojašnice v Varaž-! dinu. En vojak je kmalu za poškodbami umrl, ! ostala dva pa sta težko poškodovana.
d V gnojnici je utonil 17 mesečni fantek J. Končan v Dravljah. Domači so opazili ne-i srečo, ko je bil otrok že mrtev.
d V avtomobil je zadel z motornim ko-; lesom na cesti v Lesce g. Sartori iz Radovljice ' s tako silo, da je podlegel poškodbam.
d Požar do petega nadstropja. V drugem nadstropju v palači »Luksor« v Belgradu je nastal pretekli teden požar, ki se je naglcma razširil od nadstropja do nadstropja, tako da je bila v nevarnosti v bližini se nahajajoča hiša ministra Bože Maksimoviča, ki so jo plameni že tudi zajeli. Gasilci so požar v petem nadstropju zaustavili. Škoda je velika.
d Med vejami močne vrbe je viselo truplo trgovskega pomočnika Pavla Černeta iz Ljubljane, ko so ga našli blizu mostu pri vasi ! Sv. Jakob. Čeme je utonil v Savi pri Tomače-' vem 13. junija, ko ga je pri kopanju zgrabil ' krč. Truplo se prepeljali v mrtvašnico pri ' Dev. Mar. v Polju.
PO STETD
Katoliška cerkev.
s Spovedna molčečnost. Neki dunajski odvetnik je napravil na sv. Stolico v Rim prošnjo, tla bi bil kurat znane velike kaznilnice v Steinu na Nižjem Avstrijskem od-vezan od spovedne molčečnosti. Gre za rešitev kaznjenca, ki je bil pred leti obsojen radi umora na trideset let težke ječe. Porotniki so izrekli obsodbo na podlagi obte-žilnega pričevanja drugega kaznjenca, ki je leta 1926. umrl. Pred svojo smrtjo je svojemu spovedniku, kaznilniškemii kuratu, baje priznal, da je pri obravnavi krivo pričal in da je njegov tovariš nedolžen. —-Prošnja ima sicer dober namen, toda spovedna^ tajnost je nekaj tako nedotakljivega in načelnega, da je ugodna rešitev docela izključena. Saj je znano, da je sv. Janez Ne-pomuk radi spovedne tajnosti pretrpel smrt v valovih Vltave v Pragi. Dotični dunajski odvetnik gotovo tega ne ve, sicer ne bi pisal take čisto brezuspešne prošnje.
s Razno. Papež je odredil, da se škofija v Tridentu poviša v nadškofijo. — Italijanski poslanik pri Vatikanu De Vechhi ie pretekli teden nastopil svoje mesto. — Pripravlja se ustanovitev štirih velikih katoliških dnevnikov s sedežem v Rimu, Milanu, Turinu in Benetkah. — Nelji sluga v Vatikanu je dobil krepkega sinčka. Ta je prvi državljan, ki je rojen v vatikanski državi. — 16. junija je bii proglašen za svetnika jezuitski pater Klavdij de la Colom-biere, spovednik sv. Margarete Marije Ala-kok. — Tudi srednjeameriška republika Panama bo imela svojega poslanika pri Vatikanu. — V novem angleškem parlamentu je 25 poslancev katoliške vere, večina njih — 17 — pripada delavski stranki.
Italija.
s Pogreške polagoma popravljajo. Svo-ječasno so orožniki v Šmarjah pri Kopru zaplenili knjige Mohorjeve družbe ter ovadili župnika Avguština Zlobca ter Antona Cerarja, da sta delila knjige brez dovoljenja policije. Dne 15. junija je sodnik v Kopru izdal odlok, s katerim je zaukazal orožnikom iz Šmarij, da vrnejo knjige lastnikom.
s Posnemanja vredno. Italijanski posestnik mnogih tovarn Ernesto Lombardo je izdal za svoje tovarne strogo naredbo, da se nima varovati samo telesno zdravje nastavljencev, temveč tudi dušno. Vsako protiversko in razuzdano govorjenje in obnašanje se strogo kaznuje in sicer je kazen tem večja, čim višji čin ima nastav-ljenec.
s Nekaj, kar se ne pripeti vsak dan. Te dni je 25 letni delavec Viktor Mortel-lani vozil v Trstu na kolesu po ulici Ros-setti, ko mu prileti nasproti avtomobil, a ni utegnil, ker je v istem trenutku pridrvel mimo težek vojaški avtomobil. Kolesar je treščil s tako silo v prednji del avtomobila, da se je kolo zdrobilo na kose. Delavca je pa vrglo v velikem loku čez avto, ga zavrtelo in dfJrnilo v zraku tako srečno, da sp
8'
|e znašel v svoje veliko začudenje na nogah sredi ulice. Stražar, ki je pritekel, da pomaga težko ranjenemu, je ostrmel, ko je videl Mortellanija pokoncu in brez najmanjše poškodbe. Pomagal mu je pobrati ostanke kolesa.
s Razno. Pri volitvah v Centralno posojilnico v Gorici je zmagala katoliška lista in je bil izvoljen za predsednika msgr. Va-lentinčič. — Pri kopanju temelja za nov občinski dom v Ilirski Bistrici se je zemlja udrla in pokopala pet delavcev. Tri so odpeljali v bolnišnico, dva, Franc Boštjančič in Viktor Princ pa sta bila na mestu mrtva.
—	V gozdu pod Vitavljami na Vipavskem so našli truplo 50 letnega kmeta Franca Hrovatina. — 29. in 30. junija je bil v Logu pri Vipavi shod dekliških Marijinih družb.
—	V črničab je umrla najstarejša faranka 90 letna Frančiška Plahuta. — S fovčem je poškodoval, vendar ne smrtnonevarno, neki tujec 80 letno Hano, dolgoletno voditeljico gospodinjstva v Habetovi hiši na Go-čah. — Streho je odnesla burja raz novo hišo Leopolda Miška na Erzelju. — Ne-izstreljena mina je težko ranila 26 letnega Ignacija Vončino v Spodnji Idriji. — Ko je vozil drva se je ubil Andrej Ortar iz Jesenic pri Cerknem. — Težak kamen se je odtrgal od hriba ter smrtno zadel 50 letnega Franca Gololičiča iz Gorenje vasi v Gorah.
Angiifa.
s Samo na Angleškem mogoče. 25. junija se je prvič sešla nova angleška poslanska zbornica. Na dnevnem redu je bila volitev zborničnega predsednika. Pred vo-litvijo je stopil vodja konservativcev k delavskemu voditelju in sedanjemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu in mu ob živahnem odobravanju vseh strank čestital k uspehu pri volitvah. Nato je bil za predsednika zbornice skoraj soglasno izvoljen kapitan Fitzroy, poslanec konservativne — manjšine...
Amerika.
s Rasino. V Clevelandu so dovršili pravne študije in postali odvetniki sledeči trije ameriški Slovenci: Viljem Vidmar, Leon Virant in Franc Opaskar. — Pri delu se je ponesrečil v Clevelandu Frank Mirtič iz Smihela pri Žužemberku, utonil pa je v istem ameriškem mestu Jože! Šega iz Str-mice, fara Bloke pri Rakeku. — V Chikagu študira vseučiliščnik Ferd. Makovec. Ko je nedavno zbolel, je najela njegova mati prvi aeroplan, da se je iz daljave pripeljala čimprej k bolniški postelji svojega sina. — V St. Stephen Minn. so pokopali gdč. Marijo Ano Trobec, sestro pokojnega škofa Trobca. — Na pljučnici je umrl v Jolietu Jožef Nose iz Trebnjega na Dolenjskem.
Drobne novice.
Na 19 let težke ječe je bil obsojen češki vojaški vohun Falout.
Veličastna manifestacija dunajskih mož ob priliki papeževega m?iniškega jubileja se je zopet vršila na Dunaju.
štiridesetletnico mašnrštva je praznoval znani slovaški poslanec v češkem parlamentu p. Hlinka.
V
PO DOMOVINI
ŠTEV. 27
MMttgir:.-.^
MOSTE PRI LJUBLJANI.
Dne 12. junija smo obhajali štiridesetletnico obstoja karmelskega samostana na Selu. Že štirideset let smo Slovenci deležni izrednega blagoslova dela in molitev čč. karmeličank. S štiridesetletnico samostana pa obhajajo jubilej neumornega štiridesetletnega delovanja za samostan tri osebe: ustanoviteljica samostana gdč. Kristina Bernardova iz Ljubljane, ki deluje še sedaj kot skrbna gospodinja v samostanu, S. M. Jožefa Terezija iz znane Pogač-nikove rodbine v Ljubljani, ki je dolgo vrsto let vzorno vodila samostan, in sedanja prednica č. M. Mihaela Kotnikova iz Frankolovega. Vse tri so v samostanu na Selu že od prvega početka in so poskrbele za lično lepo cerkev in za ves razvoj in napredek samostana. V sedanjih dneh pa dohaja svetu obilen blagoslov po sveti zastopnici karmelskega reda sv. Mali Tereziji. Zato se širi njeno češčenje; povsod vidimo njene podobe in kipe. Poleg lisieu-skega karinela, kjer je svetnica bivala, bo dobila kmalu krasno baziliko s 25 kapelami naokrog. Na Selu pri Ljubljani je pa samostan oskrbel zadnji Jas prav prijazno kapelo v čast sv. Mali Tereziji. To svetišče pa potrebuje še slikarja, da bi ga okrasil, kakor tudi dobrotnikov, da bi postavili v njem oltar na fast čudodelni svetnici. Sv, Mala Terezija pripravlja nebeške rože za vse, ki bodo sodelovali pri dovršitvi njenega svetišča na Selu pri Ljubljani.
SV. MIKLAVŽ NAD LAŠKIM.
V torek dne 25. junija smo pokopali moža, kateri je zaslužil, da se ga spomnimo tudi v »Domoljubu«. Rojen je bil rajni Anton Boštele v Mot-niku na Gorenjskem, kjer je kot pastir in hlapec preživel svoja mladostna leta. Dolgo vrsto let je bil rudar v Trbovljah, kjer si je privarčeval vsoto, s katero je leta 1900. kupil pri nas v vasi Poučeno manjše posestvo. Svojo družino je zelo lepo vzgojil, edinega sina je dal študirati, kateri je postal duhovnik in je sedaj kaplan v Trbovljah. Rajni je umrl v starosti 70 let. Pri pogrebu ga je domači gospod župnik Cebsšek v lepem govoru slavil kot vzgled vernosti, pridnosti in varčnosti.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Dvojni praznik smo obhajali v nedeljo 23. t. m. Velika orlovska družina (174) je praznovala 20letnico in blagoslovitev prapora. V lepem sprevodu, na čelu nov prapor s tremi kumicami (gospa Sto-janova, dr. Perkova in Leblngarjeva) smo ob 8 odkorakali v cerkev k sv. maši. Mogočno se je dvignilo k Vsemogočnemu: Zgranjajo se vrste na-
še... Da si izprosimo blagoslova za bodočnost. bi se naše vrste še pomnožile, smo vsi pristopili k sv. obhajilu — V svojem govoru: vera, ljubezni, veselje, nam je g. kanonik dr. Klinar začrtal pot poštenega in veselega mladostnega življenja. Po sv. in."5i je g. kanonik blagoslovil prapor, ki naj kažet pot k solncu, svetlobi. Ob 1 popoldne smo z nov hrt praporom sprejeli došle goste v Litiij, ob 3 smo pa ob veliki udeležbi občinstva nastopili s prostimi vajami in orodno telovadbo. Gosp. dr. K. Capuder na mje v svojem govoru orisal 20 letni razvoj naša orlovske družine z željo, da bi orlovski duh prodrl v sleherno vas. — Bog živil
BRUSNICE.
Dne 5. junija smo imeli sv. birmo. Birmanih je bilo 183 otrok. Z veseljem in ljubeznivo smo sprejeli prevzvišenega gospoda nadpastirja. Še bolj smo bili veseli, ko so nas brusniške župljane vsaj nekoliko pohvalili gosp. škof s prižnice; zakaj doslej je bila naša župnija precej razvpita. Tudi učiteljstvo in petje je bilo pohvaljeno. Gosp. šolski upravitelj M. Marinč pa tudi res zasluži pohvala ne le glede cerkvenega petja iu orglanja, ampak tudi glede šolskih uspehov. Za sklep šolskega leta nas je naravnost presenečil; S pomočjo gg. učitetiio je priredil ljubko vidovdansko slovesnost, pri kateri so otroci dovršeno nastopili z raznimi za Vidov dan in sklep šole primernimi deklamacijami ia petjem, kar vse je moralo pri otrocih in pri ostalem občinstvu vzbujati veselje do šole, ljubezen do države ter narodno zavednost. — Dne 9. junija je tudi pri nas naredila toča precej škode. Poleg vinogradov na Tolstem vrhu so deloma bile prizt-dete po toči tudiv naši župniji vasi Leskovec in Dol. Suhadol ter njih polja.
BLAGOVICA.
Naša dekliška Marijina družba meseca maja obhajala tridesetletnico, katero je praznovala s tridnevnim, s cerkveno slovesnostjo in z društveno prireditvijo. Po lepi cerkveni slovesnosti na praznik sv. Trojice popoldne je družba priredila kratko akademijo z igrico »Marijin otrok«. Dvorana je bila nabito pob.t. Drugi dan se je vršil izlet na Šmarno goro. — Dne 16. junija t. 1. je Kat. slov. izobraž. društvo priredilo igro »Svojeglavim Minka«. Igrala so dekleta, ki so hkrati članice delil. Marij, družbe. Igralke so prav dobro rešile svoje vloge. —• Dna 19. maja t. 1. je tuk. izobr. društvo imelo svoj redni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen Jožef Zavbi, posestnik v Zg. Lokah in za podpred-
Okrog 12 milijard dinarjev je stal v poslednjih devetih letih Ameriko boj proti alkoholu.
Milijon hektolitrov piva proizvaja na leto češka Praga.
Več kot osem milijard dinarjev v pomoč poljedelstvu so nakazale Zedinjene države Amerike.
Egiptovski kralj Fuad je d osel pretekli teden v Prago in bil zelo slovesno sprejet.
Krušne karte imajo še vedno v ruskih boljševiških »nebesih«.
Elektrifikacija proge med Dunajem in Budimpešto bo stala okrog sto milijonov dinarjev.
200.000 delavcev je zaposlenih pri zbiranju zlata v južnoafriškem Transvaalu.
50 letnico obstoja je praznovala te dni bolgarska Narodna banka.
Na dva meseca težke ječe je bil te dni obsojen general Gajda, voditelj čeho-slovaških fašistov.
S površja zemlje je izginila ob potresu 1300 metrov visoka gora Stevens na Novi Zelandiji.
Požar je uničil največje gledališče v Stockholmu na Švedskem.
120 milijonov dinarjev škode je naredil požar v tiskarni in največji švedski trgovini s papirjem v Stockholmu.
48 rudarjev je utonilo v nekem premogovniku v Kiušiu na Japonskem. Jih ja voda zalila.
Strela je udarila v poslopje pruskega deželnega zbora v Berlinu. — Človeških žrtev ni.
Pri eksploziji v tovarni gumija Hoer-nes v Pragi je bilo deset mrtvih in ve? strašno poškodovanih delavcev.
3 milijone 200 tisoč industrijskih delavcev je v Italiji, od teh nad 60 odstotkov v severnih pokrajinah.
Pod rubriko »brez vere« je sedaj vpisan na magistratu na Dunaju že vsak dvaj seti otrok.
Bivši avstrijski kancler dr. Seipel bo zopet prevzel profesorsko mesto.
Zlat kraljevi prestol je podaril italijanski kralj albanskemu kralju Zogu.
Nekaj manj kot devet milijard dolarjev, odštevši vojne dolgove, je dolžna Ev» ropa Ameriki
tednika Tomaž Moneta, posestnik v Petelinjim pri Tllagovici. Poleg teh dveh je menda v odboru Se fpst članov, nekaj fantov in nekaj mož. Želimo in ramo, da se bo novi odbor z veseljem poprijel društvenega dela in plodonostno deloval v korist ljudstva.
ST. VID NAD LJUBLJANO.
Tukajšnja zadruga lesnih strok je na svoji seji dne 23. junija sklepala o predizobrazbi vajene .v, ](j jo posebno za sedanjo visoko razvito mi: > eurt odločno premajhna. Dokler r.e dvignem j le, tudi vsa reorganizacija obrtnega Šolstva ne bo prinesla pravega uspeha. Najidoalnejše bi bilo, da bi imel vsak vajenec mešfansko-šolsko pred izobrazbo.
V	danih razmerah to ni še povsem izvedljivo, vendar pa opozarja zadruga vso one slarše, ki nameravajo dati svoje otroke v obrt, n:\j jih po-šljejo po možnosti na meščansko šolo, kjer bodo dobili večjo 6plošno naobrazbo, ki je predpogoj vsaki pravi in temeljiti strokovni naobrazbi. Letošnja razstava na velesejmu je pokazala, da se vzgajajo učenci na meščanskih šolah v pravem delovnem duhu. Nara-šiaja je skoraj že v vseh obrtih preveč, zato opo-earja zadruga mojstre, naj jemljejo v uk le take dečke in deklice, ki imajo golovo višjo splošno predizobrazbo. Izobrazba, ki je zadostovala še pred nekaj leti za obrtnika, danes daleko več ne zadostuje, še manj pa bo v bodočnosti, V Ljubljani je že za veČino obrti predpisana višja splošna pred-izobrazba. Čas bo zahteval vedno več. Na isti seji je tudi sklenil odbor, da bo zadruga najeiiergičneje pobijala šuamarstvo, ki se je zelo razpaslo in ubija zdravo obrl.
ST. PETER PRI NOVEM MESTU.
Dne 3. junija smo imeli birmo. Škofa smo Sprejeli že v Mačkovcu. Tu ga je pozdravil g. župan in predsednik »Orla«. Sprejema se jc udeležilo do 311 jahačev in 12 Orlov-kolecarjev. Pri fari je v imenu župnije in vsah organizacij pozdravil gosp. ka[;'an. Birmancev je bilo 136. Večina ndajev sx> dale vasi onstran Krke in Luterško selo. Tudi cerkev 50 dekleta lepo okrasile. Pijančevalo se tudi ni, kol druga leta, zalo botrom in botiicam čast. — Iz bol-hice se je vrnil g. župnik, žal neozdravlien. Zdravi se doma in je upanje, da ozdravi v dv<jli letih. Naj mu božja Previdnost v lem času vrne izgubljeni vid.
V nedeljo 23. junija je bilo prvo sv. obhajilo plrok, 26 po šlevilu. Starši so zelo hvaležni g. ka-telielu in g. Karlovškovi za trud in lepo pogostitev Otrok v »Domu«. — Umrla je za jetiko 19 letna [Ana Lorenc iz Sela. Mar. družba jo je spremila na eadnji poli. — Kvartet izpod Trške gore je v nedeljo 16. junija že drugič pel trškogorake zdravite
V	studiu i adic-oddajne pestaje v Ljubljani. Siavil e v njih lepoto in dobroto vinske kapljice, katere e še tudi letos precej za prodajo, o kakovosti pa tuj se kupci cami prepričajo pri trškogorskih in greevskih vinogradnikih.
STRANJE PRI KANMIKU.
V nedeljo, dne 23. junija se je ustanovilo tukaj gasilno društvo za občine Stranje, Bisteršica, Županje njive in za gorenji del mekinske občine. Upamo, da bo društvo rastlo in procvitak) v korist in
V	pomoč bližnjemu v nesreči. — Do jeseni nameravamo postaviti spomenik padlim in pogrešanim naše župnije. Nekaj denarja odbor že ima, vendar še ne flosli. Ker ne vemo za vse naslove naših po svetu razkropljenih rojakov, zato jih tem potom prosimo,
se spomnijo svojih v svetovni vojni padlih rojakov in pošljejo svoje prispevke na župni urad v hiranje prt Kamniku. Prav isto prošnjo imamo do vseh svojih prijateljev in znancev. Vsak dar bomo nvaležno sprejeli. — Obeta se nam električna raz: svetljava. Jo iz srca pozdravljamo. Govori se o cesti «a Luče, v načrtu je cesta v Bistrico. Ali bi ne bilo bolj ustreženo tujskemu prometu in kamniški kor-poraciji, ko bi se mesto ceste v Bistrico napravila
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obresfovante najugodneje.
Posojila proti vknjižb! na posestva, oroti sorostvu i td.
Nagrade ,,Slovenskega lista"
»Slovenski list« razpisuje mesečne nagrade v znesku 500 Din za svoje naročnike. Prvo nagrado je dobil Lovro Čeho-vin, rudarski poduradnik v p. v Trbovljah.
Razpisana je tretja nagrada za mesec
julij.
»Slovenski list« izhaja v pondeljkih zjutraj in prinaša najboljše in najzanesljivejše vesti. List prinaša krasen roman i/ dobe francoske revolucije.
Polletno stane samo 25 Din.
Naročajte »Slovenski list«.
električna železnica. Avtomob '-a cesta bi služila samo magnatom; navadni vsr1 ...i ljudje bi imeli malo korisli od nje. Tudi si. - :euja, da bi vzdrževanje avtomobilne ceste bilo "je ct električne železnice. In pa: čemu vlačiti pi..i v Ostrico!
SLOV. KONJICE.
V naši župni cerkvi bo v nedeljo 7. julija bir-movanje. Slovesni sprejem g. knezoškofa Karlina bo v soboto popoldne ob 5 pri cerkvi. V ta namen se vsa župnija nekam z mrzlično naglico in veseljem pripravlja. Cerkev (zvonik in kui»la) ter žufmišče, sta dobila povsem novo lice. Da bo vsa slovesnost še bolj pomembna, zato hite z napeljavo električnega omrežji in polaganjem kabla po trgu, v nadi, da bo v soboto prvič razsvetlila naš trg električna luč. S tem bo podoben naš kraj pravcatemu mestecu — le še naslov za to — mu za enkrat še manjka. Upamo pa doseči v doglednem času tudi to. — Kres nam je prinesel prav hladno vreme, tako, da smo Zemljani vedno nezadovoljni. — Vesela vest o rojstvu tretjega kraljeviča se je bliskovito razširila po vsem o .raju. Ljudstvo je ponosno nad princem Slovencem. Na mah »o se pojavile raz hiš zastave, v nedeljo ob 3 se je pa vršila v župni cerkvi slovesna zahvalna služba božja, kateri so prisostvovali vsi zastopniki drž. uradov in oblasti.
HOMEC.
Naš orlovski odsek bo v nedeljo, dne 14. julija praznoval svojo 20 letnico. Ob tej priliki bo blagoslovljen tudi novi orlovski prapor. Dopoldne, po prihodu vlaka zbirališče pred šolo, nato odhod v župno cerkev, kjer bo slovesna služba božja in blagoslovitev. Po sv. maši bo ob spominski plošči po-ktonitev prapora padlim bratom Orlom. Popoldne ob 2 Iitanije, nato se vrši na vrlu e. Repanška javna telovadba. Sodeluje godba iz Domžal.
IZ BESNICE.
Podpisani se v svojem in v imenu ostalih po-gorelcev najiskreneje zahvaljujem vsem na pomoč prihitelim gasilnim društvom, ki so mi z nadčloveško požrtvovalnostjo in s samozatajevalnim naslo-
?3in rešili stanovanjsko hišo iz uničujočih plamenov, em potom bodi izrečena zahvala domačim gasilcem iz Spodnje Besnice, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče in v najkrajšem času stopiii v akcijo s svojo brizgalno in z reševanjem raznih objektov — tvegajoč Iaslno življenje. Nadalje izrekam priznanje in zahvalo gasilcem iz Kranja, ki so v neverjetno kratkem času prispeli na mesto požara z motorno brizgalno ter s svojo izkušenostjo lokalizirali požar, da le ni razširil na vso vas. Tudi gasilce iz Stražisča in Nakla ohranimo v hvaležnem spominu za njih požrtvovalnost in pomoč. Končno bodi izrečena zahvala vsem dekletom in fantom ter možem in ženam domače vasi za njih naporno in samaritansko delo, ki so ga vršili s svojo neulrudljivostjo iu požrtvovalnostjo ter pokazali svoje odkrito sočustvovanje s tem, da so prevzeli živino pod svoj krov in oskrbo.
Jožef Knific, gostilničar in posestnik.
Denfisf FILIP OOfflČ
v Novem mestu
do konca Julija t.l.ne ordlnlra
Fantje, možje, berite f
Kaj pa je zopet novega za nas, boste rekli. Novega nič, ampak stara žalostna stvar je in grda, o kateri sem se odločil pisati. Med nami Slovenci je več grdih navad in ena od teh je tudi postavanje med službo božjo zunaj cerkve. Kako žalostno je, da vidimo med sv. mašo pred cerkvenimi vrati moške, ki na pragu sede, govore in celo kadijo, v cerkvi se pa vrši sv. opravilo. Če pride tujec skozi vas, misli, da je v cerkvi taka gnječa, da ne morejo noter, toda vsi vemo, da so skoro vse naše župne cerkve dovolj prostorne in da so ljudje zunaj vedno isti.
Ta navada ni samo grda, ampak tudi grešna, ker ne zadosti božji zapovedi, ker se s tem skruni Gospodov dan. Kaže tudi v svetnem oziru neolikanost in grdo obnašanje. Kdor je inteligenten in olikan, čeprav ni veren, se nad tem spotika. Dosti bolje je, da tak ne gre do cerkve, če se ne misli tako obnašati, kot se spodobi na svetem kraju. Naj bi šli taki v gozd ali pa doma spali, da bi ne delali pohujšanja. Zastonj se trudijo dušni pastirji zoper to razvado, ker oni, ki se jih tiče, ne slišijo ali pa še nalašč nagajajo. Ne gre tu za duhovnika, saj ni to njegova čast, gre za čast božjo. Ako smo katoličani, bodimo povsod in si štejmo v čast, da smo. Proč z polovičarstvom in mlačnostjo, na dan z katoliško zavestjo!
Daje se pa tudi s postavanjem zunaj cerkve slab zgled otrokom. Že tako nas skrbi, kakšna bo in je vzgoja mladine. Če otroci, ki še v šolo hodijo, vidijo, da nekateri zunaj stoje, pa si mislijo: ko bomo Večji, bomo pa še mi. In komaj čakajo, da se šolska doba konča.
Možje, fantje, vzdramimo se. Naš čas je drugačen, kot je bil, in zahteva od nas več. Dostikrat več izda beseda ali opomin lajika takim ljudem kot beseda duhovnikova, ker je ta stan že pri marsikaterem osovražen vsled vpliva svobodomiselnega in veri sovražnega časopisja.
Tisti, ki ste bili v svetovni vojni, ste imeli priliko opazovati razne narode, in ne vem, če je kak narod tako malo spoštoval vero in svoje duhovnike kot Slovenci, Bil sem v vojni bolnici v Bad-Hall na Gornjem Avstrijskem. V veliki dvorani nas jc ležalo 40 bolnikov, med nami je bil tudi neki Žid. Vsako jutro je vstal ob štirih, napravil luč in glasno opravljal svoje molitve skoro po dve uri. Drugi so se jezili in norčevali iz njega, ker se je po svojem načinu pripasal z jermenom in na glavo nataknil neko štirioglato kocko. On pa je rekel: »Sramujte se vi, ki se svoje vere tako slabo držite, da vas še nisem videl moliti. Pustite me pri miru, jaz pa vas.« Ko so se nekateri pritožili radi miru, ga jc zdravnik dal v posebno sobo, kjer ga nihče ni smel motiti. Ali če smo gledali
Z našo umetna
moštovo esenco „ra®slim"
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo- domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 lifrov Din 30'—. po pošti Din 50'-. Dobi so samo v droRšrfji A. Kane sinova Ljubljana in drogoriji \Volf.am nas). M. Kane, Maribor, OoKpt>s'.a 33.
.......................""""■""■........ T
»SLOVENEC« POVSOD
V vse kraje v naši državi in Sirom »veta raz-peljejo vsako jutro vlaki in avtomobiliIv dvajset tiso« izvodih naS dnevnik. Ali »i tudi ti med tistimi, ki ga dobe? Ce Se nisi, sporoči nam takoj po dopisnici svoje ime in toJen naslov.
»SLOVENEC« LJUBLJANA
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
muslimane, ki niso hoteli jesti svinjskega mesa in niti vina, ker ga jim koran prepoveduje: vedno so dobili, kar so želeli. To doseže tisti, ki ima pogum in se ne sramuje svojega prepričanja. Pokažimo tudi mi slovenski možje in fantje, kaj smo, da se ne ustrašimo vsake reči. Glejmo, da se grde navade opuste, kar bo najlepše delo v smislu »Katoliške akcije.
Jožef Žirovnik, Vodice.
Castermorto.
(Konec.)
A dvignil sem se tudi jaz, kajti solnce se je nagnilo že globoko v večer, izpil sem kozarec, se zahvalil svojemu gostitelju in šel z njim v mrliško sobo; ker se je bilo solnce odmaknilo od nje, io je objel žaloben mrak. Toda tujka je prinesla iz cerkvice štiri svečnike z voščenkami; te so gorele ob skrbno pripravljeni mrliški postelji. Bršljanaste in cipresne vejice so krasile ležišče. Ker sem sedaj poznal žalostno usodo mirno speče, mi je segla njena mladost in lepota in ganljivi pogled na mrtvega otroka s podvojeno močjo do srca. Šiloma sem zadržal solze. Po kratki molitvi sem se obrnil, da bi odšel. Don Francesco me je spremil na prosto.
>; Pretresljiva slika,« sem rekel, ko je zaprl železna vrata v stanovanje.
»In Vi ste vendar tuje«! A če si mora človek pri tem misliti: To je tvoje delo, to je sad tvojega greha! O, to jc strašno!«
»Saj Vas razumem,« sem odvrnil, »pa vendar, Bog že ve, zakaj je hotel tak konec. Marija se je spekorila in spravila z Bogom in stoji dobro pripravljena pred milostnim sodnikom. Vaš nedolžni otrok je angeljček. In vas je trda božja roka porinila na pravo pot. In kdo ne ve, ali se ne bi — če govorim čisto po človeško — za vas tri beda šele začela, če bi Marija ozdravela?«
Sprcmljevavec je molčal. Dospela sva do visokih grajskih vrat. On je skočil dol, ne da bi slepil na kole in mi pomolil roko v pomoč. Nato je rekel:
»Pa pohujšanje, ki sem ga povzročil? Imate tudi za to kako tolažilo? Ce še toliko iščem v preteklost, ne najdem v našem mestu, še celo v vsej škofiji ne, podobnega primera. A sto dobrih duhovnikov ne more popraviti pregrehe enega samega slabega.«
To je bilo žal le preveč res. In ker mu res nisem mogel odgovoriti nič tolažilnega, sem ga vprašal mesto tega: »Kaj nameravate sedaj?«
»Jaz? Najprej imam težko dolžnost, da markiza obvestim o tem. Če želi jsokopati Marijo v družinsko grobnico — prav. Če»pa ne bo hote! o njej ničesar vedeti, jo bomo položili k večnemu pokoju na našem župnem pokopališču. !n potem — potem ostane le še eno: pokora.«
Don Francesco me je spremil do kraja, kjer se strma steza vzpne na cesto. Tu je obstal. »Vas pelje cesta proti jugu?«
Potrdil sem. »Potem dospete v kakih treh urah cd tu do samotnega samostana. Prior, ki sem mu že pred nekaj časa razodel svojo duševno stisko, me je pripravljen sprejeti kot spo-kornika. In tja se obrnem, če mi dovoli moj škof. V svojo domovino nazaj ne smem, to nikakor ne gre. A morda mi nakloni Bog, da za onim ozidjem najdem svojo drugo domovino.«
Prisrčno sva si stisnila roke in jaz sem se 6*
zahvalil donu Francescu, ki se mi je zdel sedaj že kot star prijatelj, da se mi je zaupal. Tudi on se je zahvalil, češ, da mu je sedaj mnogo laže pri srcu. Nato sva se ločila; ko sem pa na vrhu ceste dospel do druge strani dolinice in se ozrl na Castelmorto, je stal Francesco med grajskimi vrati in mi mahal z roko v poslednji pozdrav.
Ko sera se zamudil v starem gradu, pa tega nisem vnaprej vedel, sem moral sedaj krepko stopiti, če sem hotel kljub temu prispeti na kraj, ki sem si ga določil za tisti dan. A vsa trudnost me je minila. Ni me več mučila topa čemernost kct opoldne, temveč je navdal pomenljiv sveča-nosten nastop, ki se je še povečal, ko sem po enourni hoji srečal duhovnika, ki je šel z Najsvetejšim v Castelmorto. Ko sem mu stvar obrazložil, se je okrenil in jaz sem ga spremljal. Kmalu je sicer krenil v župniško vas, ki je ležala ob strani, moj svečanostni nastroj me pa tudi sedaj ni zapustil. Povzpel sem se tedaj preko gorskega slemena in pokrajina, ki je ležala proti jugovzhodu, je polagoma izgubila svoj nepri-Ijuden značaj. Cvetočo grmičevje se je vrstilo ob poti, vinske gorice in srebrnozeleni oljčni nasadi so se širili tu in tam med rjavimi holmci in tudi posamezna gospodarska poslopja so se kazala. Končno sem prišel na odprto planjavo, odkoder je pot nenadoma v številnih ovinkih krenila v dolino. Med zelenimi tratami se je lesketala reka, oljčni gaji, pinije, ciprese in bele kmetiške hiše so bile slikovito posejane, in z one strani sem so me z višine pozdravljali zidovi in stolpi velikega mesta, ki je bilo za ta dan smoter mojega potovanja.
Iz globoke doline je donela pesem, ki so ž njo proti domu gredoči delavci končavali dnevno delo. Bil je enoličen napev, ki se je v kratkih kiticah spet in spet ponavljal, a žalobni akordi in po italijanskem običaju dolgo potegnjeni končni zlogi so odmevali čudovito ganljivo skozi tiho večerno pokrajino. Vsa moja duševna napetost je menda ob teh preprostih glasovih neopazno popustila. Tiho, brez vsake želje sem se vdal zeleni pomladi, blesketajoči se reki, žare-čemu večernemu nebu, lepemu mestu s f:mnimi
stolpi in resnimi lučmi in zraven še žalobni, a vendar tolažilni misli, da vsa zemeljska sreča in vse zemeljsko trpljenje ni trajnejše ne stalnejše kot s svetlim zlatom obrobljeni oblak na večernem nebu. Tedaj je tik pod menoj drobno za-zvonilo avemarijo in jaz sem šele sedaj ugledal med zimzelenim drevjem skrito starinsko rjavo poslopje. Bile so že blizu tri ure, odkar sem odšel s Castelmorta; zato sem si mislil, da je tO gotovo samostan, ki ga je imel v mislih dort Francesco. In res, ko sem obšel prvo serpentino, je vodil kratek nasad cipres pred visoko cerkveno pročelje. Hotel sem vstopiti, a velika železna vrata so bila že zaklenjena. Zmolil sem torej pred cerkvijo kratko molitvico — za rajno in za dona Francesca, da bi našel, kar je iskala njegova duša na tem tihem kraju. Baš ko sem končal molitev, sem začul za seboj korake. Obrnil sem se in ugledal sem meniha v beli halji, ki je tiho nagnil glavo v pozdrav, šel k stranskemu poslopju in tam na majhnih vratih j>otegni! za zvonec. Vrata so se odprla in bela postava je zginila v temno vežo. Nad njo pa je stala vdelana v mozaik, obdana s trnjevo krono in z dvema palmama, z mesečino skrivnostno osvetljena kratka beseda PAX* s tremi črkami, v katerih tiči ves smisel in vse hrepenenje našega življenja.
(Josef Weingartner. Poslovenil J. L.)
• Mir.
NAZNANILA.
n Prostovoljno gasilno društvo v Rudnem prh
redi v nedeljo dne 21. julija ob 3 popoldne slovesni otvoritev gasilnega doma in blagoslovitev motorn? brizgalne. Vabljeni vsi okoličani kakor tudi dru' Stva se opozarjajo na to prireditev!
ti Tombola prostovoljnega gasilnega društva v Krški vasi se bo vršilo dne 14. julija t. 1.
Rekord: V ponedeljek sem si dal zavarovati hišo, v sredo sem zažgal in ko seul hotel v soboto denar dvigniti, sem zvedel, da so ti goljufi zašli v konlturz ter nekam Dobemili.
Dežela brez spomladi.
Pomlad, ta najlepši letni čas, čas cvetja in rasti, toliko opevan in po dolgi zimi tako težko pričakovan, je le v naši zemeljski širini znan letni čas. Visoko na severu pa tudi na obeh straneh ekvatorja je ne poznajo. V teh vročih krajih je trajno poletje. Listje ne odpade z dreves. Za vsak odpadli list zraste takoj nov in svež; popki, cvetje in sadje, vse troje je na eni in isti veji. V severnih deželah pa vlada dolga, mrzla zima, ki se umakne kratkemu, navadno zelo vročemu poletju. Poletje nastopi nenadoma, kar čez noč. V Grenlandiji se to posebno lahko opazuje. Tam se vidi res travo rasti. Kakorhitro pride solnce nad obzorje, potem ne zaide kmalu; sije, sveti in greje dan in noč. V prav kratkem času izgine sneg in led in takoj pririjejo bilke iz zemlje. V enem tednu je vse zeleno, kakor da rastline vedo, kako kratek čas jim je odmerjen. Prav tako hitro pa izgine in premine vse zelenje, ko se zopet solnce skrije za obzorje. En dan zadošča, da se poletje izpremeni v zimo. Pozeble, rjave leže rastline in kjer je bilo včeraj še cvetje, je danes že vse pokopano pod debelim snegom.
Nove knjige in skladbe
Pesmarica moških zborov I. zvezek. Uredila: A. Balatka in M. Simončič. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 36 Din. Novejših pesmaric za moške zbore nimamo, dasi imamo po Sloveniji veliko moških zborov, ki pa žal nimajo nobenih pripravnih zbirk, da bi iz njih peli. Zato pozdravljamo misel obeh prirediteljev, da bosta z zbirko nadaljevala. Pričujoča pesmarica obsega 25 zborov, ki še niso bili natisnjeni, temveč se izgub-
ljajo po raznih pisanih partiturah in listih. Zbori so večinoma lažjega značaja, par težjih, najtežja — Pohčeva kletva — bi lahko izostala, ker jo zmore saino dobro izšolan koncertni zbor. Oblika zbirke je žepna, tisk zelo razločen. Naj bi moški zbori po pesmarici prav pridno segli.
10 kupletov. Zložil A. Orum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 26 Din. — Kupleli so v besednem delu kot se pri nas večinoma pojejo ali govorijo: brez jx>sebne duhovitosti in brez zeio posrečenih šal, ki se morajo pač zato nadomestiti z dovolj šaljivim prednašanjem in s primerno masko. V glasbenem delu so kupleti zelo lahki ter jih bo vsak pevovodja z največjo lahkoto zmogel tudi na harmoniju. Za vesele prireditve bodo ti kupleti dobrodošli.
Nemška propaganda za Koroško.
Hočem spregovoriti par besed, kako delajo Nemci propagando za Koroško. Koroškim Nemcem ni dovolj, da seznanijo s Koroško stare avstrijske Nemce, oni gredo predvsem za tem, da zainteresirajo za Koroško Nemce v rajhu. Zelo vztrajno in čisto premišljeno in sistematično vršijo to propagando. Z Nemčije prihajajo v letnih mesecih na Koroško otroci in dijaki, da tu prežive počitnice. Imajo svoj dom (Kinder-heim) ob Vrbskem jezeru. V bližini Baške-ga jezera imajo tudi tak dom, kamor prihajajo poleti nemški študenti iz Nemčije.
Dalje: Koroški Nemci vsako leto vabijo na Koroško nemške časnikarje, da jih seznanijo s Koroško, jih zainteresirajo zanjo, vedoč, da bodo časnikarji s pomočjo tiskane besede delali najboljšo in najdale-kosežnejšo propagando za Koroško.
Letos so imeli (meseca majnika) v Ce-
lovcu veliko zborovanje gasilcev, ki so se ga udeležili tudi delegatje iz Nemčije. Pr. tej priliki so manifestirali za priklopitev i
Nemčiji.
Dalje: Ustanovili so pred enim mesecem v Celovcu podružnico nemško-avstr. narodne Zveze, ki dela za združenje Avstrije in Nemčije. V tej Zvezi so vse stranke, tudi soc. demokrati. Po ustanovitvi podružnice so imeli na Novem trgu v Celovcu veliko zborovanje in manifestacijo za Anschluss. ^Slovenec« je poročal o tem.
Torej Nemci resno delajo za združenje. Koroški Nemci bodo šele potem mirno spali, če bodo Karavanke meja Velike Nemčije.
Kaj pa mi? Kaj pa Slovenci? Samo tisti je pravi Slovenec, ki ima srce za vse Slovence. In treba je, da tudi mase naroda v tem duhu vzgojimo. Ali bi bili Koroško izgubili, če bi bila v slehernem Slovencu, v vsakem slovenskem srcu gorela ljubezen do vseh Slovencev? Nikdar I
Fran Wernig:
Naši kmetovalci na kmet. razstavi v Monakovem.
Oblastni upravi sta z izdatnejšimi podporami pripomogli, da so se naši kmetovalci in strokovnjaki udeležili kmetijske razstave v Monakovem v dobi od 5,—10. junija. Tozadevni poučni izlet je v splošnem organizirala Kmet. družba ter so kmetovalce spremljali tudi predstavniki naših oblasti: iz Ljubljane gg. komisar dr. Natlačen in dr. Milavec, iz Štajerske g. svetnik ing. Zidanšek.
17
RAZNO
Z mrliči je krmil svinje. Oče neke deklice, ki je umrla v Konstanci na Romunskem in je bila ž "jo pokopana tudi njena jpunčkac, je zagledal par (lili po pogrebu to punčko v oknu pokopališkega čuvaja. Prijel ga je ostro in prišlo je na dan, da je čuvaj odlcopal truplo one mladenke, kakor je odkopaval tudi druge mrliče ter jih metal svinjam v mano. Pujski so bili lepo rejeni in marsikdo se je "idil, s čim jili ltrml, da mu tako krasno uspevajo. K« se je izvedelo v Kon-stanci, kaj počne grobar, 90 ljudje trumoma drli pokopališče ali moža w ni bilo nikjer.
Pridelek svile v Italiji.
0	zadnjem pridelku svile v Italiji poroča italijanski svileni urad sledeče podatke: Vsega skupaj so nabrali za 52,488.430 kg kokonov. Povprečna cena ?a } kg je 16.88 lir. Do-nodki italijanskega kme-"pva iz sviloreje so cenjeni na 900 milijonov lir
1	lira ca. 3 Din). Po-vprečni pridelek zadnjih uesetih let je znašal 44
Pred mestom je stala mična vila, kakršno zgradi le za lepoto in umetnost dovzetni čut Porenca: lična in lahka, ovita s trto, vsa v zelenju, pred njo pa vrtec, posut s cvetjem, ki ti že od daleč žari nasproti.
Sem je bil Karsten čez poletje naselil svojo ženo in hčerko, jima pripravil bivališče ter ju obdal z razkošjem, kakršnega si privošči le s trudom pridobljeno bogastvo, ki se rado opaja v preobilici življenja, do-čim se podedovano rajši drži zmerne mere.
Nora je sedela v mično opremljeni sprejemnici, ki je mejila na večji salon, na svojem priljubljenem prostorčku balkona z lepim, razgledom. Sanjala je o preteklih dneh. Bilo je v maju in novembra se je bila poslovila od svojega tihega samostanskega življenja. Kako pestre slike so se bile že medtem zvrstile druga za drugo! Okrog usten ji je igral smehljaj, zakaj prav nič tega, česar se je poprej bala, se ni bilo uresničilo do danes; zdelo se ji je, da bi se morala le upirati mehkemu udobju, ki jo je bilo obdalo in ki je bilo v tako čudnem nasprotju z njenim prejšnjim življenjem. Oče jo je bil sprejel z največjo ljubeznivostjo in videti je bilo, da je mislil le na to, kako bi obdal svojega otroka z vsemi udobnostmi življenja. V svoji mačehi je našla Nora dobrosrčno, pohlevno bitje, še vso prevzeto od časti, da se je bila povzpela do mesta ravnateljice, ona, najlepša, a zelo povprečna jahačica družbe, ki je s svojimi svetlimi kodri m s svojim rožnatim obrazčkom v nemajhno zavist vseh svojih tovarišic zavzela ta odlični položaj.
Gospa Emilija ie vedela, da mora zlasti s pa-
storko ljubeznivo občevati: bila je tudi prelahko-srona in prelahkoživa, da bi ne bila ž njo prijazna. Norina prostodušnost pa se tudi ni ustavljala topli prisrčnosti. Kar je njen nežni čut na mačehi pogrešal, to je le-ta nadomestila s svojo veselostjo; radi nekega spoštovanja do višje hčerine izobrazbe pa se je morala v njeni navzočnosti vselej brzdati, kar ji je prikrilo marsikatere pomanjkljivosti. Tako so se razmere za Noro prav lepo uredile. Stalna potovanja, bivanje po največjih prestolicah, ji je nudilo dovolj izprememb in tako ni pogrešala občevanja z drugimi ljudmi.
Zdaj se je bila družina prvič za stalno naselila in si ustvarila neke vrste domačnost, ki je bila za Noro nekaj novega in zato tem bolj mikavna. Vodstvo malega kraljestva je mačeha rada prepustila Nori, ker bi bilo zanjo to vendarle pretežko ter se je rajši vdajala nemotenemu uživanju vsega lepega. Toda Nora, ki je imela po očetu dokaj organizatorič-nega daru, se je lotila te stvari z vso marljivostjo in je dala domačemu razkošju lepo in okusilo obliko. Ravnatelj sam je zahajal v vilo le za nekaj dni ali ur, ker je njegova družba prirejala predstave v več oddelkih po večjih porenskih mestih in se je pri njih mudil zdaj tu, zdaj tam.
Nora je bila vsa srečna, ko je spet imela svojega lastnega konja. To je bilo edino, v čemer se ni ravnala po nasvetu svoje pobožne prijateljice in vzgojiteljice.
Na pismo, v katerem je vsa navdušena hvalila očetovo dobrotljivost, ko ji je podaril enega svojih najlepših konj, je bila prednica premišljeno odgovorila: >Otrok moj, ali bi ne bilo boljše, da se v svojih razmerah tej zabavi sploh odpoveš?«
Mladenka je bila tedaj prvič nevoljno odložila pismo izkušene prijateljice, skoraj trmoglavo je na-
8*
5. junija zgodaj zjutraj smo odrinili iz Ljubljane. Prehitro smo z brzovlakom dospeli v alpski svet Koroške in Solnograške. Različne, tako tuje gospodarske razmere so nudile našim izletnikom mnogo prilike za primerjanje in glasno kritiko. So bili pa tudi posamezniki med nami, ki jih je očarali divni planinski svet in ki so spričo mogočnosti gorskih velikanov in snežnikov stali nemi in so se podali tihemu razmišljanju in občudovanju. Toda prej, kakor smo pričakovali smo dospeli v bavarsko ravnino in smo bili v Mc 4 kovem že zgodaj zvečer.
* * *
Preobsežna je bila vsa prireditev, da bi se bili megli znajti in orijentirati naši ljudje na razstavi. Nismo bili pripravljeni na tako obsežnost in na tak ogromen obisk razstave. Radi tega so bržčas izgubiti mnogi naši kmetovalci preglednost o vsej stvari in niso dobili o prireditvi enotne slike. Saj ni čudno! Samo za prepotovanie razstave, ki se je priredila na prostoru 44 ha je bilo treba hoditi več kot štiri ure. Za površen egied pa bi bilo potrebno več dni.
» « •
Vsakoletna kmet. razstava nemške kmet.
družbe je deljena v naslednje tri skupine: 1. živali, 2. kmet, izdelke in pomožna sredstva ter znanstvena prikazovanja, 3. kmet. stroji in orodje. V živinorejskem delu razstave smo najprej videli
konj«: ki so bili razstavljeni iz vseh plemenskih okolišev Nemčije. 137 toplokrvnih konjev so razstavili najstarejši in najznamenitejši rejski okraji Otdenburg, Osttnesland in deloma Bavarska s svojimi konjerejskimi dr šfvi. 167 mrzlofcrvnih konj je razstavilo
Porenje in Westfalska, Bavarska, Wurtemberg i. t. d.
Vsako popoldne so se predvajale odlikovane živali na posebnem prostoru.
Razstava goveje živine je obsegala 563 živali višinskega in nižinskega plemena. Od višinskih gorskih pasem so zavzemali 1. mesto rumeno-Iisasta (simodolska) pleniena, potem je bilo videti črno- in rdeče-lisaste živali iz vseh krajev obmorske Nemčije. Orjaške živali; biki ogromne teže in velikosti in krave — prave žive tvornice za mleko so povzročile naše splošno občudovanje. Kakor prava čuda bi gledali kmetovalci živali s tako neverjetno velikimi vimeni, če bi jih razstavili v Sloveniji. Videli smo tudi kravo »Dahlie«, najboljšo molznico Nemčije z 11.691 kg mleka na leto, z 4.36% povprečne tolšče. Imeli smo najboljši primer, kaj se da s smetreno rejo doseči.
Tudi prašiče je razstavila Nemčija iz vseh pokrajin; bilo jih je 536 komadov. Na 1. mestu je bilo požlahtnjeno nemško podeželsko pleme, potem žlahtno nemško pleme (jofcšir), berkšir, nemško podeželsko pleme, črna corn-wal!-pasme in črno pasasta našim gorenjskim prašičem tako ze!o podc-bna plemena.
Črna corawall-pasma, ki se redi predvsem radi mesa iu manj radi slanine je že 30 tet na Bavarskem prav iskana in priljubljena, predvsem v solnčnih, gorskih legah. To pleme je vsled črne barve baje bolj odporno vplivu žgočih solnčnih žarkov in v tropičnih pokrajinah goje skoraj izključno le čme corn-wal!-prašiče.
Zelo zanimive za podrobno proučevanje so bile tudi obsežne razstave koz, ovac, perutnine in čebelarstva.
Nemogoče je popisati, kaj vse je bilo vi-
deti v 200 m dolgi dvorani za kmetijske izdelke. Semenogojske postaje so razstavile nova semenja in žita, videti je bilo vse naprave za osuševanje močvirnatih tal, vse vrste trge.-, skih krmil, izdelke kmet. obrti, sredstva za pokončavanje rastlinskih in živalskih škodljiv-cev, učila in strokovne knjige, vse pripomočke kmetijskega zadružništva itd.
Takozvana električna vas je prikazovala vso mnogovrstno uporabo elektrike v kmetij, skem gospodarstvu in na vasi.
V dvorani »Kmečko delo« je bilo videti vse izsledke glede poenostavljenja kmetijskega dela, vse praktično orodje za prihranitev ročnega dela in vse tozadevne nove načine izvrševanja gospodarskih opravil.
> Dežel a Bavarska« je bil napis dvo. rani, v kateri je bilo razstavljenih 600 različnih kvalitetnih pošiljk pšenice in ječmena iz raznih krajev Bavarske,
Izredno mnogo je nudila tudi razsiava v »Hiši mleka«, ki se je delila v dvorano za mlekarske stroje, dvorano za sir in oddelek za maslo. V oddelku za maslo je bilo nad 1400 vrst masla, v dvorani za sir pa nad 1000 mehkih in trdih sirov. Pri vsakem maslu je bilo n. pr. navedeno: > Mlekarska zadruga Ahlen, VVestialen, mešano mleko od 260 posestnikov z 2200 kravami, črnolisasta nižinska živina. Krmljenje: poleti paša. pozimi suha detelja itd. Mleko se pri posestniku preceja in vladi, v mlekarni zmeša, s posnemalnikom sčisti, 30 minut na 63—65" C segreva, potem na 2 * C shladi in nato pripravi za razpošiljanje.« Pri vsakem maslu je bilo torej razvidno proizvajanje mleka in ravnanje ž njim. — Zanimivo je bilo tudi stalno na-
mrgedila ustnice in v očeh se ji je zablesketala vroča' solz;i. Pustite mi to veselje,« je odpisala, »saj je sploh edino, kar me zopet docela zbliža z očetom.« Prednica ni o tem nič več pisala; njenega rahlega vidih a pri branju teh vrstic pa Nora ni &ila.
Da jo je to zbližalo z očetom, je bilo res; nikoli ni bil boli očaran od svoje le^e hčerke, kakor & jo je videl na konju, ko je v nji tako jasno odsevala njegova darovitost Kadar je občudoval njeno izredno spretnost, je bilo na njegovem obrazu često videti, kako se kesa svoje obljube; vendar pa ji tega ni nikoli omenil.
Kaj pa je bilo tisto, kar je Nori dajalo notranjo zadovoljnost, kakor da je v novem življenju nenadoma našla vse. po čemer je bila teko nejasno hrepenela — tega bi sama ne vedela povedati. Občutila je vse le kot srečo, ki je ni mogoče doumeti, ki ji še ne vemo imena. Neskaljeni odsev te sreče je tudi zdaj žarel z njenega ljubkega obraza: izraz najbolj sveže ter neugnane veselosti, česa vsega že ni bila napravila to jutro! Na vse zgodaj se je igrala s svojim konjem, nato opravila svoje malo gospodinjstvo in z iaj je imela pred seboj resno knjigo, da bi se vanjo poglobila; zakaj v otroški poslušnosti se je zvesto ravnala po nasvetih svoje pobožne vzgojiteljice m tudi nobene svojih pobožnih navad ni opustila.
Toda svetlo majniško jutro gotovo ni bilo pripravno za študij; zakaj vsak trenutek je dvignila glavo in pogledala ven v smejočo se pokrajino ali pa je segla z roko v mlado zelenje, ki je delalo na oookmcah svoje prve poganjke.
Hipoma se je naglo okresiita in z žarečim pogledom pozdravila nekoga, ki je bi! pravkar vs«w>il. >0^ kako prav, da ste sledniič prišli, gospod eVof -	iek,a -'»J »» morem aič delati
ob solnčnem siju.« Zaprla je knjigo, ki je ležala pred njo, in mu stopila naproti.
«Smem torej vstopiti?« je rekel prišlee. »A če že smem vstopiti, ne bi rad, da vas preženem z vašega najljubšega mesta.«
Ne, imate prav, nikjer se tako prijetno ne kramlja kot tukaj,« je rekla prostodušno in sedla zopet na svoje prejšnje mesto.
Usedel se ji je nasproti. Po neprisiljenem pozdravu, po mirni, obojestranski brezskrbnosti si pae lahko presodil, kako nekaj običajnega so bili ti obiski.
>No, in pri čem vas je motilo solnce?« je vprašal ter segel z roko po knjigi, ki mu jo je rada prepustila. >Kako resna stvar! Gospodična, človeka je pred vami kar sram, ko se vi posvečate takim mislim.«
»Neko ravnovesje mora biti,« je rekla in lahno zavzdihnila; >zame je to potrebnejše nego za vas! Popolno pomanjkanje vsega globjega in resnejšega je tu edino, kar težko pogrešam. Samo pri vas najdem razumevanje za to.« Pri tem ga je pogledala s svojimi modrimi očmi tako globoko in iskreno, da je bilo mlademu možu čndno pri srcu ob lepem pogledu
sSte mi prinesli kaj čtiva,« je rekla Nora in veselo segla po zlato obrezanih knjigah, ki jih je položil pred njo. >Niinam prav nič berila razen svojih učnih knjig, ker nimam nikogar, s katerim bi se mogla posvetovati glede tega ... Ali pa smem to tudi brati?« je oboiavljaje se pristavila.
Mladi mož se nj nasmehnil preprostemu vprašanju: predobro je poznal meje, ki jih postavlja startea vzgoja mladi dekliški duši in niti najduhovi-tejsa pripomba mu ne bi tako ugajala in ie tako približala njegovim nazorom, kakor ta nežna vestnost -be moja mama bi vam jih priporočila,« je rekel.
I o so zbirke na-i h najboljših pesnikov. Sem se že
milijonov silogramov ko-konov. Iz kokonov so dobili lani 4 milijone 836 tisoč 138 kg surove svile (povprečna produkcija zadnjih desetih let 8 milijone 905.174 kg). Leta 1928 so izvozili za okroglo 905.174 kg). Lota 1928 so izvozili ia okroglo pol-tretjo milijardo lir italijanske svile. Gornja Italija' je dala 83.36% vse italijanske svile. Poročilo opozarja tudi na sicer počasni a stalni in uspeh obetajoči raxvoj svilogoj-siva v Tripolitaniij in na otoku Rodos. Rodos je v središču dvanajsterootoč-ja, ki so ga dobili Italijani leta 1912. od Turkov.
Rane t možganih spremenijo človeka. Frank-furtski profesor dr. Kurt Goldstein je na nekem predavanju razpravljal o zanimivih opazovanjih, ki jih je napravil na ljudeh, ranjenih na možganih. Nekdo, Ki se je ustrelil v glavo, ni mogel posnemati pitja vode iz kozarca, če je bil kozarec prazen. Besede, ki je bila napisana sredi table, ni mogel prebrati. dokler je niso podčrtali. To so zunanje spremembe, še važnejše so pa tiste čisto duševne vrste. Ranjenec je lahko razumet le to. kar *o m" predložiti neposredno i" iteiansko. Ce si mu 51™
ŠTEV. 27______
enaHaBMMMHHaHaMi
c.orno kinematografsko prikazovanje o pravilnih načinih molže.
V kmetijski kinodvorani so se nepre-Uano vršile poučne predstave kmetijsko-jospodarske vsebine.
Mogočen vtis so napravile ponosne stavbe ttdruženj (koncernov) ea umetna gnojila. Najraznovrstnejša gnojila in naj-raznovrstnejše naravne poizkuse s tozadevnimi opisi je bilo videti v njih.
Poseben odelek kmetijske razstave je tvorila razstava kmetijskih strojev. Raz- ' slavilo je nad 700 tvrdk, ki so dale nemški j kmetijski družbi stroje za preizkušnjo na 1 razpolago
■k
Za naše pojmovanje nepopisno pestro je bilo življenje in vrvenje na razstavišču. Vsak dan so se vršile tudi posebne prireditve in prizori iz nemškega kmetskega življenja. Vse je pričalo o treznosti, solid-nosti in delavnosti nemškega naroda, ki kljub težkim reparacijam ni omagal in ki z neizčrpnim idealizmom stremi naprej in navzgor. O tem je pričal tudi ganljiv prizor iz solnčnega, vinorodnega Porenja z . napisom: »Gospod, osvobodi našo domovino!«
TretSa plfuta.
Mnogo ljudi ne ve, da ima troje, ne pa dvoje pljuč. Koža, tretja pljuča, je celo važnejša, kot pa pljuča sama. Koža navadnega človeka ima sedem milijonov celic in dasi so tako neznatne, vendar bi dale dolžino 27 milj, ako bi položili drugo poleg druge. Vsaka teh celic je okence, h kateremu sili
kri in kar je slabega, odfrči skozi to okence. Obratno pa prevzame vase kisik iz zraka. Resnica je, da niti ena teh celic ne sme biti trajno zaprta, ne da bi postale zle posledice za zdravje. Ako bi se recimo pokril cel život z debelo barvo ali firnežein ter tako zaprl vse celice, bi smrt takoj sledila, V Parizu se je nekoč dogodil slučaj, da je neka plesalka, ki je hotela odnesti prvo darilo, svoj život popolnoma pre-vlekla z zlato barvo ter tako prišla na bal. Še tisto noč je umrla.
Lahko je mogoče več let živeti samo z enimi pljuči, kar se mnogokrat dogaja, ni pa mogoče živeti, ako je le ena tretjina kože poškodovane vsled opeklin ali česa drugega. Ako piješ vodo, teče skozi čreva in kožo ter vzame seboj vse, kar ne spada v telo, torej tako rekoč život poplahne, zato je tudi važno, da pijemo mnogo čiste vode. Japonci, o katerih je znano, da mnogo vode pijejo, so najbolj zdrav narod na svetu.
Toda, ako celice niso odprte za potenje, vsa nesnaga ostane v životu, se pomeša med kri, pljuča imajo več »dela«, kar pa ne zmorejo dolgo in telo prej ali slej oboli. Neki sloveči zdravnik pravi:
»Koža je največji odvodni kanal života, ogromna množina nesnage gre vsak dan skozi ta kanal.«
Računajo, da izdihavamo in izhlape-vamo skozi kožo vsak dan dvakrat toliko, kolikor dnevno vdihavamo skozi pljuča.
Iz tega jasno sledi, kako velikega pomena je pogosta umivanje in kopanje.
V vsako hišo ..Domoljuba"!
Meh ze smeh.
Romie je bil znan šaljivec francoskega glavngea mesta. Nekoč je pa venda; naletel na nekoga, ki mu je bil kos.
Da bi svojim prijateljem napravil zabavo, je nekoč z njimi stopil k nekemu urarju ter v slabi francoščini vprašal, kakšni stroji so to.
»To so ure, gospod,« je odvrnil urar. »Ure, kaj pa napravimo z njimi?« »Navijemo jih in potem kažejo čas.* »Kako pa se to napravi?« Zdelo se je ,da ima urar tudi posebno
Semensko repo — Rdečo delcij« — Salte gobe
kupuje vedno po najvišjih dnevnih c»»nah
rran Pečatnik, Mnbljana
Dunajska cesta št. 36
ZOBNI ATELJE
LJUBLJANA, Gospoavetska o. 4/1 desno
Sprejemam od
'/2 9 dO '/213 dop., od 14 do »/218 pop.
Na željo se sprejme tudi izven navedenih ur. — Se priporočam
BEVCJOŠKO
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da
otvorim 3. julija
svoj moderno urejeni
18
t.odbe iz knjige, je enostavno ni slišal. Oe si jo skušal dejansko predvajati, »igrati« jo v neposrednem pogovoru ž njim, tedaj jo je takoj razumel. 0 prostoru in času je izgubil vsak pojm, sam od sebe se ni zanimal za nobeno stvar, sočutje ali usmiljenja tudi ni poznal več. Sploh je postala vsa njegova duševnost topa.
ilolandski admiral Bom-bell je bil prvotno hlapec pri nekem posestniku v [iombelu. Radi drznih ne-rednosti je moral pobegniti iz službe in je postal po letih admiral holand-ske mornarice. Tedaj je pisal siromašni služkinji v Emerlemi: »Draga mojo! če si še zmeraj istih misli, kakor takrat, ko sva skupaj služila v Bom-bellu, pridi k meni v Haag in postani moja žena. Sem sedaj holandski admiral Kil (ie BombelI, preje Kil Ipsen. Tvoj zvesti ženin.« Dekla je takoj odpotovala v Haag in poslala gospa admiralova.
Dobro srce. Siromak pride k bankirju in mu tako genljivo opisuje svojo bedo, da bankir poklice svojega slugo ter mu ves solzan reče: »Vrzi te. ga možaka ven, da mi ne Doči srce!«
veselil, da vam bom mogel postreČi z njimi, Ali poznate tole?« je vprašal in se sklonil nad knjigo ter ji prebral nekaj kitic.
Lepo je bral in Nora je rada poslušala — oboje, njegov glas in to, kar je bral. Bile so resne, otožne besede. Kakor star človek veselo, tako ljubi mlad otožno čtivo; toda bile so to besede polne prave poezije. Radi svoje pesniško občutljive narave, ki jo je imela kot irsko dediščino po svoji materi, je bila še posebno dovzetna za vse, kar je bilo v kaki zvezi s poezijo. Kurt pa je s svojo globoko izobrazbo umel še bolj poudariti resnično lepoto v njej. Kakor svetle niti so se prepletale besede in misli. Ko sta tako sedela in je obema utripalo srce radi čudnega nemira, skoraj nista Slutila, da ju odeva še drug skrivnosten čar, močnejši od pesniških besed in opojno šelestečega maia.
Degenthal je že več tednov zahajal v vilo; tako naravno se je to godilo, da je zdaj komaj opazil, kako dolgo se je tam mudil. Ko je bil prvič z Dahnovvom obiskal prijatelja in njegovo družino, je bila Nota ob svidenju tiha in boječa, kar ni nič nenavadnega, če pretečejo vmes leta, ki ločijo otroško dobo od mladosti; poprejšnja zaupnost pa je pri tem prej v oviro kakor da bi posredovala.
»Samo gojenka,« je bil rekel Dahnow nekoliko razočaran. »Ako si tako neokusno češe lase preko senc, prav gotovo ni kaka nevarna sirena! Še skomina te ne, da bi rešil ubogo, teptano stvarco pred hudobno mačeho! Plavolaska je videti prava poosebljena dobrodušnost in zdi se, da je celo ona obzirnejša do hčerke kakor obratno... Danes, ko se vse tako izenačuje, celo cirkuška družba ne nudi več kaj zanimivega, ker brhko, neokretno dekle dobiš lahko tudi v boljši družbi,« je bil godrniaje pristavil.
Takoj nato so bili Dahnova radi rodbinskih za-
dev poklicali domov in se je še sedaj mudil tam. Degenthal pa ni iskal nič dražestnega; njemu je bilo le do svidenja z mladenko, ki ga je že kot otrok tako zelo zanimala, o čigar nenavadni usodi je tolikrat razrflišljal. Ni se mogel ubraniti domišljiji, da mu je bila takorekoč zaupana v oni uri, ko je stal ob smrtni postelji njene matere. Dogodek iz otroških let ju je v njunih očeh oklepal z neko bratovsko in sestrsko zaupnostjo, ki se jima je zdela nekaj povsem naravnega.
Gospa Emilija, ki so "jI laskali grofovi obiski, se je spočetka skušala udeleževati njunih pogovorov; toda vse obnašanje Degenthalovo ji je bilo preveč tuje in prav nič v skladu ž njenim okusom, tako, da se je kmalu rada oproščala od teh pogovorov in večinoma puščala Kurta in Noro sama, ne da bi ju motila. Kdor pa bi bil mladima v dolgih urah njunih skupnih razgovorov prisluškoval, bi bil nemara strmel nad resnostjo, v kateri so se razpletale njune misli. A kakor že rečeno, mladost išče resnosti. Oba sta bila globoke nravi, drug drugega sta skušala obvarovati pred plitkostjo ostale okolice.
Svoji materi je mladi grof takoj prvič pisal, da se je bil spet sešel z Noro in na kakšen način; ona mu jo je v svojem odgovoru kot nekaj zanjo brezpomembnega komaj omenila; zato svojih nadaljnjih obiskov v vili ni več omenjal v pismih.
Polagoma je prihajalo tja poleg njega še več obiskovalcev. Nora je premalo poznala svet, da bi opazila, da so samo gospodje in sicer po večini iz dijaških vrst.
Gospa Emilija je okrog sebe rada imela častilce in oboževalce, katerim v čast je mogla razkazovati svoje lepe obleke in tudi ravnatelju je bilo pogodu, če je našel v svoji hiši družbo, kadar se je mudil tam. Na iavne zabave kakor v gledališča in na koncerte-
4'
cabavo nud tem vedoželjnim tujcem ter mu razlagal vse podrobnosti.
»Kdaj pa moramo tak stroj naviti?« je vpraševal dalje, med tem ko so se njegovi tovariši krivili smeha. »Ali je bolje zjutraj, ali zvečer?«	,
»Na vsak način bolje, ako jo naviiete
zjutraj.«
^Zakaj pa ravno zjutraj, mojster/« Sedaj pa se je tudi urar nasmehnil ter dejal: »Zato, ker ste zvečer navadno vedno pijani, gospod Romie.«
Med gromkim smehom prijateljev je
Romie zapustil urarsko prodajalnico. *
Učitelj: »Ako ima tvoj bratec pet jabolk, ti pa mu vzameš tri proč, kaj ti potem ostane.
Učenec: »Vpitje in pretep.« *
Dijak: »Kaj pa ste napisali pod mojo nalogo, gospod profesor? Jaz tega ne morem prebrati.« — Profesor: »Napisal sem, da bolj razločno pišite.«
Holarii pozorl
Zaradi odhoda prodom malo posestvo a velikim sadnim vrtom in 3 njive z novo pritlično hišo, zidanimi svinjaki, kozolcem ter veliko množino vsakovrstnega kolarskega lesa, rezanega In okroglegA s komp etnlm kolar-skitn orodjem na pogon prodam vse skupaj event. dam v najem za dobo 10 let. Interesenti naj ss osebno zglase, ker pismeno se ne bo odgovarjalo. — Andrej Kranjc, kolar, Verd pri Vrhniki.
M«
časno ali pa mogoče tudi za stalno. - Hrana in stanovanje preskrbljeno. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. (3990,
Moli oglasnik
sprejme Anton Hafner, kovač, Stara Loka 84, p. škofja Loka.
Vajenec
za vodovodno
_inštalacijo se
sprejme. Josip Kožuh, Aleševčeva ul., Ljub-ljana VII.____
ffllinarshega nčenea
sprejme Franc Krošelj, v Bistrici, p. Dole pri
Liliji. _
žive kune, stare in mlade ,-Trgovina s klobuki Ivan gmalc, Novomo3to
_sajBnca
sprejmem, tv. Bačnik, Glinca 15, št. Vid nad Ljubljano.
Hupim
■jbnn išče velika šved-1," ska tovarua v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25
Vajenec
za čevljarsko __obrt se sprejme v dobro, pošteno delavnico, za nljlinej-ša dela. Imeti mora veselje in dobra spričevala. 1'reduost imajo oni ki so se že učili ki so poštenih, dobrih vzgojiteljev. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 6987
sprejme Zaje, Vič Ljubljana.
Hmecho Mnft
sprejme kot služkinja k manjši uradniški družini v bližini Ljubljane. Nastop lakoj. - Naslov v upravi pod št. 7119.
nghlt pridno in pošte-g..'"" no, za vsa domača dela sprejme Fr, Prebil, Jeranova nI. 13, Ljubljana.
HmttshB delile p°žt,e;
delo na polju in pri živini sprejme Franc Stupica, Ljubljana. Go-sposvetska cesta 1.
Hl&di! hrastove oc' 20
cm naprej kupi vsako množino parna žaga V.Scagneti, Ljubljana, za gorenj, kolodv.
' lock£N-waMm lif sČl&stonduuerirI
j ' -e rv. o, • > H Tei .GtSCiijjtLlHtlfiN ' |
■ ; '>'. 2:' i^t ! '
D. R. G. M. Zakonito zavar. v vseh državah. On-clulira brez pomočkov kratke ali dolge lase le z enostavnim česanjem. Neporušen. Neobhodno potreben za vsako damo. Cena komadu 45 Din. Razpošilja — ker povzetje ni dopustno — le proti poslatvi zneska na čekovni račun 20.503 Humana Wien H pri ljubljaaski poštni hrneilnici.
ciporinaus mANZ nimNN wtcnii
Aloisgasse 3/221
MESTNI POGREBNI ZAVOD
BmbrfJs* trg 7
V LJUBLJANI Telefon , 201,
Postaja Cest. želez, pri Sv. Petra mostu
Edino pogrebno podjetje v mestu Ljubljeni,
prevzema in izvišuje razredne pogrebe cd Din 500 — višje ter prepeljave mrličev iz mesta in deželne bolnice v vse kraje države z vozovi. avtomobili i, po železnici po najnižjih cenah.
Izvršitev točna In solidna.
Pri pogrebih in prepeljavah iz dežeine bolnice še posebni popusti.
Velika zaloga raznib lesenih in kovinskih krst, ler vseh mrtvaških potrebščin.
Naročila se sprejemajo v vsakem dnevnem In nočnem (asu v zavodnl pisarni Ambrožev trg št. 7,
katere je imela gospa Emilija zelo rada, Nora ni zahajala. Morda jo je bil v njenem sklepu še podkrepil rešen Kurtov pogled, ko je nekoč njena mačeha v njegovi navzočnosti s podobnim predlogom silila vanjo. Tem ljubši pa so ji bili izleti po vodi ali po suhem, z vozom, s konjem ali pa peš, ki so jih prirejali v najlepše kraje v okolici in katerih se je večinoma udeleževalo nekaj znanih mladcev. Kakor da sta se molče dogovorila, ni Nora nikdar šla na take izlete, če je ni spremljal Kurt. On je izvajal nad njo nekako bratovsko varuško pravico; v njegovi bližini se je čutila varno in brez vsake zadrege in nehote je čutila, da se ob njegovi navzočnosti vse ravna po njem. In v tem se tudi ni motila: zakaj njegovo resno, spoštljivo vedenje nasproti tem damam je ugajalo vsem njegovim tovarišem.
Še vedno je bil maj, toda eden zadnjih dni v mesecu, in da bi izrabila lepi dan, se je odpravila vesela družba po prijazni poti proti Rolandsecku. V črnem klobučku z rdečimi peresi na kodrih je bila gospa Emilija dovolj mikavna, da je lahko priklenila nase gručo mladih ljudi.
Kurt je hodil z Noro. Kakor vselej, sta bila oba zatopljena v neki pogovor, ki je zajel vse njuno zanimanje. Nora je šla hitro dalje; zakaj prvi pogled z vrha ie rada uživala nemoteno. Kmalu sta prispela na vrh k staremu zidanemu oboku, odkoder lahko gledaš na deroči veletok in na oba zelena otoka tam spodaj, kjer se pred teboj razgrinja vsa slikovitost gozdov in gora. mestec in vasic daleč naokrog, tisto čudovito skladno spajanje globokih prirodnih čarov s pestrostjo človeškega življenja.
Kurt pa danes ni ogledoval pokrajin, temveč je upiral oči v svojo tovarišico. ki se je tako tiho naslanjala na s*aro zidovje. dočim je njen pogled visel 8 posebnim izrazom na neki točki, ob kateri ie. kot V
se je zdelo, pozabila na vse drugo. Nora se je strogo držala preprostosti samostanske vzgoje. Pomladanska obleka, ki jo je nosila, je bila skromna in preprosta, in prav tako tudi širokokrajni klobuk, ki ji je globoko senčil obraz in ji komaj še zakrival kodre las, ki so bili počesani na neki poseben način in ki baronu Dalinovvu niso prav nič ugajali. Nora je bila lepa; a bila je še trpka, nezavedna dekliška lepota, ki pogled rajši odbija nego privlači, katere izraz je še zastrt kakor cvetno popje.
Kurt je v tem bržčas našel nekaj svojevrstnega, zagonetnega — tako nepremično je moral gledati njen lepi profil, ki je sanjavo zrl izpod oboka, poraslega z bršljanom. Nenadoma se je zdrznil; videl je, kako ji je polagoma polzela solza izpod temnih trepalnic in se prikradla po licu. »Nora!« je vzkliknil prestrašen in se sklonil k njej.
Nora ga je pogledala; oči so ji bile še mokre, a na ustnicah je bil že spet smehljaj. »Veste, na kaj sem mislila?« se je skušala opravičiti Nora. »Ta samostan s svojim križem tu spodaj mi je vzbudil toliko spominov na moj ljubi stari samostan, da sem resnično zahrepenela po njem.«
>Ali ni čudovito, samo Boga tako ljubiti, da sploh ni mogoče komu drugemu darovati svojega srca? Imam prijateljico, ki je to zmogla in eno, ki šele bo. Iz vse duše, iz vseh moči, z vsem srcem ... in ni lepšega in bolj zavidanja vrednega!« je rekla z globoko iskrenostjo in iz oči ji je sevalo hrepenenje, o katerem je pravkar govorila.
Oklic.
Podpisani iijavljnm. <!* bom proti vsakomur, kilor t>l rarnaltl in Kovoril neresnične stvari o meni in o Ivani C»Kln,k. »odoijsto postopal. Kun9,e)j Alojl|j
posesmik. Kitara »t. t. obe.St. Vtd.
Kako hitrost doseže ia-jer? Mnenja so bila doslej različna. 30, -Id ali 50 km na uro? -Neki Francoz je baje rešil to vprašanje. Ta Francoz se je vozil po deželi s svojim avtomobilom. Pojavil se je ob cesti zajec, ki pa ni zbežal, ampak tekel zraven avtomobila. Nepričakovana dirka. Francoz je večkrat občudoval hitrost zajca. Sedaj je imel priliko, da jo preizkusi. Zajec je tekel in avlomo-bil prehiteval. Da ga je avtomobilist dohitel, je moral zvišati hitrost avlo-mobila. Ko je dosegla iv-tomobilova hitrost 56 km, ni mogel zajec več preštevati avtomobila, tekel pa je še dalje vštric njega.
Nova iznajdba pri železnici. Neki švedski železniški uslužbenec je i™-šel mehanizem. « katerim postajni načelnik lahko ustavi hitro vozeči vlak na eni ali drugi strani postaje. Med tračnicami se nahaja nihalo, katero pride v zvezo z zavorami, ko načelnik pritisne "" gumb na postaji. "'V1 poskus se je prav dobro posrečil.
Najkrajša vojna v zgodovini je bila tista, ki 1° je bil napovedal zanzi-barski sultan Veliki Br'-taniji I. 1893. Trajala Je štirideset minut.
štev. 27	O O IVI (	> t li u B	Stran 331
			
peri s
Raztopi Persil o mrzli vodi.
___i "OffVl
m ravnaj pravilno!
\ sicev zelo enostavno, toda mino:
Napravljeno raztopino vlii v kolet napolnjen z mrzlo 1	vodo.
Perilo rahlo vlagaj in pusti, da počasi zavre ure kuhati zadostuje.
Potem dobro izperi najprej v topli in zalem u mrzli vodi
bedete:
Bolni živci!
Časniške kronike prinašajo vsak dan oole rubrike o samomorih m pri čitanju takih vesti dospe braveo do prepričanja, da so vzrok takim Zejunjem prav pogostoma živčne bolezni. Zdravniki vsega sveta se sedaj trudijo, da pobijajo to bolezensko stanje, kajti bolni na živcih so ozdravljivi.
Kolikor dni v letu, toliko noči brez spanja prebijejo i i bolniki z mislijo, kako bi so osvobodili te bolezni. Kazni glavoboli, šumenja v ušesih, dozdevne prikazni pred očmi, krči v želodcu in drugo, onemogočujejo vsako delo. Ti pojavi so jasna znamenja bolnih, utrujenih živcev. Povojni ljudje so žal zelo dobra snov za živčne bolezni in posledica tega je velika množica bolnikov in samomorilskih kandidatov.
v boju za zdrave živce
in da ustvarimo zopet zdrav rod imamo na prvem mestu izvirno zdravilno sredstvo
..Kola-lecithin".
. Mnogi uspehi kažejo, da nKola-I-ocnhin" čudovito učinkuje, poživlja rudeča krvna telesca, človeka vzdržuj« v mladosti in svežooti. O uspehu tega srodstva se moro vsakdo prepričati, le poguma se ne sme izgubiti. Spodaj navedena tvrdka poSljo vsakomur, ki naznani svoj naslov
popolnoma /oslom
malo poskusno škatljtco „Kola-Locithin- in primarno poučno brošuro. To knjižico je apisul specialist ki se je sam moral boriti s svojimi živci, m je toraj vsakemu živčno bolnemu dober •vetovaleo. Zahtevajte takoj malo brezplačno pošiljko za poskui),
ERNST PASTERMACK, BERLIN SO. Mlchaalkii-cftptete Nr.13. Odd. 317
Seznam doLitkov loterije Prosvetnega društva v Borovnici.
Glavni dobitki: moško kolo St. 687; žepna ura it. 2173; blago za žensko obleko št. 196; ura budilka št. 1155; janc št. 1461; miza št. 826; ena klaftra kratkih drv št. 2389; pol klaftre dolgih drv št. 1$45; križ v steklu št. 1035. — Ostali dobitki: štev.: 1162, 302, 2063, 2132, 537, 1579, 1851, 2146, 81, 2387, 1384, 1412, 2254, 1499, 233, 639, 2056, 1012, 44, 1200, 2285, 1278, 1546, 1316, 1393, 2497, 775, 1590, 2159, 1958, 1927, 290, 17, 2317, 2479, 1024, 2475, 35, 785, 1507, 984 in 1918. — V nedeljo 7, julija se izdajajo še dobitki. Kdor ne pride po dobitke v nedeljo, jih ne dobi več, ker isti zapadejo v korist društva.
Edino najbolj^ šivalni stroji in pietilni ši/ii.
..Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Peielinca
Grltzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obroke i
Liuhltaea
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
Hranilnica mestne občine Mine
v lastni hiši št. 27. Rač. pošt. hr. 10.704. Tel. št. 13. nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. Strankam s« pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denarja. Dovoljuje posojila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8—12 in od 14—19.
Veliki	fk F IV I K
llustrovani ^ " ^ ■ dobite »aslonj. Zahtevajte ga od skladišča
MEINEE. IN HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov jn harmonik R. Lorger MARIBOR Štev. 107-B Violine od Din SS -, RoSne harmonike od Din 85 -, Tamburice od Din 98'—. Gramofoni od Din MS*— dalje.
Med. Univ.
m. Albert Tilnik
ordinira s t. julijem v Ljubljani, Gledališka ul. 12./I od 'It 10 do >/> 12 ure dopoldne in od 4 do 5 ure popoldne
^ Najpopolnejši
■STOEttfER
Šivalni stroji
ia šivilje« krojače In čevljarje ter sa
▼aak dom. Predan a! najavita stroj, oglejte a< to Izreaaoatpri tvrdld
L Baraga,
Ljubljana .. šelenburg. tU. 6 Brezplačen pouk 15 letno Jamstvo*
BIRIHHNSKH D H R I L H
IrnftJtake eifive
Birmanske ure za dečke od Din 49 60 naprej
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Birmanske /.apestne ure od Din 98'— naprej
H.SIITTNER
Ljnbllaiia I
Srebrne vratne vei ižice (Colliers) od Diu 20"— naprej
Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85"— naprej
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto
4
ulica
cm
Prava mila lepote in zdravja.
Fellerjeva Klsa-mila oplemenjujejo kožo ter se razlikujejo od navadnih toaletnih mil po te en, da vsebujejo znanstveno preizkušene, dobro delujoče sestavine, katere so potrebne za Iep0'0 in zdravje ko/o.
Imamo t vrst Fellerjevih Elsa-mil:
EJsa-lilijino milo, posebno fino cvetno milo, po katerem jelcoža mehka in nežna.
Elsa-rumenjakovo milo, pravo blngo milo i za najmanjše dete.
Elsa-gllcariuovo milo, posebno dolro za zelo razpokano kožo.
Elea-toorakfiovo m lo, izvrstno t roti solnčniin pegam ter kožnimizpuščajem.
Elsa-katranovo milo razkužnje zelo dobro deluje na kožo in lase g>ave. posebno pri otrocib.
Elsa milo sa britja, katero obeneir razkužuje. omehča dlake, se zelo peni ia ne drali kože.
Zahtevajte povsod samo Fellerjeva mila z značko .Elsa".
IZBABITE PRILIKO
fcer naročite obenem še sledeče preizkušene proizvode-Fellerjava El«a pomada za obraz in
kožo, i lonček.........12 Din.
Eisa-Tauohina pomada za rast las,
l lonček............12 Din.
Elsa-Shamyoon na pranje glave, 3 din 30.
Elsadont (krema za zobe), tuba 8 din 80. Elea-dišeca vrečica (bacbet) . . C Din.
Bapoiskušnjo po posti i komadov Elsa-mila po lastni iaberi 52 Din, ako se de« nar pošlje vnaprej, ker po povzetju stane poštnina za 10 Din več.
naroČila naslovite točno na
EU6EH 0. mi in, m Oiia, Batu šlev. t
Hrvatska.
Najboljša in večvrst. Vina
dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem * društvu v Dolenjem Logatcu.
NajaspeSnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
»MASTINs
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZV (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4.
Vedno svežo in lepo
pienično moko
staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v HotedrSici.
V vsako hišo Domoljuba!
Diabolo separator
JUL
Generalni zastopnik:
Lfudevit Klein
Zagreb, Račkog-t ulica 5/a. Telef. 63-05
Večletno jamstvo. Ugo Ini plačilni pogoji. Iščejo se zastopniki.
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo Telefon štev. 8	V NOVeiH Ol^StUL Brzoja,: Ljudska Novomesto
Obrestuje hranilne vloge od 5%—7%.
Za vloge jamčijo vsi člani z vsem svojim premoženjem in lastno poslopje na trgu Kraljeviča Petra. Ne odračunava nikakih davščin! — Posojila na poroštvo in vknjižbo. — Ugodni irgovski krediti!
Izda/atelj: Dr Krant Kitate«.
V
Urednik: Fram Zabrel.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C«&