Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 121 Polonca BORKO Špela HORVAT Iva ŠTUKELJ Sandra TERPLAN Interdisciplinarni pristop k analizi grajenega okolja: povezave med razpoloženjskimi in osebnostnimi spremenljivkami ter zaznavo okolja Ljudje se v vsakem okolju počutimo nekoliko drugače. Tako so nam nekatere lokacije ljubše kot druge. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki vodijo do spremembe razpoloženja v določenem okolju, katera izmed vključenih lokacij je zaznana kot najprijetnejša in ali se osebnost udeležencev povezuje z osebnostjo, ki jo ti pripisujejo okolju. Udeleženci (N = 50) so obiskali štiri lokacije v Mariboru in jih ocenjevali na podlagi predhodno izdelanega vprašalnika za ocenje- vanje odprtega urbanega prostora, pred tem pa so bili zbrani tudi podatki o odprtosti in ekstravertnosti udeležencev. Multipla regresi- ja po metodi »nazaj« je med pomembne napovednike spremembe pozitivnega afekta uvrstila prijetnost temperature na lokaciji, varnost lokacije in uporabnost lokacije. Kot najmanj prijetna se je izkazala lo- kacija Tehniške fakultete – vhod –, najbolj prijetna pa je bil Grajski trg. Povezava med osebnostnima dimenzijama posameznika in okolja je bila pozitivna in statistično pomembna. Ta raziskava, katere glavna prednost je interdisciplinarnost, ima nekatere pomanjkljivosti, ki so podrobneje opisane v diskusiji. Ugotovitve raziskave bi lahko bile koristne za občine in druge institucije, ki ustvarjajo in spreminjajo grajeno okolje. Ključne besede: grajeno okolje, čuti, razpoloženje, ekstravertnost, odprtost 1 Uvod Psihološka znanost se že od svojih začetkov ukvarja z vpra- šanjem odnosa med posameznikom in okoljem (Clayton in Saunders, 2012). To področje proučuje psihologija okolja, ki poudarja recipročni odnos med ljudmi in njihovim okoljem. T o pomeni, da okolje pogosto vpliva na ljudi, prav tako ljudje okolje tudi sami izbiramo in spreminjamo. Navedeno spozna- nje ima pomembne implikacije, saj lahko z razumevanjem tega, kako okolje vpliva na posameznika, najdemo uporabne poti za ustrezno spreminjanje okolja. Ker je okolje kompleksen in- terakcijski sistem, je pri proučevanju in intervencijah na tem področju pomembna interdisciplinarnost v smislu sodelovanja psihologije s številnimi drugimi vedami, med katerimi je tudi arhitektura (Chemers in Altman, 1977; Clayton in Saunders, 2012). 1.1 Zaznavanje grajenega okolja v povezavi z razpoloženjem Lastnosti okolja se povezujejo z različnimi psihološkimi pojavi, med drugim z blagostanjem (Guite, Clark in Ackrill, 2006), mentalnim zdravjem, ravnjo stresa, osebnim nadzorom, druž- benimi odnosi (Evans, 2007), čustvovanjem (Peri Bader, 2015) in razpoloženjem (npr. Goines in Hagler, 2007). Specifično pa se z razpoloženjem povezujejo tudi različni vidiki okolja, od njegovih senzoričnih lastnosti (npr. W atson, 2000) do možno- sti uporabe prostora (Barton, Griffin in Preety, 2011). Raziska- ve namreč kažejo, da je razpoloženje z zaznavanjem grajenega okolja povezano prek različnih čutil. T o so vid (Doherty, Kelly, Curran, Smeaton, Mathuna in O’Connor, 2010), sluh (Benfie- ld, T aff, Newman in Smyth, 2014), tip (Ikei, Song in Miyazaki, 2017) in temperatura (Park idr., 2013). Razpoloženje je s posa- meznikovim zaznavanjem grajenega okolja povezano tudi prek Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 122 občutka varnosti na določeni lokaciji (Berganza, 1994), obiska- nosti prostora (Assari, Birashk, Nik in Naghdbishi, 2016) in rabe tega (Barton idr., 2011). Nenazadnje pa se naše dnevno razpoloženje delno povezuje tudi vremenom na določeni loka- ciji (Denissen, Butalid, Penke in van Aken, 2008). 1.2 Zaznavanje grajenega okolja v povezavi z osebnostjo Na odnos med osebnostnimi dimenzijami in okoljem je bilo do zdaj usmerjeno malo raziskovalne pozornosti (Soliño in Farizo, 2014). Abello in Bernaldez (1986) poudarjata, da se določeni vidiki osebnosti povezujejo z okoljskimi preferencami, saj ima- jo po njunih ugotovitvah čustveno stabilni ljudje raje okolja, ki vključujejo ponavljajoče se vzorce, ljudje z večjim občutkom odgovornosti pa ne marajo zimskih in sovražnih pokrajin. Po- leg tega Jokela, Bleidorn, Lamb, Gosling in Rentfrow (2015) navajajo, da ljudje z visoko stopnjo odprtosti za izkušnje raje živijo v središču mesta, medtem ko ljudje z nizko stopnjo od- prtosti, višjo stopnjo vestnosti in/ali sprejemljivosti raje živijo na obrobnih delih mesta. Omeniti je treba tudi, da je posame- znikovo zadovoljstvo z življenjem delno odvisno od interakcije med posameznikovimi osebnostnimi lastnostmi in določenimi lastnostmi okolja, v katerem živi (Jokela idr., 2015). 1.3 Interdisciplinarno sodelovanje Interdisciplinarno sodelovanje postaja vse bolj razširjeno in se uporablja na različnih področjih dela. V zadnjem času se pomembno uveljavlja tudi v modernem kurikulumu, kjer združuje več disciplin in ustvarja skupine več profesorjev in študentov, kar obogati celotno izobraževalno izkušnjo – nudi interdisciplinarni vpogled. Gre za pristop, ki je nad multidi- sciplinarnim in krosdisciplinarnim, saj omogoča, da sodelujoči upoštevajo različne vidike, delujejo v skupini in združijo disci- pline za doseganje končnega cilja. Tak pristop prinaša številne prednosti (npr. vključeni razširijo svoje razumevanje obravna- vane teme, uporabljajo komunikacijske spretnosti, razvijajo se v smeri kritičnega mišljenja in komunikacije) in tudi nekatere slabosti (npr. manjša časovna gospodarnost in možnost, da tak pristop privede do zmede (Jones, 2009)). 1.4 Opis problema Iz navedenega je mogoče opaziti, da je odnos med posame- znikom in grajenim okoljem že precej raziskan, hkrati pa ni raziskav, ki bi njun odnos proučevale celostno. Kot navedeno, je za tako raziskovanje zaradi kompleksnosti okolja pomembna interdisciplinarnost. Prav tako ugotavljamo, da v slovenskem okolju še ni raziskav, ki bi se ukvarjale s takimi vprašanji. Za to smo se v okviru interdisciplinarnega sodelovanja s študenti arhitekture odločili oblikovati vprašalnik o zaznavanju graje- nega okolja, s katerim bi lahko merili povezavo med značil- nostmi okolja in razpoloženjem posameznikov. Ugotoviti smo namreč želeli, kateri so tisti elementi okolja, ki napovedujejo spremembo razpoloženja, in ali se osebnostne lastnosti, ki jih pripisujemo okolju, skladajo z našimi osebnostnimi lastnostmi. Tako lahko določimo zaznave okolja, ki privedejo do nižjega razpoloženja, na podlagi tega pa predlagamo ukrepe za preo- blikovanje okolja, s katerimi bo to prijaznejše uporabnikom. 2 Metoda 2.1 Udeleženci Udeleženci študije (N = 50) so bili podiplomski študenti in študentke psihologije, sociologije in arhitekture Univerze v Mariboru, stari med 22 in 27 let. 2.2 Pripomočki Udeleženci so izpolnili del vprašalnika osebnosti velikih pet BFI (John, Donahue in Kentle, 1991), ki meri komponente velikih petih dejavnikov osebnosti (tj. ekstravertnost, odprtost, vestnost, sprejemljivost in čustveno stabilnost). Vprašalnik je sicer sestavljen iz 44 postavk (Klinar in Avsec, 2013), pri če- mer so udeleženci izpolnili dimenziji ekstravertnosti (osem postavk) in odprtosti (10 postavk). Pri tem se ekstravertnost nanaša na značilnost, da imajo ljudje veliko energije in se po- čutijo prijetno v družbi drugih ljudi (primer postavke »I see myself as someone who is full of energy«), odprtost pa na to, da iščejo nove izkušnje, so ustvarjalni ipd. (primer postavke »I see myself as someone who is original, comes up with new ideas«. Pri vsaki postavki so morali udeleženci s pomočjo pet- stopenjske lestvice (1 = sploh se ne strinjam; 5 = popolnoma se strinjam) oceniti, koliko trditev velja zanje, pri čemer je višje število točk pomenilo višjo izraženost posamezne dimenzije (Klinar in Avsec, 2013). Klinar in Avsec (2013) ter druge ra- ziskave (npr. Avsec, 2007) navajajo podobne alfakoeficiente notranje konsistentnosti, in sicer od 0,74 do 0,83. Pred obiskom vsake lokacije in po njem so udeleženci izpolnili vprašalnik The 10-Item PANAS C/P (Positive and Negative Af - fect Schedule for Children, Child and Parent Shortened V ersion; Ebesutani idr., 2012), ki je skrajšana različica lestvice PANAS (tj. lestvica pozitivnega in negativnega afekta). Vsebuje 10 po- stavk, pri čemer jih pet meri pozitivni afekt (tj. značilnost, ki opisuje, koliko so čustva, ki jih doživljajo ljudje, zanje prijetna, in posledično, kako se odzivajo na svoje okolje in ljudi okoli sebe, npr. joyful, cheerful, happy, lively, proud) in pet negativni (tj. značilnost, ki opisuje, koliko so čustva, ki jih doživljajo ljudje, zanje neprijetna, npr. miserable, mad, afraid, scared, sad). Pri vsaki postavki morajo udeleženci na petstopenjski P . BORKO, Š. HORVAT, I. ŠTUKELJ, S. TERPLAN Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 123 Interdisciplinarni pristop k analizi grajenega okolja: povezave med razpoloženjskimi in osebnostnimi spremenljivkami ter zaznavo okolja lestvici označiti, v kolikšni meri se počutijo, kot je navedeno (1 = zelo malo ali sploh ne; 5 = popolnoma). Cronbachovi al- fakoeficienti za PANAS-C-P so bili za pozitivni afekt 0,85, za negativnega pa 0,83 (Ebesutani idr., 2012). V našem primeru je Cronbachov alfakoeficient za pozitivni afekt znašal 0,92, za negativnega pa 0,77. Vprašalnik o zaznavanju grajenega okolja, ki smo ga razvili na podlagi prostih opisov lokacij, je sestavljen iz sedmih sklopov. Prvi sklop zajema osnovne podatke, kot sta vreme in čas obiska. Drugi sklop je namenjen merjenju čutnega zaznavanja na loka- ciji, pri čemer je zajeto vidno (sedem postavk), temperaturno (tri postavke), haptično (10 postavk), slušno (štiri postavke) in olfaktorno zaznavanje (tri postavke). Tretji sklop vprašalnika se nanaša na kontekst, dodatno je razdeljen na merjenje zazna- nega namena lokacije, uporabnosti in varnosti ter na ocenje- vanje infrastrukture. Merjenju zaznanega namena lokacije sta namenjeni dve postavki, uporabnosti sedem postavk, obiska- nosti in varnosti vsaki po pet postavk, oceni infrastrukture pa tri postavke. Četrti sklop vprašalnika se nanaša na prijetna/ neprijetna čustva, ki jih posameznik doživlja na lokaciji. Ta sklop je sestavljen iz štirih postavk. Peti sklop je namenjen mer- jenju podobe in pomena lokacije oziroma »duha prostora«, v okviru tega sklopa pa je tudi posebna kategorija, s katero se meri vidna preferenca lokacije. T ej je namenjeno šest postavk, celotnemu petemu sklopu pa 13 postavk. Na koncu petega sklopa je tudi naloga, v okviru katere udeleženci posnamejo fotografijo v smeri pogleda. Šesti sklop meri osebnost loka- cije, zajeti sta le dimenziji ekstravertnost in odprtost, zajema pa 12 postavk. Sedmi sklop vsebuje risanje mentalne mape, udeleženci pa ta del vprašalnika izpolnijo le enkrat, in sicer po zadnjem obisku lokacij. Poleg navedenega so udeleženci izpolnili tudi osnovna demo- grafska vprašanja (spol, starost in poklic). Celotno uporabljeno testno baterijo so udeleženci reševali v angleškem jeziku. 2.3 Postopek Projekt je bil izveden v okviru interdisciplinarnega sodelovanja med Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: UM) in Fakulteto za gradbeništvo, prometni inženirstvo in arhitekturo UM. S pomočjo prostih opisov okolja, ki smo jih zbrali študenti psihologije, sociolo- gije in arhitekture, so bile določene dimenzije, pozneje pa je bila tudi oblikovana prva različica postavk vprašalnika. Skupaj smo nato vsebinsko pregledali dimenzije in postavke, avtorice prispevka pa smo postavke združevale in izločale tiste manj relevantne, da bi dobili kar najbolj jedrnato obliko vprašalnika. V nadaljevanju je bil sestavljen tudi protokol reševanja in dolo- čene štiri lokacije v Mariboru, ki so bile ocenjene. Vprašalnik smo prenesli na portal 1ka, saj je to omogočalo preprostejše re- ševanje vprašalnika in zbiranje podatkov. Študenti so vsako od štirih lokacij (T ehniške fakultete – vhod, Smetanova 17, Poštna ulica, Trg Leona Štuklja in Grajski trg) ocenjevali trikrat ob različnih dnevih in v različnem delu dneva – skupaj torej 12- krat. Ker je raziskava še zmeraj aktualna, so v članek vključeni le podatki, ki so bili zbrani do 29. maja 2019. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo programske opreme IBM SPSS Sta- tistics 21 in jih interpretirali v skladu z obstoječo literaturo. 2.4 Statistične analize Pri analizi podatkov smo se omejili le na prve zaporedne obiske lokacij, za kar smo se odločili, ker smo s tem želeli zagotoviti večjo neodvisnost svojih podatkov in ker je do navedenega datuma le malo udeležencev obiskalo lokacije več kot enkrat. Pri analizah smo začeli izračun osnovne deskriptivne statisti- ke značilnosti okolja (skupne in za vsako lokacijo posebej) in osnovno deskriptivno statistiko podatkov, dobljenih z vprašal- nikom, ki so ga udeleženci med raziskavo izpolnili le enkrat, zato ni bilo ločenih analiz po posameznih lokacijah. V nadaljevanju smo izračunali korelacije med ekstravertnost- jo in odprtostjo posameznika z ektravertnostjo in odprtost- jo okolja. Pri tem smo najprej preverili, ali se spremenljivke normalno porazdeljujejo. Ker se glede na rezultate Kolmogo- rov-Smirnovega testa nobena od spremenljivk ni porazdeljeva- la normalno, smo za izračun korelacij uporabili Spearmanov koeficient korelacije. Potem smo izvedli regresijsko analizo, pri čemer smo želeli izvesti ločeni regresijski analizi, da bi napovedali spremembo negativnega in pozitivnega afekta med merjenjema, tj. po obis- ku lokacije v primerjavi s tistim pred obiskom lokacije. Pri regresijski analizi smo se zaradi poenostavitve analiz omejili na upoštevanje podatkov za prvo lokacijo (tj. T ehniške fakultete – vhod, Smetanova 17). Kot odvisno spremenljivko smo v prvem primeru upoštevali spremembo vrednosti pozitivnega afekta, ki smo jo izračunali tako, da smo od vrednosti pozitivnega afek- ta po obisku lokacije odšteli vrednost pozitivnega afekta pred obiskom lokacije (pozitivne vrednosti torej implicirajo dvig, negativne vrednosti pa upad razpoloženja). Kot napovednike smo vstavili vreme, prijetnost vidnega zaznavanja na lokaciji, prijetnost zvoka na lokaciji, prijetnost olfaktornega zaznavanja na lokaciji, prijetnost haptičnega zaznavanja na lokaciji, prijet- nost temperature na lokaciji, uporabnost lokacije, obiskanost lokacije in varnost lokacije. Pri regresiji smo uporabili metodo »nazaj«. Pri drugi regresijski analizi smo kot odvisno spre- menljivko izbrali spremembo vrednosti negativnega afekta, ki smo jo izračunali tako, da smo od vrednosti negativnega afekta po obisku lokacije odšteli vrednost negativnega afekta po obisku lokacije. Napovedniki so bili enaki kot pri prejšnji regresijski analizi. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 124 Za primerjavo ocen prijetnosti med lokacijami smo uporabili ANOVO za ponovljene meritve. Za to smo izdelali štiri nove spremenljivke, pri čemer je vsaka merila oceno prijetnosti glede na vse čute za vsako lokacijo posebej (torej izdelali smo spre- menljivko »Prijetnost_vsi_čuti« za vsako izmed lokacij). Nato smo opazovali spreminjanje skupne ocene prijetnosti različnih lokacij pri posameznikih. Obenem smo izločili tiste posamez- nike, ki so ocenili manj kot dve lokaciji. Pri interpretaciji smo upoštevali predpostavke testa ANOVA za ponovljene meritve. 3 Rezultati V tabeli 1 je prikazana deskriptivna statistika glavnih spremen- ljivk. Vidimo lahko, da je prišlo po obisku lokacije v povprečju do manjšega upada pozitivnega afekta (M = –0,006) in neko- liko večjega upada negativnega afekta (M = –0,291). 3.1 Osebnost okolja in osebnost posameznikov V tabeli 2 so predstavljeni Spearmanovi koeficienti korelaci- je med dimenzijami okolja in dimenzijami vprašalnika BFI. Razberemo lahko statistično pomembno pozitivno korelacijo med odprtostjo okolja in ekstravertnostjo okolja, statistično pomembno pozitivno korelacijo med odprtostjo okolja in odprtostjo posameznika ter statistično pomembno pozitivno korelacijo med ekstravertnostjo okolja in ekstravertnostjo po- sameznika. 3.2 Multipla regresija V tabeli 3 je prikazana deskriptivna statistika za prvo lokacijo (T ehniške fakultete – vhod, Smetanova 17). Glede na Kolmo- gorov-Smirnov test se večina spremenljivk ne porazdeljuje po normalni porazdelitvi. V tabeli 4 so prikazani rezultati multiple regresije, namen katere je bil dobiti regresijski model za napovedovanje spre- membe pozitivnega afekta, merjenega z vprašalnikom PANAS, med obema merjenjema – sprememba pozitivnega afekta tako predstavlja vrednost pozitivnega afekta po obisku lokacije z od- štetim pozitivnim afektom pred obiskom lokacije. Povprečna vrednost spremenljivke spremembe pozitivnega efekta je 0,065 s standardno deviacijo 2,948, kar kaže, da se je v povprečju pozitivni afekt po obisku lokacije nekoliko zvišal v primerjavi z začetno vrednostjo pozitivnega afekta (ni prikazano v tabe- li 4). Izvedena je bila regresijska analiza po metodi »nazaj«, kot napovednike smo vstavili prijetnost vidnega zaznavanja na lokaciji, prijetnost zvoka, prijetnost haptičnega zaznavanja, pri- jetnost olfaktornega zaznavanja, obiskanost lokacije, uporab- nost, varnost in vreme. Tabela 1: Deskriptivna statistika vseh izpolnjenih vprašalnikov ne glede na lokacijo Spremenljivka N Min Max M SD Sprememba_PA 165 –10,000 11,000 –0,006 2,889 Sprememba_NA 165 –8,000 7,000 –0,291 2,030 Okolje_O 161 17,000 39,000 26,901 4,379 Okolje_E 166 7,000 20,000 14,476 2,929 Posameznik_O 163 27,000 49,000 37,816 5,014 Posameznik_E 163 17,000 39,000 25,773 5,270 Čas_obiska 184 1,000 5,000 2,690 1,049 Vreme 185 1,000 5,000 3,173 1,239 Domačnost 184 1,000 5,000 3,060 1,122 Varnost 182 17,000 43,000 33,308 4,815 Obiskanost 179 4,000 20,000 12,860 3,215 Uporabnost 181 12,000 29,000 19,967 3,478 Prijetnost_vsi_čuti 181 11,000 23,000 16,575 2,523 Prijetnost_vid 184 1,000 5,000 3,342 0,891 Prijetnost_toplota 183 2,000 5,000 3,448 0,964 Prijetnost_tip 185 2,000 5,000 3,168 0,758 Prijetnost_zvok 184 1,000 5,000 3,353 0,732 Prijetnost_vonj 185 2,000 5,000 3,270 0,573 Opombe: Sprememba_PA – Pozitivni afekt (PANAS); Sprememba_NA – negativni afekt (PANAS); Okolje_O – dimenzija odprtost okolja; Okolje_E – dimenzija ekstravertnost okolja; Posameznik_O – dimenzija odprtost posameznika (BFI); Posameznik_E – dimenzija ekstravertnost posameznika (BFI); Varnost – poddimenzija varnost okolja; Obiskanost – poddimenzija obiskanost okolja; Uporabnost – poddimenzija uporabnost okolja; Prijetnost_vsi_čuti – seštevek prijetnosti vida, prijetnosti vonja, prijetnosti tipa, prijetnosti zvoka in prijetnosti vonja. P . BORKO, Š. HORVAT, I. ŠTUKELJ, S. TERPLAN Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 125 Interdisciplinarni pristop k analizi grajenega okolja: povezave med razpoloženjskimi in osebnostnimi spremenljivkami ter zaznavo okolja Preliminarne analize, ki smo jih opravili za preverjanje pred- postavk multiple regresije, potrjujejo izpolnjenost potrebnih pogojev multiple regresije. Na podlagi vrednosti indikatorjev VIF sklepamo, da med našimi podatki ni prisotne multikoli- nearnosti. Najvišja Cookova razdalja znaša 0,175, kar potrjuje odsotnost vplivnih točk. Preliminarne analize kažejo tudi, da ni bistvenih kršitev homoskedastičnosti, normalne porazdel- jenosti rezidualov in linearnosti. Sklepamo lahko torej, da je naš regresijski model veljaven. Multipla regresijska analiza po metodi »nazaj« je kot optimal- ni regresijski model (tj. model, ki vključuje le statistično po- membne prediktorje za napovednovanje odvisne spremenljiv- ke) za napovedovanje spremembe pozitivnega afekta pokazala model, v katerem nastopajo kot napovedniki prijetnost tem- perature na lokaciji, varnost lokacije in uporabnost lokacije. Iz tabele 4 je razvidno, da spremembo pozitivnega afekta sta- tistično pomembno napovedujeta prijetnost temperature na lokaciji in varnost lokacije. Smer povezave napovednikov z odvisno spremenljivko je v vseh primerih pozitivna, moč pove- zanosti pa šibka. Z naraščajočo prijetnostjo toplote, varnostjo in uporabnostjo lokacije narašča sprememba pozitivnega af- ekta med obema merjenjema, tj. stopnja pozitivnega afekta na koncu merjenja v primerjavi s stopnjo pozitivnega afekta na začetku narašča. Z regresijskim modelom, ki je statistično pomemben F (3, 150) = 8,179, p < 0,05) pojasnimo 14,1 % variabilnosti v spremembi pozitivnega afekta. Izvedli smo še multiplo regresijo, s katero smo želeli dobiti regresijski model za napovedovanje spremembe negativnega afekta, merjenega z vprašalnikom PANAS, med obema mer- Tabela 2: Korelacijska matrika Okolje_O Okolje_E Posameznik_O Posameznik_E Okolje_O – Okolje_E 0,723** – Posameznik_O 0,205* 0,124 – Posameznik_E 0,165 0,201* 0,020 – Opombe: Okolje_O – dimenzija odprtost okolja; Okolje_E – dimenzija ekstravertnost okolja; Posameznik_O – dimenzija odprtosti vprašalnika BFI; Posameznik_E – dimenzija odprtosti vprašalnika BFI; * p < 0,05; ** p < 0,01. Tabela 3: Deskriptivna statistika prve lokacije – Tehnične fakultete – vhod/Smetanova 17 N Min Max M SD Sprememba_PA 40 –5,000 6,000 –0,500 2,552 Sprememba_NA 39 –6,000 6,000 0,103 2,023 O_O 38 17 32 23,368 3,483 O_E 39 7 18 12,385 2,391 Varnost 45 22 40 31,044 4,538 Obiskanost 46 6 18 12,565 2,956 Uporabnost 46 12 25 17,217 3,033 Prijetnost_vsi_čuti 45 11 20 14,622 2,358 Prijetnost_vid 46 1 4 2,739 0,905 Prijetnost_toplota 45 2 5 3,400 0,889 Prijetnost_tip 46 2 4 2,587 0,777 Prijetnost_zvok 46 2 5 2,826 0,677 Prijetnost_vonj 46 2 4 3,043 0,419 Opombe: Sprememba_PA – pozitivni afekt (PANAS); Sprememba_NA – negativni afekt (PANAS); O_O – dimenzija odprtost okolja; O_E – dimen- zija ekstravertnost okolja; Varnost – poddimenzija varnost okolja; Obiskanost – poddimenzija obiskanost okolja; Uporabnost – poddimenzija uporabnost okolja; Prijetnost_vsi_čuti – seštevek prijetnosti vida, prijetnosti vonja, prijetnosti tipa, prijetnosti zvoka in prijetnosti vonja; S – koeficient simetrije; K – koeficient sploščenosti. Tabela 4: Ocene regresijskih parametrov pri napovedovanju spre- membe pozitivna afekta B ß Prijetnost temperature 0,648 0,214** Varnost 0,123 0,199* Uporabnost 0,113 0,131 R 2 0,141 Opombe: * p < 0,05; ** p < 0,01. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 126 jenjema, kot napovednike pa smo vstavili iste spremenljivke kot pri multipli regresiji za napovedovanje spremembe pozitivnega afekta. Z analizo »nazaj« smo prišli do modela, ki ne vklju- čuje nobenega napovednika, kar pomeni, da ni statistično po- membnih prediktorjev negativnega afekta. Zaradi navedenega ne navajamo podrobnejših rezultatov te analize. 3.3 Primerjava lokacij Da bi ugotovili, katera lokacija izmed ocenjenih je bila za udeležence najprijetnejša, smo izvedli Anovo s ponovljenimi meritvami. Ugotovili smo, da ima dejavnik (značilnosti_loka- cij) pomemben učinek na ocene prijetnosti posameznih lokacij (F(3, 90) = 12,602; p < 0,001) oziroma da se vsaj ena lokacija glede na oceno prijetnosti pomembno razlikuje od drugih. Pri primerjavi ocen prijetnosti vseh lokacij smo ugotovili da se le prva lokacija (Tehniške fakultete – vhod) pomembno razlikuje od drugih (p < 0,05), in sicer so ocene statistično značilno nižje v primerjavi z drugimi ocenami, ki se med seboj ne razlikujejo pomembno. Slika 1 kaže, da je ocena prijetnosti lokacije najnižja pri prvi lokaciji (T ehniške fakultete – vhod; M = 14,622, SD = 2,358), nato si sledijo tretja (Trg Leona Štuklja; M = 16,977, SD = 2,183), druga (Poštna ulica; M = 17,060, SD = 2,444) in četrta (Grajski trg; M = 17,731, SD = 1,975), ki je bila ocenjena kot najprijetnejša. Glede na test posthoc med ocenami lokacij 2, 3 in 4 ni statistično značilnih razlik (p > 0,05), lokacija 1 (T eh- niške fakultete – vhod) pa se statistično pomembno razlikuje od drugih (p < 0,05). 4 Diskusija 4.1 Osebnost posameznika in osebnost okolja Statistične analize so pokazale, da so ekstravertni posamezniki tudi okolje ocenjevali kot nekoliko bolj ekstravertno in odprti posamezniki kot nekoliko bolj odprto. Nekatere študije go- vorijo o povezavi osebnosti s preferiranjem določenega okolja (Jokela idr., 2015; Soliño in Farizo, 2014), vendar ne obrav- navajo popolnoma enakih vprašanj, kot smo jih proučevali v svoji raziskavi. Na podlagi prostih opisov različnih lokacij, ki so jih študenti pripravili na začetku projekta, smo oblikovali nov konstrukt osebnosti okolja (dimenziji ekstravertnost in odpr- tost), ter na podlagi zgoraj navedenih študij sklepali o mogoči povezavi med osebnostjo posameznika in osebnostjo okolja. Ena izmed mogočih razlag, da se je pokazala pomembna po- vezanost, je ta, da gre pri osebnosti okolja za posameznikovo (subjektivno) oceno in ne za objektivno lastnost okolja. Lahko bi sklepali, da so udeleženci projicirali svoje lastnosti v okol- je, podobno kot jih projicirajo v slike (npr. test Rorschach). V okolju, v katerem je prisotnih veliko informacij, nekatere informacije sprejmemo, druge ignoriramo. Mogoče je, da prej zaznamo in se osredinimo na tiste vidike, ki so nam bolj po- dobni in tako tudi bolj znani (Christie in Klein, 1995), zato okolje dojemamo kot bolj odprto ali bolj ekstravertno. Slika 1: Spreminjanje ocene prijetnosti glede na značilnosti lokacije. P . BORKO, Š. HORVAT, I. ŠTUKELJ, S. TERPLAN Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 127 Interdisciplinarni pristop k analizi grajenega okolja: povezave med razpoloženjskimi in osebnostnimi spremenljivkami ter zaznavo okolja Navadno je značilna določena korelacija med osebnostnimi lastnostmi posameznika (Linden, Nijenhuis in Bakker, 2010). Osebnostni dimenziji ekstravertnost in odprtost se pri našem vzorcu ne povezujeta, če pa se že, se nakazuje pozitivna kore- lacija, kar je glede na Lindna idr. (2010) ustrezno. Pri oseb- nosti okolja pa sta ti dimenziji visoko in statistično pomembno povezani. Zdi se, da se ta podatek delno ne sklada z močjo povezave med ekstravertnostjo in odprtostjo posameznika. T o bi lahko pripisali načinu merjenja osebnosti okolja. Lahko je šlo le za nepozornost pri ocenjevanju osebnosti okolja na lo- kaciji. Hkrati pa se zdi, da bi nekatere postavke lahko uvrstili v eno ali drugo dimenzijo (npr. The location is inviting in The location is interesting). Če je tako, je treba poudariti, da je treba zgornje ugotovitve o povezavi osebnosti okolja in osebnosti po- sameznika obravnavati kritično. V prihodnje bi bilo tako treba več pozornosti nameniti načinu merjenja novega konstrukta in preverjanju vsebinske veljavnosti, česar nam v tokratni študiji zaradi časovne stiske ni uspelo izvesti. 4.2 Lastnosti okolja kot napovedniki razpoloženja O tem, da se lastnosti okolja, v katerem smo, povezujejo z na- šim počutjem, smo sklepali na podlagi literature (npr. Goines in Hagler, 2007). V našem primeru so se med napovednike pozitivnega afekta uvrstile te spremenljivke: prijetnost tem- perature na lokaciji, varnost lokacije in uporabnost lokacije. Obstaja kar nekaj študij glede različnih čutnih informacij o okolju in povezavi teh z razpoloženjem obiskovalca (npr. Benfi- eld idr., 2014; Doherty idr., 2010; Ikei idr., 2017). T emperatura je pomemben dejavnik, ki naj bi vplival na naše razpoloženje, doživljamo pa jo v okviru okolja, v katerem živimo. Če smo na primer vajeni hladnejšega okolja, bo vročina za nas manj prijetna in obratno (Park idr., 2013; W atson, 2000). Prav tako je dojemanje prijetnosti temperature, ki smo ji izpostavljeni, odvisno od letnega časa (Keller idr., 2015). Raziskave pa tudi potrjujejo, da se razpoloženje s posameznikovim zaznavanjem grajenega okolja povezuje prek občutka varnosti lokacije (Ber- ganza, 1994), obiskanosti (Assari idr., 2016) in rabe prostora (Barton idr., 2011). Glede na to se naši rezultati skladajo z izsledki preteklih študij. Druge spremenljivke, vključene v statistične analize, se v našem primeru niso pokazale kot pomembni napovedniki pozitivne- ga afekta. T o bi lahko pripisali majhnemu vzorcu, mogočemu površnemu reševanju ali tudi samim postavkam, ki morda niso dovolj obsežno/kakovostno zajele določenih lastnosti okolja. 4.3 (Ne)prijetna lokacija Ugotovili smo, da se samo ocena prve lokacije (Tehniške fa- kultete – vhod) pomembno razlikuje od ocen drugih lokacij. Natančno katere so tiste značilnosti lokacije pred Tehniškimi fakultetami, zaradi katerih udeleženci lokacijo v povprečju do- življajo kot manj prijetno, bi lahko ugotavljali v eni od nadalj- njih raziskav. Če primerjamo samo povprečja ocen prijetnosti, ločeno glede na posamezne čute, lahko vidimo, da so udele- ženci v povprečju nižje ocenjevali prijetnost navedene lokacije pri več čutih – pri vidu, sluhu, tipu in vonju. Edina izjema, pri kateri lokacije niso ocenjevali veliko slabše, je prijetnost toplote. To je morda povezano s tem, da so bile vse lokacije na prostem in so jih udeleženci pogosto ocenjevali zaporedo- ma, zaradi česar ni prišlo do pomembnih razlik v temperaturi okolja. V naslednjem koraku bi bilo treba med lokacijami iskati razlike v elementih okolja, uporabi materialov pri gradnji, bli- žino ceste (saj je ta npr. takoj zraven najslabše ocenjene lokacije ter morda zmanjšuje doživljanje prijetnosti pri vidu, sluhu in vonju). Ugotovitve bi lahko uporabili tudi pri morebitni pre- novi lokacije. Omenimo še lahko, da med lokacijami glede na povprečja ni prišlo do večjih razlik med ocenami obiskanosti in občutka varnosti na lokaciji, so pa udeleženci lokacijo pred vhodom T ehniških fakultet ocenjevali kot nekoliko manj upo- rabno v primerjavi z drugimi lokacijami. Možnost za različno rabo prostora pa lahko glede na raziskavo Bartona idr. (2011) pozitivno deluje na počutje in razpoloženje ljudi. Tako bi pri morebitni prenovi lokacije morali upoštevati tudi ta vidik in vključiti tudi elemente, ki bi omogočali raznolikost v uporabi. V ozadju ocen prijetnosti lokacij so lahko tudi druge spre- menljivke, kot so osebne izkušnje, povezane z lokacijo (npr. T ehniške fakultete – slabe izkušnje z lastnim študijem; Poštna ulica – druženje s prijatelji). V nadaljnjih študijah bi bilo smi- selno spremljati tudi ta vidik. 4.4 Interdisciplinarno sodelovanje Kot je bilo že omenjeno, je šlo pri sestavi vprašalnika za inter- disciplinarno sodelovanje med profesorji, asistenti in študenti psihologije, arhitekture in sociologije. Pri tem je delo potekalo tako, da so se študenti arhitekture razdelili v manjše skupine. Vsaka skupina je sestavila postavke za določen del vprašalnika (npr. za vidne zaznave), pri tem pa so jih usmerjali profesorji arhitekture. Študentke psihologije smo sestavile postavke, ki so se nam zdele smiselne oz. vsebinsko veljavne za preverjanje doživljanja grajenega okolja. Pri tem sta nas usmerjala profe- sor psihologije in asistent. Skupaj smo se večkrat sestali, da smo uskladili postavke oz. izoblikovali končno različico vpra- šalnika. Zaradi interdisciplinarnosti je bilo veliko zamisli o Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 128 videzu vprašalnika. Pri tem so študenti arhitekture priskočili na pomoč pri značilnostih okolja, psihologi pa pri zaznavanju grajenega okolja, razpoloženjskem vidiku in vključitvi prouče- vanja osebnosti v vprašalnik. Sodelovanje je omogočilo različne poglede na obravnavano tematiko. Res, da je z interdisciplinar- nim sodelovanjem sestava vprašalnika trajala dalj časa, kot če bi ga sestavljali le arhitekti ali le psihologi, vendar se ta nanaša na nekoliko širše vsebine, kot je bilo prvotno zastavljeno, ter združuje psihološke in arhitekturne poglede, zato lahko z njim pridobimo veliko informacij. 4.5 Pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje raziskave Prva pomanjkljivost raziskave je dolgotrajnost razvoja vprašal- nika. Vprašalnik smo namreč razvijali mesec dni dalj, kot smo sprva načrtovali, kar je zakasnilo tudi vse druge faze (npr. zbi- ranje podatkov). T ako smo zaradi časovne stiske podatke, ki so uporabljeni v tem prispevku, zbirali samo teden dni. Vsekakor je treba omeniti, da ne gre za eksperimentalno študijo, zato pri opaženi spremembi razpoloženja ne moremo izključiti vpliva drugih dejavnikov. Vprašalnik bi bilo dobro uporabiti tudi v drugih slovenskih mestih in primerjati doživljanje grajenega okolja v večjem na- boru mest. Predlagamo tudi izvedbo študij, ki bi proučevale osebnost okolja, saj smo s pomočjo prostih opisov lokacij prišli do ugotovitev, da ljudje lokacije opisujejo enako kot ljudi. Pri ocenjevanju lokacij bi bilo zanimivo upoštevati tudi osebne izkušnje. Nazadnje pa se nam zdi pomembno tudi nadaljnje interdisciplinarno sodelovanje. 4.6 Uporabna vrednost raziskave Izvedena raziskava se nam zdi uporabna predvsem zaradi raz- vitega vprašalnika za opis in zaznavanje grajenega okolja. Razi- skava in ugotovitve se zdijo uporabne za vse občine in njihove zaposlene, ki vplivajo na ustvarjanje in spreminjanje grajenega okolja, saj lahko s pomočjo njenih spoznanj ugotovijo, katere značilnosti lokacij oziroma lokacije v ljudeh vzbujajo prijetna čustva in katere nekoliko manj prijetna, zaradi česar bi jih bilo treba nekoliko preurediti. 5 Sklep V raziskavi prihajamo do treh glavnih ugotovitev. T emperatura na lokaciji, varnost lokacije in uporabnost lokacije napoveduje- jo spremembo pozitivnega afekta. Ekstravertnost posameznika se pozitivno povezuje z ekstravertnostjo okolja, odprtost po- sameznika pa pozitivno z odprtostjo okolja. Med lokacijami, vključenimi v raziskavo, so se kot najmanj prijetne pokazale T ehniške fakultete, kot najbolj prijetna lokacija pa Grajski trg. Ugotovitve prispevajo k razvoju ugodnega življenjskega okolja, njeni izsledki in izsledki podobnih raziskav pa lahko koristijo predvsem osebam in institucijam, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem in spreminjanjem grajenega okolja. Polonca Borko, dipl. psih. (UN), študentka magistrskega študija psihologije, FF UM Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor E-pošta: polonca.borko@student.um.si Špela Horvat, dipl. psih. (UN), študentka magistrskega študija psiho- logije, FF UM Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor E-pošta: spela.horvat1@student.um.si Iva Štukelj, dipl. psih. (UN), študentka magistrskega študija psiholo- gije, FF UM Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor E-pošta: iva.stukelj@student.um.si Sandra Terplan, dipl. psih. (UN), študentka magistrskega študija psihologije, FF UM Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor E-pošta: sandra.terplan@student.um.si Viri in literatura Abello, R. P., in Bernaldez, F. G. (1986). Landscape preference and perso- nality. Landscape and Urban Planning, 13, 19–28. doi: 10.1016/0169-2046(86)90004-6. Assari, A., Birashk, B., Nik, M. M., in Naghdbishi, R. (2016). Impact of built environment on mental health: Review of Tehran city in Iran. International Journal on Technical and Physical Problems of Engineering, 8(1), 81–87. doi: 10.13140/RG.2.1.3575.2087. Barton, J., Griffin, M., in Preety, J. (2011). Exercise-, nature- and socially interactive-based initiatives improve mood and self-esteem in the clinical population. Perspectives in Public Health, 20(10), 89–96. doi: 10.1177/1757913910393862. Bazargan, M. (1994). The effects of health, environmental, and socio- -psychological variables on fear of crime and its consequences among urban black elderly individuals. The International Journal of Aging and Human Development, 38(2), 99–115. doi:10.2190/fhqy-5t3l-gadm-pud0. Benfield, J. A., Taff, B. D., Newman, P., in Smyth, J. (2014). Natural sound facilitates mood recovery. Ecopsychology, 6(3), 183–188. doi: 10.1089/eco.2014.0028. Chemers, M. M., in Altman, I. (1977). Use and perception of the envi- ronment: Cultural and developmental processes. V Children, nature, and the urban environment: Proceedings of a symposium-fair (str. 43–53). Upper Darby: U. S. Department of Agriculture, Forest Service. Christie, J., in Klein, R. (1995). Familiarity and attention: Does what we know affect what we notice? Memory and Cognition, 23(5), 547–550. doi:10.3758/bf03197256. P . BORKO, Š. HORVAT, I. ŠTUKELJ, S. TERPLAN Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 129 Interdisciplinarni pristop k analizi grajenega okolja: povezave med razpoloženjskimi in osebnostnimi spremenljivkami ter zaznavo okolja Clayton, S. D., in Saunders, C. D. (2012). Introduction: Environmental and conservation psychology. V: S. D. Clayton (ur.), The Oxford han- dbook of environmental and conservation psychology, 1–10. New York: Oxford University Press. Denissen, J. J. A., Butalid, L., Penke, L., in Van Aken, M. A. G. (2008). The effects of weather on daily mood: A multilevel approach. Emotion, 8(5), 662–667. doi: 10.1037/a0013497. Doherty, A. R., Kelly, P., O’Flynn, B., Curran, P., Smeaton, A. F., O’Mathu- na, C., in O’Connor, N. E. (2010). Effects of environmental colour on mood. Proceedings of the International Conference on Multimedia – MM 10, 1655–1658. doi:10.1145/1873951.1874313. Evans, G. W. (2007). The built environment and mental health. Journal of Urban Health: Bulletin of the New York Academy of Medicine, 80(4), 536–555. doi: 10.1093/jurban/jtg063. Goines, L., in Hagler, L. (2007). Noise pollution: A modern plague. Southern Medical Journal, 100(3), 287–294. doi:10.1097/smj.0b013e3180318be5. Guite, H., Clark, C., in Ackrill, G. (2006). The impact of the physical and urban environment on mental well-being. Public Health, 120(12), 1117– 1126. doi:10.1016/j.puhe.2006.10.005. Ikei, H., Song, C., in Miyazaki, Y. (2017). Physiological effects of touching coated wood. International Journal of Environmental Research and Public Health, 14(7), 709–712. doi:10.3390/ijerph14070773. Jokela, M., Bleidorn, W., Lamb, M. E., Gosling, S. D., in Rentfrow, P. J. (2015). Geographically varying associations between personality and life satisfaction in the London metropolitan area. Proceedings of the National Academy of Sciences, 112(3), 725–730. doi: 10.1073/pnas.1415800112. Jones, C. (2009). Interdisciplinary approach – advantages, disadvan- tages, and the future benefits of interdisciplinary studies. Essai, 7(1), 76–81. Keller, M. C., Fredrickson, B. L., Ybarra, O., Cote, S., Johnson, K., Mikels, J., in Wager, T. (2005). A warm heart and a clear head: The effects of weather on mood and cognition. Psychological Science, 16(9), 724–731. doi:10.1037/e416902005-500. Linden, D. V., Nijenhuis, J. T., in Bakker, A. B. (2010). The general factor of personality: A meta-analysis of big five intercorrelations and a cri- terion-related validity study. Journal of Research in Personality, 44(3), 315–327. doi:10.1016/j.jrp.2010.03.003. Park, K., Lee, S., Kim, E., Park, M., Park, J., in Cha, M. (2013). Mood and Weather: Feeling the Heat?. V Proceedings of 7th ICWSM (str. 709–712). Cambridge: MA. Peri Bader, A. (2015). A model for everyday experience of the built environment: The embodied perception of architecture. The Journal of Architecture, 20(2), 244–267. doi: 10.1080/13602365.2015.1026835. Soliño, M., in Farizo, B. A. (2014). Personal traits underlying environmen- tal preferences: A discrete choice experiment. PLoS ONE, 9(2), e89603. doi: 10.1371/journal.pone.0089603. Watson, D. (2000). Mood and temperament. New York: Guilford Press.