• t * ¡ É¡¡|g • ' } KAT0L1SK CRRKVEN LIST, D.»wc& izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. W kr., za i»»1 leta l i<» .r., z> < :> n il . , -t V tiekarnici sprejemata za leto 4 gold., /.a pol leta 2gld., zaeetert leta 1 gl.; ;ik<> z.<a it i ra rji. izgieM bogoifubnih otrok iz rsih ca&ov kerzcanslra. III. 3. Sv. Stanislav Kostka. (Konec.) g) Brntovska ljubezen unstran groba. Poglejmo še, kaj je postal Pavel, preganjavec svetega brata. Ker je Stanislav na zemlji tako zelo ljubil svojega brata, je bilo pričakovati, da se bo v nebesih še pomnožila njegova bratovska ljubezen in da bo še goreč-niše zanj Boga prosil. Kes se je zgodilo tako. Stanislav je sprosil bratu in odgojiteiju milost pravega od-kritoserčnega poboljšanja. Pavel je še doživel, da je bil njegov mlajši brat med zveličane prištet, in bil je pričujoč, ko je sv. Cerkev tako slovesno in veličastno obhajala obletnico svet-nikove smerti. Pavel je ogledoval bratovo podobo, ki je bila na oltarjih izpostavljena v očitno počeščevanje; videl je okrog nje sreberna in zlata darila, ki so jih prinašali ljudje v zahvalo za milost, ktere jim je on sprosil, in v spričevanje čudežev, ki so se po njem godili; videl dolge procesije, ki so na glas častile brata. Se prav dve leti niste minuli od takrat, ko je Pavel na Dunaji zadnjikrat tako neusmiljeno ravnal z bratom, in že je dobil v roko življenje sv. Stanislava, ki sta ga popisala v dveh jezikih dva odlična moža« Večkrat je našel svoje lastno ime, in sam o sebi je bral, kako je naj več pripomogel poveličevati krono svetnikovo. čem bolj ]e spoznal svetost svojega brata, tem bolj je čutil in obžaloval svoje krivično obnašanje do njega. Kadar je slišal ime svojega brata, so mu prišle solze v oči. Čc ga je kdo blagroval rekoč, da je sreč-niši kot vsi Poljaki, ker ima svetnika za brata, ali pa mu omenil, kako s častjo in zavidnostjo nanj kažejo, se je sramoval samega sebe, čutil veliko žalost in videlo se mu je, kako zelo ga tako govorjenje žalosti. Od tod je tudi prišlo, da ni mogel govoriti in pričati, ko so ga prosili, naj kaj pripoveduje iz bratovega življenja; jokanje in ihtenje mu je zadušilo besedo. Tudi naj zaupljivišemu prijatelju ni mogel praviti; ampak, ko'ga je vprašal, je oči proti nebu ob p <.1, roke sklenil in izdihnil: „Oh! naj ta blaga dus.. }>rosi za nas!" Ob drugi priliki, ko so ga očetje ii: Jezusove družbe prosili, naj jim kaj pove o živlienji in čeduostih svojega brata, je skušal na kaj družeča oOerniti rekoč: „Zakaj pa pozabite druzih svetnikov?" In povzdignil je proti nebu oči, ki so se mu hipoma s solzami napolnile, sklenil roke in rekel: ,0 svetnik, prosi za me!" Ni le z besedo spoznal, ampak tudi v sercu je čutil, da ni vreden tacega brata. Od svojega spokor-jenja do smerti je vedno prosil Boga in svojega brata v nebesih za odpušanje, ker ga je tolikrat tako neusmiljeno žalil. In zadnje solze, ki jih je točil na smertni pestelji, bile so solze kesanja, ker se je bil pregrešil z žaljenjem, tepenjem in teptanjem zoper nedolžnega brata. Pa s skesanimi solzami ni čakal do zadnjega trenutka, temuč vedno se je ostro pokoril in v molitvi in čednostih si je prizadeval posnemati svojega blaženega brata. O tem bi imel še več pisati, pa omenim naj le enega prigodka, ki bi bil nam za zmiraj skrit ostal, ko bi ga ne bila tako rekoč božja previdnost odkrila. Na popotovanju je 1. 1G03 neki večer prenočil v hiši imenitne družine Loczka ve. Po večerji gre v sobo, ki je bila zanj lepo pripravljena. V tej sobi je že ležal domač otrok, Stanislav Loczka; pa tako, da ga Pavel ni zapazil. Mislč, da je sam, dolgo dolgo časa moli, in preden gre v posteljo, se ostro biča in pokori samega sebe. Med tem pa se joka in govori besede, ki si jih je zbujeni deček zapomnil in potlej pričal: „Oh, sveti brat, prosi za me grešnika! Sveti brat, odpusti mi, ki sem te preganjal in tolikrat tepel!" — Otrok, ves pre-lašen, zjutraj vpraša Pavlovega služabnika, ali je more-iti ta mož brata umoril, ker se tako pokori in zdihu]e za bratom. Pa kmaii zve, da je bil njegov brat svet mladeneč, ki je v Rimu umeri v družbi Jezusovi, da čudeže dela; Pavel pa je bil do njega zelo neprijazen, zato mu je zdaj tako žal. Slednjič je Pavel vse svoje obilno premoženje raz-dal ubogim in za druge bogoljubne namene in je prosil, že 60 let star, da bi ga sprejeli v Jezusovo družbo. Že je dobil dovoljenje; pa Bog mu pošlje smert ravno tisti dan (13. nov.), ki so ga papež Klemen X odločili za praznik sv. Stanislava. Tu imate zopet dva prelepa izgleda: eden vam kaže pot nedolžnosti, eden pot pokore. SerČno želim, da si izvolite pervo, da vam ne bo treba po drugi britkih solz kesanja pretakati. ñ/aéa prijazna in totaiifiva zveza z ranfeimi. Bilo je vsih Svetnikov dan tako, kakor bi hotla Ljubljana vse cvetje in lepotičje, kar ga ima, k sv. Krištofu na pokopališe spraviti, pa tudi tista dva dni tako, kakor bi hotli vsi Ljubljančani k svojim ranjcim se preseliti, saj za nekaj časa. Upajmo, da niso nosili le samo naravnega in umetnega cvetja, temuč da so svojim ne-pozabljivim ranjcim nanosili tudi veliko duhovnega cvetja, jim darovali veliko zlata, to je, obilno molitve, veliko milošnje, ss. maš in druzih dobrih del. Sej so ljudje umni in menda naj veČi del vérni, ter dobro vedó, s čim so zmožni svojim ljubim umerlim v resnici pomagati in postreči. Lepo je, ko na grobu lučice goré; še vse lepše in zlasti koristniše je, ako na grobu svojci kle¿é in za dušo ranjcega ali ranjce bogoljubno molijo. Vedó tudi vsi umni, kako silno slab je človek in da z najboljši voljo lahko še z mnogimi pomanjkljeji gre v večnost ter ima tamkaj še veliko popravljati, kar ie tukaj zamudil, veliko očiševati se madežev, ki se jih tukaj ni čisto znebil. B ažena Katariua Emerih pravi: „Oh! te uboge duše imajo tako veliko terpeti zarad svoje lenobe, zarad zložne pobožnosti, zarad pomanjkauja gorečnosti za Boga in zveličanje bližnjega. Kako se jim bo pomagalo, če ne z zadostivno ljubeznijo, katera zanje daruje tiste djanja čednosti, ktere so same na zemlji zanemarjale! — In kako silno po tem hrepené! — Same si ne morejo pomagati; vedó pa, da nobena dobra misel, nobeno resno vosilo, katero kak živ človek zanje ima, ni brez moči. In vender kako malo se jih meni zanje! Ako kdo zanje moli, zanje kaj terpi, miiošnjo zanje podeli, jim precej v trenutku to pride v korist. Masnik, kteri brevir zvesto in zbrano moli z namenom, da bi s tem popravil zamude, za ktere se imajo uboge duše še pokoriti, je zmožen neverjetno veliko tolažilo jim pripraviti. In glej, moč mašnikovega blagoslova predere doli do vic in kakor nebeška rosa hladi duše, kterim se pošlje s terdno vero. — Tako so potem vesele, tako srečne, kakor žeje omagujoč, kadar se mu podá požirek hladne vode. — Kdor bi vse to mogel tako viditi kakor jaz, bi gotovo na móc pomagal". Zdaj pa nekoliko nauka o vicah. Nauk o vicah je čez vse priméren zahtevam človeškega zdravega uma, in ravno tako priméren naj bolj blagim čuti lom človeškega serca. Z drugimi besedami: Ne le da vera uči, da so vice, temuč tudi zdravi um in zdravo serce zahteva, da vice morajo biti. Ako namreč pomislimo, kako slab je človek, kaj je vender zmožno nas tolažiti o smerti naših ljubih staršev, sorodnikov, prijatlov itd. sastran njih prihodnjosti na unem svetu, ako bi ne bilo še tamkaj kraja, kjer zamorejo še kaj poravnati, se kaj očistiti in zlepšati taki, ki so qmerli v milosti Božji, pa vender niso bili še popolnoma, niso Šli brez pomanjkljivosti in do čistega spokorjeni s tega sveta. Kar um in aereé želi, to sv. pismo in besedno izročilo uči. Že Si-racid in stari To bija govorita o vicah kakor o sploh znani reči. „Dobrota je vsim živim prijetna, pa tudi mertvemu je ne odreci", pravi modri Sirah (7, 37). In kakor se bere v Makabejskih buhvah (12,46), oni mertvi, ki so še z grehi obloženi, zamOrejo pa z molitvijo, mi-lošnjo in darovi biti od njih rešeni. Sv. evangelij pa pravi: „Kdor govori zoper sv. Duha, mu ne bo odpu-šeno ne na tem, ne na unem svetu" (Mat. 12, 32), in s tem kaže, da se se na unem svetu grehi odpušajo; to pa zadene le odpušenje odpustljivih ali malih grehov, ker spreobernjenje od smertnih grehov po smerti ni več mogoče. Razun nebés, v ktere ne gre nič nečistega, in razun pekla, č;gar prebivalci 60 poboljšanja nezmožni, mora toraj biti še drugi kraj, v kterem se godi omenjeno očiševanje in odpuševanje, in ta kraj so ravno vice. Jezus uči naravnost, da je ječa, iz ktere ni rešenja, dokler ni plačan poslednji vinar (Mat. 5, 26). Ravno to uči sv. Pavel, cerkveni očetje in sploh sv. Cerkev od začetka, to dokazuje in skazuje vsak katekizem; zato bi bilo odveč se pri tem muditi. Bodi pristavljeno še to, da cerkveni zbori in cerkveni učeniki imajo vedno in nepreklicljivo enak nauk o vicah. Posnetek je tale: Ako verniki kakor pravi spokorniki uroerjó v milosti božji še predno so z vrednim sadom pokore zadostili za to, kar so grešnega storili ali kar so dolžnega opustili: se njih duše po lo-čenji s tega sveta s kaznimi v vicah očišujejo; in v po-lajševanje teh kazen jim pomagajo priprošnje živih vernikov, namreč daritve sv. maše, molitve, milošnje in druge bogoljubne dela, ki jih opravljajo zanje po vrav-navi sv. Cerkve. Ako pa imamo božje razodenje, da so vice, vender nam Bog ni naznanil načina in potov, kako vse se duše očišujejo. Gotovo je, da terpé čisto po svojem zasluženji in po meri svojega zadolženja in opušenja dolžnih dél; gotovo tudi, da je terpljenje hudo, kar se nam pojas-nuje že iz tega, ker pravični Bog tudi že na tem svetu za grehe ljudi prav hudo tepe in strahuje. Svetniki in učeniki tudi res prav ostro pišejo o terpljenji v vicah, da je celo podobno mukam peklenskim, ali tudi ravno tako, samo, da ne terpi vekomaj itd. Tudi pripovedujejo marsiktere dogodbe, da se mnoge duše očišujejo dolge in dolge leta, predno so zmožne nebeškega veselja, v ktero nič nečistega ne more, gledanja neskončno lepega Božjega obličja. IMeriarna cerkev in verske ločine na Ruskem• (P. Hrisogon M. priravnal po „K. L.") (Konec.) Prihodnost ruske deržavne cerkve je očitno v nevarnosti po teh ločinah, kedar bi se spremenil vladarski sistem. Mnogi so te ločine zaznamenjali prav nevarno tudi za deržavo. Obrist Pestel, glava dekabristov, štel je 1. 1825 prav na te ločine, in upal je vspeti, če bodo za njega Tudi P. Gagorin je bil te misli: da te ločine so pripravno polje skrivnim društvom in treba je le odvažno-zmožne osebe, pa se bodo zverševala strašna žuganja ločincev. V resnici se ne da tajiti, da pravo ljudstvo je na Ruskem zašlo v ločine pod „nemškem pritiskom petrograjskega sistema". Bakunin, znani komunist ruski, razjasnil je to v svoji poslanici 1. 1862. takole: „Prav tisti čas, ko se je veliki narod ruäki poko-roval carju, boril se je proti dušmanom ruskim; branil je in varoval svojo vero, svojo samo9talnost. S tem je dal na znanje, da tudi njegova pokornost in poterpež-ljivost ima meje, da zna svoja prepričanja braniti, in da mu carska volja ni postava. Ves ta boj je v besedi „razkol". V začetku je ta beseda znamenovala protest proti temu, da bi zmešali deržavo in cerkev, da bi bil glava eni in drugi car. Pozneje imela je ta beseda političen in društven pomen. Ž njo se je Ruska razpolo-vičila v službeno in narodno. Zastonj se vsi carji bore proti tej besedi. Čem bolj pa jo preganjajo, tem več je razkolnikov. Sam car Nikolaj I proti nji, kakor je sam obstal, nič ni opravil. V razkolu, t. j. v ločinstvu, deduje Rus od Petra I svojo narodno Rusko. V razkolu se nahajajo mučeniki, velikani, najmilejše misli in nade. Razkoi se bo vzdignil v imenu svobode, da bo rešil Rusko. „Časi se bodo spolnil;", kakor pravijo razkolniki. Cisto naravno je, da se tudi zdaj mnogo piše o razkolu, in pa o tem, ali je nevaren. V vojski ga je veliko število. Ker po svojih ločinah razno čutijo, mora se ž njimi razno ravnati; in to je težavno. Sicer pa časniki zaterjujejo, da prav razkolniki so najbolji domoljubi, da so zlasti 1. 1863 v Poljski se skazali, da so prejšnega leta oni naj boljšo bolnišnico povzdignili v Serbiji, in da v različne namere radi dajo denarne zneske. Djanja dokazujejo to, da ruski razkolniki, kakor tudi nihilisti, spadajo med narodno ruske divjavce proti Poljakom, in da jih je šteti v demokratično panslavi-stično stranko. Da pa niso tako nedolžni, kaže zadostno to, da so vse vstaje pretečenega veka, Pugačevi in kozaški punti, izvirali med njimi. Ruski in poljski emigranti (izselci) se pač zastonj niso trudili ž njimi. Po nekem čudnem načinu je poljska vstaja 1. 1863 premenila vse strankarske razmere v Ruski, pa tudi one razkolnikov. Rekli smo. da staroverci so imeli svojega metropolita v Beli kernici. Londonska emigracija mislila je staroverce pridobiti za se. Ruski dvor se je obernil do avstrijanskega, naj ostro pazi na Belo Kernico. To bi bilo moralo razserditi staroverce proti carju Aleksandru II. Poljaki so se zastonj ukvarjali ž njimi. Poljska vstaja in pa gerški fanatizem proti katoličanom je storil to: „da so staroverci prisegli ruskemu carju zvestobo". Ostali so pri tem. Vladi ruski je bilo to prijetno slišati, kar je pa delala in storila za staroverce, zgodilo se je vse natihoma. Gosposkam je bilo zapovedano, naj jih pri miru puste, in da njih otroci smejo obiskovati deržavna učilišča. Razkol na Ruskem, ki je tako velik, je znan komaj po imenu. Toda on že po tem slabem in poveršnem opisu daje žalostno podobo o deržavni cerkvi ruski in o društvenih razmerah v Ruski. Nedavno umerli der-žavnik francoski, Thiers, zapustil je v svoji oporoki sledečo znamenito izreko: „da so verska prepričanja podlaga vsakemu organiziranemu društvu". Ali takih, pravih, javnih verskih prepričanj rusko družbinstvo nima, niti umniki, kaj še le drugi ruski svet. Takosen obris „deržavne ruske vere" so prinesli tudi „Hist. pol. Blätter". Znamenit je gotovo, in dobrega premisleka mu ni odreči. Recimo: ako so verske razmere res take (in kako bi ne bile), tc bo Ruska le takrat terpežno prerodila vshod, in sama sebi uterdila stalo, kadar jo vsemogočna previdnost zaverne v staro naročje prave (katoliške) cerkve. Bo ñaparte, največi genij 18. stoletja, ki je prevratnega leva oberzdal, je po bitvi pri Marengu djal milanski duhovščini, ki se mu je predstavila kot pervemu konzulu: Imam vas ko služabnike vere, ki je tudi moja, sa svoje drage prijatelje; rečem vam, da vsacega, ki se bo prederznil naši skupni veri naj manjše zasramo-vanje, ali vašim osebam naj manjše rszžaljenje prizadeti, bom imel za kalivca javnega mirú, in kot tacega bom s naj teršimi in izglednimi kaznimi pokoril, in če treba, tudi s smertno kaznijo. Novejši filozofi so se na vso moč trudili Francosko pregovoriti, da katoliška vera je naj nespravljiviša sovražnica demokratičnega sistema, vsake republikanske vlade: od todi je prihajalo tisto grozno preganjanje, ktero je francoska republika raz-pregla zoper vero in njene služabnike, od todi so one gnjusobe, k te rim je bilo francosko ljudstvo izdano. Tudi Iaz sem filozof, a čutim, da v nobeni deržavi, bodi ka-toršna koli, človek ne more biti kreposten in pravičen, ako ne vé, od kodi izhaja in kam gre. Pamet sama nam o tem ne more prižgati luči; brez vere živi Človek zmeraj v temi, in katoliška je edina, ki človeku gotovo in neprevarljivo pojasnuje njegov začetek in njegov konec. Katoliška vera je v mojih oččh misterij (skrivnost) družbinskega reda; ona privezuje na nebesa ono idejo enakosti, ki ubogemu brani bogatina klati. Nikdar še niso obstajale republike, demokracije, in nobena der-žava brez vere, brez bogočastja, brez duhovnov. Celó grozni Robespierre je rekel: „Kdor najviše bitje iz serca ljudi pregnati skuša, je nakazen ali nespameti ali pa hudobije". Ogled po Slovenskem ftn dopisi. Iz Škofje Loke, 6. nov. (j P. Sigismund.) Danes je blago dušo izdihnil č. P. Sigismund Bohinec, bivši tukajšni kapucinski gvardijan, 58 let star. Ranjki je štiri leta strahovito terpel; protin ga je prečudno sker-čil; bil je res pravi mučenec. Pri vsih svojih bolečinah je bil vedno vdan v božjo voljo in je dajal vsim izgled velike poterpežljivosti. Nič manj nismo občudovali stanovitnosti in poterpežljivosti njegovega strežnika, brata Agrikola, res pravega bisera kapucinskega reda. P. Sigismund je bil doma iz Mengša; bil je povsod jako priljubljena oseba; služboval je v Gorici, Celji, Kerškem in v Loki. Ves vnet za dušni blagor ljudi, je posebno tudi skerbel za lepoto kapucinskih cerkev; kjer je bil gvardijan, povsod je kaj novega napravil. Mariborski knezoškof so ga o času njegovega bivanja v Celji visoko cenili in ga imenovali duhovnega svetnika. Bodi vsim znancem gorko v molitev priporočen. S Pod glada. (Cerkvene naprave. Nove orgije in slovesnost.) 22. nedeljo po Binkoštih, t. j. 29. vinotoka 1.1., obhajali smo tukaj lepo slovesnost, h kateri je kljub slabemu vremenu prišlo mnogo ljudi tudi iz sosednjih župnij. Podgrad, ali po razvalini: Mehovo,je župnija pod Gorjanci in zel6 obiskovana božja pot Matere Božje dobrega sveta, kjer je podoba iz kapelice nekdanjega grada Mebovskega, pa zdaj v stranski kapeli sv. Frančiška Ksav. Cerkveno žegnanje se obhaja v praznik presv. Trojice, in se zbere na tisoče ljudi iz bližnjih in daljnih krajev, da se mora tudi zunaj cerkve služba božja opravljati. Leta 1873 se je napravila blizo Vine-vasi tudi kapelica „Marija-Pomagaj", katera se zel6 obiskuje in o poletnem času ga skoraj ni dnč, da bi ondi ne bilo romaijev; ta se je 1. 1880 olepšala z zvonikom in dobila je 2 zvonova. — Župnija je majhna, šteje v 7 vaseh le 1050 duš, ljudje so tu pod' Gorjanci ubogi; vendar pa vneti za lepoto hiše Božje, ter so v malo letih veliko napravili, tako n. pr. se je 1. 1858 zidala lepa in pripravna župnijska hiša z vsem drugim poslopjem: 1. 1874 zvonik novo prekril; istega leta se je predelal stari farovž v šolo; župnijska cerkev je lepo okinčana in z vsem dobro preskerbljena; kazile so jo le slabe, stare orgije. Vsi župljani so spoznali potrebo novih orgelj, in da bi si jih mogli omisliti, skladali smo že 3 leta doneske brez vradnijske pomoči; vender pa manjka še precejšne svote, da se vse poravni in poplača. Kor je bil za nove orgije prenizek in preozek, treba je bilo tedaj starega podreti in novega zidati. Ali pri tem bi bilo pa zopet pod korom prenizko, zato smo vso cerkev od prezbiterija za 80 centm. okopali in ponižali, pri tem pa se zopet pokaže, da severo vzhodna stran nima temeljna in ni bilo čuda, da je bila stena zel6 počena; toraj smo je morali za 1V8 metra podzidati. Vrata v cerkev so bile poprej majhne, da se je količkaj veči človek moral pripogniti; odstranili smo tudi te, napravili nove hangarje in lepe velike dvestranske vrata, na kterih so lepo vrezane podobe: Jezusovega in Marijnega imena, znamnja Kristusovega terpljenja, in vera, upanje in ljubezen. Popravila in obnovila se je tudi ura v zvoniku. Vse to je dalo obilno dela in stroškov, vendar pa smo z Božjo pomočjo sklenili si napraviti še poslednji kinč v cerkvi, namreč nove orgije. Lansko leto smo se pogodili z gg. Ignacijem Zupan-om in sinovi iz Krope, da nam napravijo nove orgije z 9 spremeni, in te so bile do 28. vinotoka t. 1. postavljene. Mil. gosp. prošt iz Rudolfovega P. Urh so blagovoljno obljubili, da pridejo nam orgije 29. vinotoka blagoslovit; toda zboleli so zadnje dni, in zato so opravilo prevzeli preč. gosp. kanonik R. Frank. Cerkev in župnijska hiša je bila okinčana z venci, mlaji in zastavami, zvonenje in strel je naznanjal okolici, da se ima tu posebna slovesnost obhajati. Ob desetih stopijo preč. g. kanonik na lečo ter v lepem in čverstem govoru razlagajo poslušavcem pomen novih orgelj, da bodo namreč glasile se: Bogu v čast in v poslušavcih budile pobožnega duha. Potem je bilo slovesno blagoslovljenje orgelj, nato velika sv. maša z leviti. Orgljali so preč. g. gimnazijski katehet P. Hu-golin in peli s čast. P. Otokarjem ter dvema druzima gg. pevcema iz Rudolfovega prav izverstno; ljudje so bili kar osupnjeni tacega orgljanja in petja. Orgije so rav lepe in okusne po zunanjem, glas poln in čist, me-anika mojstersko izveršena. Nova iznajdba orgelj na stožke dela gg. Zupanom vso čast, ker so oni pervi se poprijeli te nove iznajdbe, ktera se neki tudi sicer dobro ponaša; zato jim je tudi izvedenec v tej stroki, čast. P. Hugolin Sattner, to očitno pripoznal in vso hvalo dal. Vsi pričujoči gg. so nove orgije pohvalili, župljani so zelo zadovoljni; zato gg. cerkvenim predstojnikom blagovoljno priporočamo gg. Zupane, ki so dobri in pošteni delavci, ne predragi. Vsem častitim gospodom, ki so kakor si bodi k slovesnosti pripomogli, pa izrekamo naj toplejšo zahvalo. J. V. V Gradca, 2. novembra 1882. Ne bode mi ravno lahko biti mož beseda, zakaj da ne, si lahko mislite; ali še teže bi mi bilo ne izpolniti Vam želje. — S posebnostmi ne morem postreči, saj se tukajšnje življenje poteka mirno, še bolj mirno, kakor mimo tekoča Mura po svoji gladki strugi. Zadnje dni je bila hudo narasla, in ko sem bral žalostna poročila iz Tirolskega in Solno-graškega, ter gledal v razburjene valove te urne Sta- jarke, ni mi bilo verjetno pri sercu. Pa posebno se za to nismo menili in raje zahajali zadnje dni v tukajšno frančiškansko cerkev sv. Device v nebo vzete, kjer je bila slovesna tridnevnica v spomin sv. Frančiška. Ker bi tukajšnji oo. frančiškani bili radi popravili svojo cerkev in postavili nov oltar pred tridnevnico, so prosili v Rimu, naj bi se jim dovolilo za nekaj časa odložiti jo. Dobili so dovoljenje, toda: „ako se obhaja vsaj še v mesecu oktobru". 28. okt. tedaj so mil. kn. škof najprej posvetili veliki novi oltar. Tujec rad gre v cerkev ne samo molit, ampak tudi gledat si v spodbudo nenavadno slovesnost. In kakor sem bil sam ginjen, tako tudi Vam ne morem zamolčati, kaj me je precej v začetku posebno ginilo: sprejemanje vikšega pastirja pred cerkvijo in slovesni vhod v cerkev. Zraven duhovščine sprejeli so kn. škofa tudi lepo oblečeni posvetni možje z gorečimi svečami in cela versta belo oblečenih, ovenčanih in z gosto tančico zagernjenih deklic in devic. Vsaka je imela v roci svetilnico z gorečo svečo, tako da so bile popolnoma take, kakor sem videl včasih naslikane evangeljske pametne device, ki čakajo ženina s prižganimi svetilnicami. Prav milo se mi je storilo, ko se je začela truma gibati in so mi prišle na misel besede : Ecce s p o n s u s venit, exite obviam ei! (Lejte, ženin prihaja, pojdite mu naproti.) In kot pametne device so spremile tudi višega pastirja pred novi altar. Po navadnih obredih je bila slovesna sv. maša. Novi altar je zelo lep, okusen in umeten. Popisovati ga Vam ne morem, gotovo ne bode „Kirchenschmuck" molčal o njem, opomnim pa, da je večinoma domače delo, t. j. izdelali so, kar je lesenega, fratri — sebi v čast in slavo božjo. Gledavcev je bilo celi dan dovolj v cerkvi. Popoldne ob 5. se je pa začela tridnevnica, gotovo zelo podobna oni, ki ste jo obhajali v Ljubljani. Vsaki dan, t. j. v nedeljo, ponedeljek in torek, ste bile dve pridigi, slovesna (pontifikalna) sv. maša in slovesne pete litanije Matere Božje. Predmet govorom je bilo življenje sv. Frančiška, govorniki pa, mislim, bili naj boljši graški pridigarji — vabila dovolj za poslušalce „naše verste". Posebno všeč so mi bile pete litanije, katere so peli na koru večglasno, krepko in postrež-ljivo, da bi jih bil poslušal v pozno noč. Tako jih nisem slišal še nikdar peti. V torek popoldne po pridigi so podelili mil. kn. škof papežev blagoslov, na to so bile litanije in za sklep „Te Deum", ki ga je pela po znani melodiji vsa cerkev. Opazil sem tukaj, da ljudje bolj pogumno molijo in pojejo, kader je treba odgovarjati na glas. Prav bi bilo, da bi tudi pri nas po cerkvi bolj slišala se skupna molitev in tudi da bi ljudstvo bolj privadilo se peti skupno. Z mémo koralno petje bi se gotovo kmalo priljubilo, samo da bi gg. duhovni pastirji spodbujevali, naj le poje s pevci na kori vred. Enakih cerkvenih slovesnosti smo imeli ta mesec precej, ker skoro po vseh cerkvah so kaj popravljali in na to slovesno zopet pričeli božjo službo. Včeraj sem imel priliko ogledati si vsaj eno pokopališče. Povsod obilo lišpa — čudna prikazen v sedanjem materijališkera času. Ako po smerti ni nič — kakor brezverci kvasijo — in postane telo zemlja in se ne bode nikdar oživelo: čemu toliko brigati se za pokopališča. Pa spomnimo se, da duh priča sam o sebi, ako se tudi hoče zatajiti ; „testimonium animae." Kar celi vozovi *) sô vozili včeraj in predvčeranjim vence na grobove, lepo vreme je zvabilo neštevilno ljudstvo na to mesto mertvih. Ker tudi tukaj zidajo cerkev presv. Jezusovega Serca, se nisem mogel premagati, da bi je ne šel gledat in primerjat z ljubljansko. Pa videl sem, da nas Grad-čani ne bodo prehiteli, ker zidovje se je vzdignilo ko- *) Prav kakor tudi v Ljubljani. Vr. maj kaka 2 sežnja s tAl. Ko si jo bodem natančneje ogledal, bom lahko več poročal; dosedaj mi to ni bilo priložno. Kako da je z onim zagrebškim „potresovalcem" Falb-om, Vam je morebiti znano. Duhovnik — odpadnik, na tujem oženjen — se je hotel sedaj tukaj ustanoviti, tukaj, akoravno je tu pel svojo novo mašo. Pa gosposka se je ozerla nanj in njegov zakon bodo djali na paragrafe. — Mnogo dobrodelnih naprav je začelo olajševati revežem zimske težave; reči se mora, da v tem oziru tukaj mnogo store. — Kakor v Ljubliaui je tudi tukaj družba in bratovščina, ki skerbi za lepa cerkvena oblačila. Videl sem dela gospej is najvisih stanov; vsako leto jih razstavijo, predno jih razdelijo ubožnim cerkvam. Ravno sedaj je tudi tukaj drugih razstav videti. November nam je prinesel naj lepše vreme, ki si ga moremo želeti. Ker je hribec „grad" v sredi mesta, se lahko oveselimo jesenske narave. Upam, da tudi pri Vas ni drugač. Serčno pozdravljam. Strosmajerova nova stolnica v Djakovem. Pred 32 leti 1. vinotoka je prevzvišeni škof Jožef Juraj Strosmajer ko bosensko-sriemski škof obhajal vhod v malo semenisko cerkev v Djakovem. Stara stolnica, posvečena sv. Petru, je bila od Turkov razdjana. Posvečena je zopet na čast sv. Petru, ter )e previdnost Božja odmenila, da to, kar je sovražnik keršanstva z ognjem in mečem razdjal pred 200 leti, je katoliški škof z nepremagljivim svojim duhom zopet postavil v sedanjem stoletju. Šteje se nova stolnica med naj lepše in naj slavniše na svetu, kakoršne potrebujejo včasi več stoletij, da so dodelane; premilgosp. škofu Strossmajeru je Vsegamogočni moč dodelil, da jo je sam doveršil, kakor je delo sam pričel pred 16 leti. „Glasnik sv. Josipa", ki to popisuje, pripoveduje, da cerkev je zidana iz opeke, v romanskem slogu, in ima veliko kupijo m dva zvonika. Po obsegu je obšir-niši od cerkve „sv. kralja" v Zagrebu, če prav ima le ta prostora za 7 tisuč ljudi. V notranjem je prečudno lepo slikana; v vsem je taka lepa edinost in zložnost, da stermečega gledavca v resnici opanuje. Deljena je v tri ladije. Srednja ladija na oboku v prekrasnih slikah kaže najglavniše dogodbe iz starega zaveta: stvarjenje sveta, zgubo raja, vesoljni potop, darovanje Abrahamovo itd. Vse slike na desni strani, razun ene, je naredil Aleksander Seitz (Zajic), vse ob levi, razun ene, njegov sin Ljudevit. Ta rimska slikarja sta si s tem delom pridobila neugasljivo slavo. V stranskih kapelah so naslikane podobe novega zavčta: rojstvo Jezusovo, ena najlepših podob, obiskovanje M. D., Jezus v tempeljnu itd. Čudovito lepi so tudi oltarji. Glavni oltar je postavljen po načinu kakor po bazilikah in težko mu je kteri enak, razun v baziliki sv. Petra v Rimu. Na štirih mornarskih pilih sloni nekaka kuplja, nan ktero stoji kip sv. Petra, ki blagoslavlja ljudstvo, in pod kupijo je oltar. Tudi drugi oltarji so ozališani s čudo lepimi kiparijami, ki so izdelane po reškem kiparji Donegan u. Posvečeni so altarji: sv. Eliju, varhu Bosne, sv. De-metru, varhu škofije ariemske, ss. slov. apost. Cirilu in Metodu, Materi Božji, sv. Jožefu in sv. Janezu Nepo-mučanu. Leča ima izbuknjene dela že imenovanega Donegan a. Velikanska kuplja ima naslikane ključe sv. Petra, stol sv. Petra, križ in napis: „Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale," — vse tako, kakor v cerKvi sv. Petra v Rimu. Senjakomodruski ikof Po s i lovi d je zverševal posvečevanje cerkve in oltarjev 1., 2. in 3. vinotoka. Slovesni vhod v novo cerkev je prevzviš. ikof Stross-majer obhajal 1. vinotoka. Veličanstvo te slovesnosti se ne d£ popisati. Okoli 300 duhovnov iz vsih hervaških škofij je bilo pričujočih, odlični domači in tuji gospodje, velikaši s Poljskega in brez števila ljudstva spremljanega s troj nato glasbo, med zvonjenjem, med bučanjem čudovitih orgel j, ki stanejo 30,000 gld., med streljanjem iz topov so srečnega dušnega pastirja peljali v preslavno cerkev, kjer je pervi pot opravil naj svetejši dar in besedo božjo oznanoval o edinosti katoliške cerkve na skali sv. Petra. Velikanska cerkev je bila vsa napolnjena. Bilo je nekaj salomonskega; slovesnost se je obhajala osem dni in osmi dan se je dokončala z zahval-nico „Tebe Boga hvalimo" in s konečno pridigo škofovo. Opomniti je tudi, da pod cerkvijo samo je tudi še podzemeljska cerkev (kripta), kakor je videti na Laškem pri prav mnozih imenitnih cerkvah; v nji je oltar, na kterem se bojo sveti obredi obhajali včliki teden. V tej podzemeljski cerkvi bodo počivali škofje po smerti, tudi Strossmajer si je že mesto odločil. Papež Leon XIII. in cesar Frančišk Jožef sta s prelepimi pismi čestitala prevzvišenemu gosp. Škotu, ki je pervi pot 4. vinot. v novi cerkvi prestavljal god visokega vladarja. Čez 300 telegramov od vsih strani je v teh prilikah dospelo slavnemu višemu pastirju, da molčimo o neštevilnih družbah in vstavih in poslanstvih, ki so enako opravili svoje vošila. Tudi je sledil v škofovem dvoru tiste^ dni obed za obedom — eden sijaj-neje od druzega. Škot sam pa je bil ves čas navdušen hvaležnosti do v*egamogočnega Boga, ker je srečno dokončal tako ogromno delo. Bog ga ohrani še mnogo mnogo let, in daj mu doseči v tempeljnu jugosloven-skega naroda to, kar je dosegel s tem častitljivim tem-peljnom, ki je sad njegovih skerbi in truda, pa tudi po naj večem njegovo lastne darežljivosti. Angelj in detek. Prišel je rajski sel prav zali Tje k zibki žarkov ves obdán, V nji luckal pa je deček mali, Tik ljube mamice — bolán. „O bratec, k večni luči dvigni Z menoj se", — angelj govori, — ..S te revne zemlje gori dvigni, Ker zemlja tebe vredna ni. ,.Na nji cvete ti le terpljenje, Nje radost ció sercé težf; Je tožen vrisk in vesoljenje, Le jok raduje se na nji. „Skerbi je polna vsaka slavnost; Ni solnčni dan tako vesél, Da zagotovil bi naravnost: Minil bom brez viharjev strél. „Al* mar če tuga se vseliti Na to obiičjice čisto? Grenkosti ihta ga zblediti, Kaliti solza to okó? „Ne! — Pojdi z mano v stanje solnčno, Tam venčeke boš zlate vil, Boš gledal Jezusčka, — neskončno Bos srečen; tu bi solze lil. Naj mama, serčno te ljubeča, Nikar ne joka za teboj, Pozdravi jo, povej da sreča... Nebesa bodo dčlež tvoj. „Naj ona žalost vso odbije, — Ti si za angeljčka odbran. Sej, kdor umre brez hudobije, Je smert njegov naj lepši dan!" K prestolu svete se Trojice Povzdigne z dečkom sei blišeč; Se materi vlijč soltice; Za dečka pa solzA ni več. Radoslav. Razgled po uvela. Nemško. Nemški gospodje liberalci, ki so bili pred volitvami kaj glasni s svojo prihodnjo zmago, so zdaj pobiti, bolj tihi in klaverni, ker hudo jih skele njih zgube. Poprej kajfani in sumničeni konservativci pa so se zel6 ojačili. Vsih pruskih zborničarjev je 433, absolutna večina 217. Središe in konservativci skupaj imajo 236 glasov, s Poljci vred 254; zedinjeni razni liberalci pa le 127 ali K večemu 130 glasov. O kaki liberalni večini tedaj v novi zbornici ne bo govora, ako bodo konservativci stanovitni. „Missionsblatt" toraj Boga hvali in se nadja, da je od nove zbornice vender še kaj dobrega upati, in Prusija bode rešena „liberalnega gospodarstva". In to je zopet dokaz, da: „Človek obrača, Bog oberne. Le serčno! Nikoli ne smemo boječi biti, mi vemo, da On — Bog — je velik nad vse." Na Nemškem se semeniša zopet začenjajo polniti, tako n. pr. v Trier-u. V Metzu se ima, kakor v Straa-burgu, pričeti katoliško semeniše; podlaga k temu bode kacih 15 učencev iz privatne deške naprave č. g. Du-foura. V Freiburgu je le 12 bogoslovcev; pred kulturno borbo jih je bilo 40 poččz. Belgija se pogrezuje v sramotno sužnjost, odkar liberaUtvo gospoduje. Županom se naklada, da naj bodo ogleduhi in ovaduhi nad duhovni. Eden županov pa je dotično tablico nazaj poslal z opombo: „Ako se vladnemu svetovalcu pozdi belgiške župane spremeniti v „špijonske hlapce", se jaz taki nalogi odpovem, tako globoko se nikoli ne bom zavergel. Blagovolite justic-ministru povedati, kar sem rekel." Francosko. Francozi zdaj vidijo, kam so jih pripravili ničvredni Gambetti in drugi framasonski zani-karneži. „Černa derhal" se imenujejo, ki so v Mont-ceani les-Mines-u eno cerkev kviško vergli in razsuli, ki križe, cerkve in vse skrunijo, kar je katoličanom sveto. Vlada jih je v začetku bolj podpirala kot ustavljala in še le ko je bilo prepozno, je jela zapirati mlade potepuhe, in jih pred sodnije goniti. V Lionu, v Amiens-u, celo v Parizu se kažejo reči, ki dajejo misliti, da so početniki v zvezi s „čemim tolovajstvom". V Lionu so en dan (v nedeljo) na dveh krajih, kjer je bilo zbranih veliko ljudi, čemi tolovaji dinamitne bombe med-nje vergli, ki so se razletele in več ljudi razmesarile in ranile; v Amiens-u je bilo pet pogoriš v štirih tednih, in veliko enacega. To je sad nove izreje brez Boga, sad ločitve šole od Cerkve, sad zatiranja duhovnih vij, spovedi, obiskovanja sv. maše itd. pri mladini. Republikanska vlada je vse storila, da bi ljudstvu vero in Boga iz serca iztergala, in — zdaj zgodaj je začela žeti, kar je sejala in še seje! Amerikanske novice. Sovražniki na višavi. V Mišikotu na Viskonsinskem je bil pred nekterimi dnevi kmet Albert Kaiser z otroci na polji. Kar nepre-vidoma se velik plešast jastreb spusti na naj mlajšega otroka, da bi ga odnesel. Oče prileti in roparja odpodi; vender pa je bil jastreb otroka že hudo okljeval in ranil. Strah je nevaren. V okrajini Grand-Rapids je nedavno žena Pek jagode brala; kar zagleda sebi nasproti černega medveda, kterega se je tako prestrašila, da se je omedlevši zgrudila. Ko se je zopet zavedila, vidi, kako medved lepo zlagoma zoblje njene jagode, za njo se pa še zmeni ne, in je lahko mirna šla domu. Strah pa jo je bil tako pretresel, da je dva dni potem umerla. Draga cerkev. V Novem Jorku je bila v tretjo stoletnico sv. Terezije, 15. oktobra, posvečena cerkev a v. Terezije. Za to cerkev je bil posledojih 6 lčt do čistega izplačan dolg: 120.000 dolarjev, čez 240.000 goldinarjev. Kaj žganje stori! V Klarksburški okrajini v Virginij' je kmet Jan. Bogges ubil svojo ženo in svojo 131etno hčer. Bil se je zmešal od preobilnega žganja, ki ga je pil; žena in hči se hočete iztergati očetu in iti od hiše, on pa je popadel železno kuhinjsko orodje in je obč pobil. Drugi otroci so se bili poskrili. Gerdega dedca so našli pijanega v hiši. Streznjen ni hotel o vsem tem nič vediti. Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 13. listopada. S. Stanislav Kostka spr. — 14. S. Serapijon m. — 15. S. Leopold. — 16. S. Otmar. — 17. S. Gregory čudodelnik. — 18. S. Evgenij spr. — 19. Petindvajseta nedelja po Bink. S. Lizabeta kr. Zahvale: Št. 114. Bila sem leto in dan tako hudo na nogi bolna, da sem mogla le v postelji ostajati, in natorne zdravila niso pomagale, začela pa sem se priporočati Naši ljubi Gospčj, sv. Deodatu, sv. Jožefu itd. in vživati lurško vodo, in kmali potem se mi je zboljšalo ter že zamorem hoditi, zdaj tudi že brez palice. Bog bodi ve-komaj hvaljen, češena N. lj. G. in svetniki Božji. V Ljubljani, 5. listopada 1882. M. Š. Št. 115. Ze več časa sem bolehala in mi je bilo že prav hudo, priporočila pa sem se v priprošnjo N. lj. Gospej presv. Serca z obljubo, če ozdravim, naznaniti zahvalo po „Zg. Danici"; torej se zdaj naj priserčniše zahvaljujem Bogu in Naši ljubi Gospej presv. Serca, in vsem, kteri so s svojo molitvijo mi kaj k temu pripomogli, ker sem zdaj skorej popolnoma zdrava. V Ljubljani, 7. listopada 1882. M. B. V molitev priporočeni: Gospod se priporočuje N. lj. G. za pomoč v dušnih potrebah in hudih skušnjavah. Ako bo uslišan, hoče v „Dan." naznaniti. — Sestro priporočuje sestra v več težavah za pomoč. — Bolna za posebno pomoč N. lj. G. Opomini k modrosti. (Is bukev Sirahovih, iz XL. poß) 13. listopada. Veliko težav je vsim ljudem prisojenih, in težek jarem le£i nad Adamovimi otroci od dni njih rojstva do dne njih pokopa. 14. Njih (ljudi) misli in skerbi serca so obemjene v premišljevanje prihodnosti in v dan smerti. 15.....smertf prelivanje ker vi, prepir in meč, stiskanje, lakota in zatiranje in Šibe: vse to je napravljeno za hudobneže, in zavoljo njih je bil priSel potop. 16. Vsaka podkupnina in krivica preide (nima teka); zvestoba pa ostane vekomaj. 17. PremoŽenje krivičnih posahne kakor potok, in se zgubi kakor velik grom v deŽji. 18 Kadar on (krivični sodnik) svojo roko odpirat se veseli; toda poslsdnjič hudodelniki vendar le skoper-nijo. (Z veseljem odpirajo svojo roko podkupljeni, ko darove prejemajo; toda taki krivičniki bodo z zemlje potrebljeni.) 19. Mlajši hudobnih ne poganjajo veliko odrastikov; zakaj nečiste korenine verh skale ropotajo. („Nečiste", trohle korenine ropotajo verh proda, ker jih solnce posuši. Pomen: Otroci hudobnih staršev ne bodo imeli dobrih otrok. Kakor is slabe, trohle korenine ne zraste zdravo, dobro drevo; ravno tako tudi iz slabih, spače-nih staršev ni upati dobrih otrok.) Listek za raznoterosti. Pn. g. dr. Lenart Klofatar, častni kanonik, vodja bogoslovskih naukov in profesor, člen deželnega šolskega sveta itd., je prejel viteški križ Franc-Jožefo-vega reda. Bog daj srečo! Življenje Dobrilovo. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu je izdalo življenjopis ranjcega škofa Dobrila. Spisal ga je Cvetko Rubetič. V Terstn se je praznik sv. Jueta, mestnega patrona, uni teden prav slovesno obhajal. Milgsp. škof dr. Gla-vina so v stolni cerkvi imeli sv. mašu z veliko azistenco in po maši so sami pridigali. Pričujoč je bil župan in mnogo mestnih odbornikov, občinstva pa v cerkvi in pri cerkvi 700U—8000 ljudi. Med službo božjo se je streljalo s topovi na gradu — Na pokopališe k sv. Ani je o Vsih-Svetih romala ogromna množina ljudstva iz vsih stanov. („Edin.") Die heil. Comnnion. ihre Philosophie, Theologie und Praxis. Von John. Bern. Dolgairus, Orat. d. heil. Phil. Ner. Iz Angleškega. — 482 str., cena 2 gl. IG kr. v katol. bukvami. Knjiga za učence, globokomisleče, prav pripravna zvikšati ljubezen in češenje do naj sv. skrivno s t i. Briefe Über das Fegfener, von einem alten Benediktiner an seinen Neffen. Kegensburg, New-York und Cin-cinati. Pustet 1883; 131 str., cena 30 kr. v katoliški bukvami. — Izdajatelj pravi, da gotovo ni lahko kdo bral teh pisem o dušah v vicah, da bi ne bil k djanski pomoči v tolažbo duš v vicah na novo spodbujen. Precej v začetku pervega pisma pravi stari redovnik: ,,Ni veliko pobožnoat, ki bi bile najsvetejšemu Jezusovemu Sercu tako ljube, ki bi obilnost Božjih milost na zemlji tako lepo obračale, nam samim toliko koristile in tako posebno poživljale trume naj blagŠih in naj bolj zapu-šenih duš, ki so k temu še neizrečeno hvaležne, kakor je pobožnost in zado^tovalna ljubezen v pomoč in tolažbo ubozih duš v vicah." Na Reki je od 27. do 28. okt. strahovit vihar v obličji mesta razdjal večih in manjših bark 6 in veliko čolnov, terse bojč, daje tudi veliko ljudi utonilo. Tudi na južnem Francoskem so bili ravno tisti čas grozni viharji in več ljudi je končanih. 30. okt. pa so grozni viharji ob južnih in severnih bregovih španjske dežele več bark potopili. Pil TOlitfi poslanca za deržavni zbor v Ljubljani se je vdeleiila samo nirodna stranka; toraj je bil enoglasno izvoljen g. P. Orasselli • 515 glasovi T Kamnika je 3. t. m. umeri & gosp. benefic. A. Balant R. I. P. T Travnik bosenski je šel 20. okt. v službo in tako rekoč v misijon k čast. oo. jezuitom Janez Bajic, dosedanji cerkvenik in merliški oskerbnik v ljubljanski bolnišnici, po domačiji Štajerec. — C. o. Aleksander Ho-fer od ondod poterjuje, da je prejel po omejenem J. Bajcu poslanih 10. gl. za gimnazijo v Travniku in 5 gl. za ubožno cerkev sosednjega g. župnika. Krilljani varite te TT«! Med ljudmi je polno malih knjižic, listkov in papirčkov, na kterih so prav čudne reči popisane, ki so pa smertne vraže. Marsikteri po-hišni kramarji dajejo take čisto neverjetne, ismiiljene in vražne reči tiskati, da s njimi dobiček delajo. Že večkrat smo svarili zoper take sleparstva in zopet svarimo, ker v kratkem so nam zopet enake reči v roke prišle. Navadno take slepila obetajo, da tisti, ki ta papirček pri sebi ima, ki to in to opravlja itd., ne pride ▼ pekel, ne v vice, da njegova smert bo imela tako vrednost, kakor da bi bil za vero kri prelil, da ne bo nesrečne smerti storil, da ne bo kužnih bolezen pri hiši, da ga ne bo strela zadela, da ne bo nesrečnega poroda itd. Pa take sleparije tudi terdijo, da bodo od Boga prekleti, kteri bi takim vražam nasprotvali, da bi se ne razširjale; kteri pa jih bodo razširjali, da jim bodo od-pušeni vsi grehi itd. — Ena tacih goljufij ima na čelu podobo križanega Jezusa in pa slepilo, da je prepis pisma, ktero je bilo najdeno pri božjem grobu v Jeruzalemu, hranjeno od sv. Očeta in cesarja Karola II v srebernih skrinjah itd. — Kakor smo rekli, tacih laži in sleparij je prav veliko raztrošenih med ljudmi. Komur enake čudne in neverjetne reči v roke pridejo, naj vč, da se zoper pervo in drugo Božjo zapoved pregreši, ako jih veruje in razširja. Pokaže naj jih svojemu duhovnemu pastirju, pri kterem bo resnico zvedil. In kjer goljufi tudi veči bukve in razne zoperverske reči trosijo, naj se vselej pogleda, če so reči poterjene od v. č. škofij stva. Dobrotni darovi. Za Študentovsko kuhinjo: Celsissimus 20 gold. — Č. g. župnik Janez Kapuz 2 gold. — Č. g. duhovni pastir Fr. Tavčar 3 gl. — Dobrotnik iz Str. 1 gl. — Z Brezovice č. g. P. 5 gl. — Neimenovana 50 kr. — Neimen. 2 gld. — Č. g. župnik Tom. Kajdiž 2 gld. — Neimen. 1 gl. — Č. g. župnik Fr. Rihar 10 gl. — Neimenovan 10 gld. — <3. g. K. 1 gl. — Gospd G. 1 gl. — Neimenovan 10 gld. — 0. g. Fr. Boncelj 3 gld. — — Z Dobrove po č. g. župniku J. Babniku Ji gl. 38 kr. — C. g. župnik J. Dolžan 1 gl. — Č. g. Šim. Ažman 10 gl. - G. K. P. 5 gl. — Č. g. župnik Janez Volčič 100 gld. Za pogorelce v Cerovcu v Stopiški fari: Neimenovan 5 gl. — Brezovški farani po č. g. župniku J. Potočniku 5 gld. — Z Dobrove po č. g. župniku 5 gl. Za pogorelce pri sv. Magdaleni nad Idrijo: Neimenovan 5 gold. — Brezovški farani po č. g. župniku J. Potočniku 5 gl. — Iz Žalske župnije po č. g. župniku Lovr. Urbaniju 6 gl. — Pn. g. stolni dekan J. Vole 5 gl. — Z Dobrove po č. g. župniku J. Babniku 5 gl. — Z Ihana po č. g. župn. J. Dolžanu 9 gl. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Brezovški farani po č. g. župniku J. Potočniku 5 gld. — Stara Loka po preč. g. dekanu M. Kožuhu 22 gl. 73 kr. — Iz spodnje Idrije po č. g. župniku M. Hoivatu 3 gl. — Neimenovan 50 gold. — Z Ihana po č. g. župn. J. Dolžanu 3 gl. — M. duhoven 1 gl. Za hišo katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljub-Ijani: Oddano pri preč. g. J. Gnjezdu: Neimen. 20 gl. — Preč. g. uršul. spoved. M. Jeriha 5 gl. Za opravo ubožnih farnih cerkev naše škofije: Po č. P. Jožefu 1 gl. — Iz Dolenje vasi 11 gl. — Neža Hudovernik 20 kr. Za obgrobnico f Jan. Stritarja: Mil. gospod stolni prošt Jožef Zupan 2 gl. Za Tirolce in Korošce s povodnijo poškodovane: Mil. gosp. stolni prošt Jožef Zupan 25 gold. — Pn. g. kan. Menr. pl. Pavker 5 gld. — Pn. g. kan. Andr. Zamejic 12 gld. — Neimenovana 5 gld. — Brezovški farani po č. g. župniku J. Potočniku 12 gl. — Pn. g. stolni dekan J. Vole 6 gl. — Z Dobrove po č. g. župniku J. B. 5 gl. Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: Pn. g. stolni dekan J. Vole 20 gl. — Brezovški farani po č. g. župniku J. Potočniku 5 gl. — Z Dobrove po č. g. župniku J. B. 5 el. — J. K. 2 gl. Za misijon Č. g. Val. Ldh-a v Bosni: Pn. g. stolni dekan J. Vole 20 gl. Za Bosno: Č. gap. župnik BI. Petrič iz Blagovice rudeč mašni plajš. Za sv. Očeta: Z Dobrove po č. g. župniku J. Babniku 24 gold. — Brezovški farani po č. g. župniku J. Potočniku 5 gl. — Č. g. D. Brodnik 1 velik križavec. Za sv. Detinstvo: č. g. Fr. Perpar 10 gl. (oddano {»ri vodstvu). — Pn. g. stolni dekan J. Vole 20 gl. — z Žalske župnije po č. g. župniku Lovr. Urbaniju 8 gl. 98 kr. — Brezovški farani po č. g. župniku J. Potočniku 5 gl. — Neimenovan 10 gl. — Č. g. župnik Fr. Porenta 3 gl. — Iz Borovnice 7 gl. r- Z Ihana po č. g. župniku 3 gl. — Karol Pogačar 40 kr. Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Pn. g. stolni dekan J. Vole 20 gl. — J. K. 3 gl. (Ravno ta za ss. maše za duše v vicah 10 gl.) Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: G. Jož. Ožura 2 gld. Za vstanovo semeniŠa in bolnišnice v Filipopolji: Pn. g. stolni dekan J. Vole 5 gl. Za Ratisbona v Jeruzalemu: Pn. g. stolni dekan J. Vole 20 gl. Za afrikanski misijon: Iz spodnje Idrije po č. g. župniku M. Horvatu 4 gl. — Po č. g. župniku Al. Koširju 6 gl. 50 kr. — Iz Vodic po č. g. župniku Tom. Kajdižu 4 gl. — Brezovški farani po č. g. župn. J. Potočniku 5 gl. — Neimenovan 5 gl. — Č. g. D. Brodnik 1 velik tolar. — L. Velkaverh 1 gld. — Liza Žigman 1 gl. — Č. g. župnik A. Golobič 1 gl. Za misijone v Kini: Neimenovan 5 gl. Za uboge stiskane misijonarje v Egiptu'. G. Jož. Ožura 3 gl. (verh tega 40 kr. „naj bolj potrebnim"). Za naj potrebniši misijone: Z Ihana po č. g. župniku J. Dolžanu 7 gl. 20 kr. Za bratovŠino sv. Leopolda: č. g. župnik A. Golobič 1 gl. Za francosko bratovŠino za verne duše v vicah: Z Brezovice 5 gl. Pogovori z gg. dopisovalci. Mnogim gg.: Odgovor se ni godan. — G. S.: Za to pot prepozn(/ toraj prih. Preserčna hvala za vse in bratovski pozdrav! — G. V. K.: Ker je za zdaj v tem oziru poskerb-Ijeno, toraj drugi pot. Hvala! Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.