42L sfj
• t BF
i.l
•S r	ä
J *

Štev. 14.	Leto 7.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Po kongresu . . .
Skupnost železničarjev je prvi naš korak in naša zahteva.
Edinstvo železničarjev je naša parola.
Mogočna organizacija Saveza železničarjev Jugoslavije je rešitev iz našega težkega položaja.
Kongresni dnevi so za nami. Organizirani železničarji cele Evrope so nam govorili v Ljubljani pri otvoritvi kongresa, nam povedali, kako so se organizirali oni in- borili in kako so pridobivali na svojih človečanskih pravicah, ko so bili močno organizirani in govorili v imenu močne organizacije.
Samo z močno organizacijo so lahko prisilili svojega delodajalca, da je spoštoval pred vsem svoje lastne odredbe in zakone, da je gledal na železničarja kot na človeka.
Medsebojna solidarnost železničar, delavstva je vzbujala spoštovanje in dajala avtoriteto, da so morali računati z njimi. Dobro organizirano železnicar-stvo po vsej Evropi je dejansko pokazalo trdo resničnost Karl Marksovega klica: »Rešitev delavstva je v rokah delavcev samih.«
Mi, železničarji Jugoslavije, gremo sedaj z dvojnim veseljem in z večjo voljo na delo, da okrepimo še bolj svoj »Ujedinjeni save'z železničarjev Jugoslavije«, da ga postavimo še na trdnejšo podlago, kakor jo je imel sedaj. Svojo lastno hišo hočemo sezidati tako i trdno in mogočno, da je ne bo stresal noben sovražen vihar. Svoj »MI« hočemo zliti v takšno celoto, da bo njegov glas prodrl zahtevajoče in odločno k vsakemu in vsem, ki režejo kruh pravice in eksistence, da bodo poslušali in uvaževali zahteve, kako ga naj odrežejo.
Kongres je pokazal, da treba posvečati mednarodni solidarnosti delavstva in idejni ter stvarni izobrazbi železničarjev največjo pažnjo, ker je to najmočnejša sila v borbi proti reakciji. Izobrazba v proletarski ideologiji in miselnosti je prepotrebna vsakemu železničarju, če se hoče res zavedno in z uspehom boriti zoper vsemogoča izkoriščanja bodisi telesno ali duševno. Današnji nacionalizem v raznih oblikah fašizma nastopa preračunjeno in spretno proti političnim in socialnim pravicam; delavcev in s tem seveda železničarjev. Današnji nacionalizem, ki mu pravimo tudi fašizem, ni idejna narodnostna borba, nego je le borba internacionalnega kapitalizma pod novo krinko proti demokraciji, proti političnemu vplivu delavstva v svobodnem razvoju človeške družbe.
Zastopnik avstrijske železničarske organizacije, njen predsednik sodrug Toman je izrazito in račiinljivo pojasnil nalogo delavstva in s tem železničarjev v sedanji dobi. Pokazal je, kako je organizacija pred vojno,^ katere člani so bili še mnogi stari železničarji, ki so sedaj državljani Jugoslavije, delala, se borila in ravno zato. ker je bila tako- močna in kompaktna, ker je trdno držala geslo »MI«, ter dokazala učinkovite uspehe: normalizacijo delovnega časa, dobro pragmatike, provizijski sklad, soodločevanje pri upravi in še mnogo drugih dobrin. Avstrijski železničarji so si po prevratu obdržali te priborjene pravice, ker so stali neoma-jano organizirani. Ali bi to ne bilo mogoče v Jugoslaviji? ... Da, mogoče je, ali pred vsem treba volj©, požrtvovalnosti, energije in zavednosti ter hotenja po solidarnosti, skupnosti, organiziranosti.
Po kongresu moramo odločno- pokazati, da smo tudi v Jugoslaviji železničarji organizirani In da delamo v svoji organizaciji tirdnr>, solidarno in eden za vse in vsi za enega.
Pokazati moramo, da hočemo, da se organizirajo v »Ujedinjenem savezu železničarjev Jugoslavije« vsi in ne samo, da hočemo, nego delali b°mo dejansko, da se bodo vsi organizirali. Od železničarja do železničarja, od moža do moža bomo šli in ga pripeljali v »Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije«.
Razne resolucije, ki so bile sprejete na kongresu in ki jih te dni zastopa posebna deputacija pri ministru saobraćaja v Beogradu, morajo biti uresničene. To zahteva organizacija in v nji včlanjeni železničarji. Zato skrbite vsi, da boste včlanjeni vsi, ki se vam slabo godi in ki trpite krivico in ste lačni in utrujeni vsled prevelikega, prekomernega, prekozakonitega delovnega časa!
Članarino je kongres, to je delegati organiziranih železničarjev iz cele Jugoslavije sklenil reorganizirati. Ta sklep kongresa, ta sklep organiziranih železničarjev Jugoslavije, organiziranih v »USŽJ« se mora izvršiti. To je pravilna podlaga organizacije, da plačujejo člani članarino po svojih dohodkih, da tako že dejansko vsak zaveden železničar, pravi možak in borec, pokaže, da je on za vse in da hoče, da so zanj vsi. S tem se bo izpopolnil podporni sistem organizacije. To je v današnjih časih in v bodočnosti, ki obeta biti in
Kad smo u predkongresnim člancima podvlačili značaj našeg IV. redovnog Kongresa, imali smo potpuno ptravo: to nije bio Kongres formalnih delegata, suhoparnih diskusija in sterotipnih zaključaka, već spontana manifestacija svijesti i volje klasno-organizovanih željezničara u nacionalnim i internacionalnim granicama. Bio je to Željezničarski d'an, na kojem je kulminiralai solidarnost sa svim- tegobama našeg Saveza i naše borbe. Svima, koji smo imali sreću biti učesnici toga Željezničarskog dana, ostati će u neizbrisivoj uspomeni: na njem' smo osjetili najveću odlučnost, da i dalje istrajemo na .putu, Koji je udaren prije 40 godina, kojim su brojni naši stariji drugovi polazili već decenijima, a na kojem nam s© isprsa-vaju teške zaprjeke. Dobili smo poticaja za istrajanje.
Naš Željezničarski dan započeo je stvarno još dne 14. augusta u 2 sata poslije podne, kada su delegati stranih željezničara na granici kod Maribora ušli u našu zemlju. Nekoliko stotina željezničara i radnika sa željezničarskom glazbom dočekalo ih je na stanici u Mariboru. »Živeli«, »Freundschaft« i »zdravo« odjekivali su mariborskim kolodvorom. To isto obnovljeno je kod dolaska delegata u Ljubljanu u 17 sati. Najjači pak utisak na željezničare i javnost učinjen je dne 15. VIII. u 10 sati prigodom dolaska u Ljubljanu naših željezničarskih delegacija. Jaki zvuci naše ljubljanske željezničarske glazbe i visoko podignuta zastava bilo nam ie prvo, što smo kod: silaska sa vlaka čuli i vidjeli. I baš ta slika bila je za sve nas najveličastivenija. Nismo znali, da li je to java ili zbila. Ta Crve-znali, da li je to java ili zbila. Koliko dugo je već nevidjesmo. U svakome od nas probudio se optimizam. Mi smo snaga! Priznaje nam se pravo na Zastavu, morati će nam se priznati pravo i na organizaciju.
Ona j© već tu... u povorci od nekoliko hiljada željezničara iz svih krajeva zemlje pošli smo u veliku salu hotela »Union«. Slika, koju smo ovdje imali pred očima, zaslužuje posebno poglavje. Prikazati ćemo je samo bli-
bo še slabša, kajti kapitalizem bojuje svoj smrtni boj, nujna potreba. Dobro organiziran podporni fond bo v težkih dneh stal na pomoč. To je pa le mogoče, če se v ta fond plačuje.
Ustanoviti še mora sedaj tudi fond za brezposelne podpore. Dogodki tekom zadnjih mesecev, ki so jih železničarji poskusili na svoji koži, so pokazali, da brez brezposelnega fonda v organizaciji ni mogoče biti. Delavci so morali dati železniški upravi tekom zadnjih let do 50% od svojih prejemkov. Nastavljena pa povprečno 20%. Za svojo lastno organizacijo, za borbo za svoje koristi pa so dajali samo 12 dinarjev mesečno.
To je primerjal kongres in vsi so rekli glasno in odločno:
»Za samega sebe moramo tudi dati in se ne obotavljati. Pripravljati se moramo pravočasno na borbo za ohranitev zadnjih naših pravic in na borbo za pridobitev naših.
Vi vsi, borci za svoje in nas vseh delavcev pravice, bodite trdni in močni ter izvršite svoje lastne sklepe, ki ste jih glasno in vsem povedali na kongresu po svojih zastopnikih, izvršite sklepe, storjene, v vašo lastno korist, v korist vaših družin.
Zasučimo rokave! Pridobivajmo člane! Vse naše sodelavce v močno fronto »Ujed inje nega saveza železničarjev Jugoslavije«.
jeao, jer je njezino reproduciranje nemoguće.
Sala i galerije, koje mogu primiti oko 5.000 osoba, dupkom pune. Tamo napred podium, dekoriran crveno i svježim zelenilom. U sredini zauzeo je mjesta barjaktar sa zastavom, a Ijevo i desno predstavnici Internac. Transportne Federacije.
Sve su to redom ugledne osobe, vodje željezničar, klasnih organizacija i Internacionale. Medju njima drugovi Krekić i Topalovič. Napred je zauzelo mjesto predsjedništva Saveza. Nakon što je drug Korošec rekao: »Otvaram IV. redovni Kongres Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije i pozdravljam sve delegate, a naročito pak internacionalne goste« izbila je bura pljeska i oduševljenja. »Posebno pozdravljam druga Krampa, predsjednika ITF«, tu je moral ostati, jer ga je pljesak prisutnih hiljada nadjačao. »Pozdravljam sodni ga Gomeza, predstavnika španjolskih željezničara...« Hura! Živila Španija! Bura oduševljenja trajala je nekoliko minuta. I tako redom. Svi delegati bili su burno pozdravljeni. Govorila su im naša srca i naše ruke!! Živila Internacionala!! Živila siobodna željezničarska organizacija!! Nakon toga uzeše riječ strani delegati. Prvi je govorio drug Kramp. Tražimo slobodu rada Vašoj organizaciji! Internacionala je s Vama! Življela Internacionala! Dalje su govorili: Drug Dobi iz Londona, Žarižon iz Pariza, Erikson i Loven, željezničari i narodni' poslanci u Švedskoj, Hermlan iz Berlina, Toman iz Beča, Paulis iz Beitije, Held iz Švicarske, Maksamin iz Poljske, Izaiev iz Sofije i Gomez iz Madrida. Kad je na govornicu stupio- drug Gomez, burza zanosa opet nekoliko minuta nije prestajala. Živila Španija! Dolje crna reakcija!!
Pri koncu pozdravili su kongres predstavnici URSSJ i Radničkih Komora, drugovi Krekić i Topalovič. Drug Topalovič preveo je ujedno govore stranih delegata i uzvratio im- pozdrave Kongresa na njihovim jezicima. Još jednom hura! Još jednom buran pljesak. Tražimo slobodu organizovanja! Tražimo slobodan rad za naš Savez! Tražimo više prava i bolji život!
Tražimo mir medju narodima! Nikad više rata! — Rat ratu!
Kao zadnji govornik bio je drug Stanko. Kratko i jezgrovito prikazao je radne i životne prilike naših željezničara, zahteivajući njihovo poboljšanje. Slučaj pok. Rapa je zadnja opomena, da se ovako dalje više ne smije! Otvorite oči, dok nije kasno!
Otvorenje kongresa počelo je u 10 sati, ali u 2 sata po podne još se nitko ne miče za odlazak. Svi smo strpljivi, jer proživljuiemo nešto, što- mnogo vrijedi a rijetko se ponavlja. Propustiti kojeg govornika prosto se nije moglo. Istrajali smo do kraja! Visoka svijest i osjećaj solidarnosti nadjačali su fizički umor.
Otvaranje Kongresa završeno je u najvećem redu iza 2 sata po podne. Nastavilo se radom u 4 u velikoj sali Radničke Komore. Prvi njetov akt bio je: podjelenje diploma drugovima, koji su već preko 25 godina članovi organizacije. U ime Internacionale stisnuo je svakome staračku ali mladom voljom prožetu pesnicu drug Toman, u ime Saveza drug Stanko. Svi primaoci diploma bili su gordi i retko koje odlikovanje bi ih moglo toliko obradovati, kao ovo. U ime odlikovanih drugova zahvalio se Kongresu drug Mozetič. Dirljive su bile njegove riječi: »Ove diplome su za nas najveća čast, najveće priznanje! Hvala Vam! Mladi drugovi neka se ugledaju u nas. Na njima ostaje svijet — organizacija.«
Dalje je Kongres nastavio radom p.o objavljenom dnevnom redu. Zapisnik o radu Kongresa biti će dostavljen svima podružnicama, a detaljan izvještaj izaći će i u slovenskom tekstu. Naša ideja vodilja poslije Kongresa mora biti: Izdržati u radu za Savez! Sa novim snagama moramo se baciti na njegovo jačanje i dizanje. Kongresni zaključci biti će nam putokaz i sredstvo! Iste moramo u cjelosti i sprovesti u život. To je uslov za naše podizanje.
Drugovi željezničari! Na rad u svoj i za svoj Savez! Neka živi Vaša svijest!
Ps.
Odobrenje za rad i postojanje.
Trnovit je put, kojim jedna istinska željezničarska organizacija ima da prodje, pa da steče puno pravo svojeg postojanja. Od početka i još dugo kasnije njoj se postavljaju prepreke, preko kojih — ako se želi održati — mora prelaziti sa mnogo obazrivosti i hladnokrvnosti. Najmanja prenagljenost mogla bi je koštati glave.
Ništa ne mijenja na stvari, što smo na jur održanom Kongresu mogli ukazati. da organizacija postoji već 40 godina i što smo diplomama nagradili članove sa više od 25 godina članstva. Mi smo za naše prilike i dalje mlada organizacija, koja se još uvjek mora boriti za svoje postojanje'. 40 godina postojanja organizacije mi još nemamo, a 25godišnjaci su drugovi, koji veći dio svojeg članstva provedoše — ma da u istoj organizaciji — u drugim! općim i političkim prilikama. Za naše prilike mi postojimo tek od preokreta, a te prilike nisu iste, koje su imali ranije 25go-dišnjaci. One su iz osnove drugačije. Potreba i pravo sindikalnog organizovanja radnika — pa i željezničara — kod nas još nije uvriježeno, društvo ih još ne vidi i ne priznaje. Ono ih, šta više, suzbija. Radi prevelike blizine kulturne Evrope ono to ne čini otvoreno, već na način, koji će biti najmanje upadljiv, a ipak ciljushodan.
Poslije Subotice i zagrebačka radionica izdala je riješenje, kojim želi izazvati negiranje našeg Saveza. Ono glasi:
----------------------1
Naš kongres.
»Savezno sa Vašom predstavkom od H. V. 1932. u predmetu plaćanja dopusta subotom, a u vezi akta G. D. broj 48.577-31-Il-b-a od 24. juna 1932. izvještavate se, da uprava radionice ne će moći u buduće uzimati u obzir Vaše predstavke, budući da do danas niste pribavili u smislu §a 78 i 275 Zakona o d. s. o. potrebno odobrenje za rad i postojanje Vašeg Saveza.«
Da bi se postupak oko odobrenja naših Pravila pomakao sa mrtve točke, izvršio je URSSJ intervenciju
i	UREDBA
o utvrđivanju vrednosti stanova (zakupnine) službenika državnih saobraćajnih ustanova izdata na osnovu § 30 Zakona o državnom saobraćajnom osoblju.
Član 1.
Službenicima drž. saobraćajnih ustanova koji stanuju u državnim ili od države zakupljenim zgradamo, odbija se vrednost stana po odredbama ove Uredbe od ukupnih mesečnih prinadležnosti.
Član 2.
Propisi ove Uredbe odnose se i na lica koje se uzimaju na rad u državnu saobraćajnu službu po odredbama glave X Zakona o državnom saobraćajnom osoblju.
Član 3.
Vrednost stana (zakupnine) određuje se prema mesnom razredu skupoće i prema kategoriji stana za svaku sobnu jedinicu po sledećoj tablici:
Mesečna zakupnina u dinarima		
po mesnom	od sobne jedinice u	kategorij
razr. skupoće	1 I 11	lil
1	120 I 100	70
2	100 80	50
3	80 j	50	30
Član 4.
Službenicima čiji stanovi služe istovremeno za službene potrebe, naplaći-vaće se stanarina 30% od određene za-
IV. kongres saveza se je vršil dne 15. in 16. avgusta 1932 v za železničarje najtežjih časih. Redukcije, izvršene tekom zadnjih treh let, so dosegle sivoj višek leta 1932. Uravnovešenje budžeta je pomenilo za delavce samo v 1. 1931-32 povprečno 25% redukcijo njihovih prejemkov, za nastavijence 10 do 20% redukcijo, brezplačni dopusti so prinesli v družine progovnih delavcev skrajno bedo. Vse intervencije, prošnje in apeli so bili zaman.
V teh težkih in resnih časih se je po treh letih zopet zbral železničarski parlament, katerega odločilen pomen podčrtava še posebno prisotnost inozemskih delegatov iz 14 držav, ki so prišli, da vlijejo novega poguma omagujočim železničarjem, da jih navdušijo za nove napore, za nove boje, da dokažejo mednarodno solidarnost in da jih pod-pro v njih boju za poslednje pravice.
Da so se železničarji Jugoslavije zavedali pomembnosti tega kongresa, dokazuje dejstvo, da so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev naše države delegati, da so prišli vsi delegati na lastne stroške ter bo ta kongres zapisan v zgodovini delavskega gibanja res kot zgodovinski dan.
Ministrstvo saobraćaja ni odobrilo za kongres posebnih dopustov, kot jih odobrava za kongrese nacionalne organizacije, za kongrese društva strojevodij itd., vendar so zavedni železničarji žrtvovali kljub najbednejšemu položaju svoj redni dopust, žrtvovali zadnje dinarje, ki so jih morali prtrgati od ust družine ter v tisočih in tisočih napolnili dvorano Uniona, da manifestirajo za svoje pravice, da izjavijo svojo pripravljenost za borbo za boljšo, pravičnejšo bodočnost.
Poleg delegatov iz vseh podružnic saveza, delegatov URSS-a in priključenih organizacij, delegatov Delavskih zbornic, delegatinj Zveze delavskih žena in deklet so prisostvovali kongresu tudi naslednji
predstavniki iz inozemstva:
Staal Adolf, vodja oddelka za gojitev stikov z delavskimi organizacijami pri mednarodnem uradu dela v Ženevi;
C. T. Cramp, predsednik Internacio-
kupnine. Ovo se odnosi na stanove sledečih službenika: skretničara, desetara, čuvara: pruge, postaje, tunela, zgrada, vodocrpa i svetioničara na usamljenom mestu na moru.
član 5.
Stanovi se dele u tri kategorije i to:
U prvu kategoriju spadaju stanovi u zgradama solidno građenim za potpunim komforom (pao potpuni konfor zasada se uzima u obzir: parket, kupatilo i soba za mlađe);
U drugu kategoriju spadaju stanovi, koji se nalaze u solidno građenim zgradama, bez potpunog konfora;
U treću kategoriju spadaju stanovi, koji se nalaze u slabije građenim zgradama (bondruk, naboj, ćerpič itd.) kao i barakama.
član 6.
Sobne se jedinice imaju računati na sledeči način:
1.	soba veća od 16 nr računa se kao jedna sobna jedinica, a soba manja od 16 nr, kuhinja i kupatilo smatra se svako, kao pola sobne jedinice;
2.	sva ostala sporedna odeljenja kao: pretsoblje, ostava, klozet, tavan, podrum, šupa itd. ne računaju se u sobne jedinice.
Član 7.
Kada više službenika stanuju u jednoj sobi, vrednost stana plaćaju svi službenici zajednički.
Član 8.
Ovlašćuje se Ministar saobraćaja, da pravilnikom propiše način o dodeljiva-nju, upotrebi, upravljanju i kategorisa-nju stanova.
Član 9.
Shodno § 30 Zakona o državnom saobraćajnom osoblju propisaće se na-, knadno uredba, šta će se uraditi sa novcem dobljenim od zakupnine.
Član 10.
Ova uredba dobija obaveznu snagu 1. maja 1932. god.
Ministar saobraćaja,
Laz. Radivojević, s. r.
nalne transportne federacije iz Amsterdama;
N. Nathans, generalni tajnik ITF iz Amsterdama;
J. Jarrigion, centralni tajnik francoske železničarske federacije iz Pariza;
Rudolf Hermann, podpredsednik nemške železničarske organizacije in član upravnega sveta nemških železnic iz Berlina;
Gomes Trivon, tajnik španske železničarske organizacije in španski poslanec iz Madrida;
Issaieff Nikola, tajnik bolgarske žel. organizacije iz Sofije;
Brodecky Viljem, tajnik češke železničarske organizacije in poslanec iz Prage;
Toman Joachim, predsednik avstrijske železničarske organizacije z Dunaja in član upravne komisije avstrijskih zveznih železnic;
Griinzner Ernest, tajnik zveze nemško govorečih železničarjev iz Češke, poslanec in član centralnega železničarskega sveta pri promet, ministrstvu:
Ernest Eriksson, železniški uradnik in
Carl Loven, sprevodnik, oba zastopnika švedske železničarske organizacije iz Stockholma in člana švedskega parlamenta;
Maksamin Karl, tajnik poljske železničarske organizacije iz Varšave;
Held E., zastopnik švicarske železničarske organizacije iz Berna;
Paulis A., zastopnik belgijske železničarske in poštarske organizacije ‘iz Briissel-a;
V, Dobbie, predstavnik angleške železničarske organizacije iz Londona.
Podčrtati moramo prisotnost predstavnika mednarodnega urada dela iz Ženeve, ki se je hotel na licu mesta prepričati o položaju železničarjev, zlasti v pogledu koalicijske svobode.
Sprejem inozemskih delegatov.
Inozemskim delegatom so priredili mariborski železničarji lep sprejem. Na peronu se je zbrala velika množica delavstva. Odposlanci USŽJ, delegati strokovnih organizacij, kombiniran delavski pevski zbor »Frohsinn« in »Pevskega odseka pekov« ter godba Glasbenega društva žel. delavcev.
Ob prihodu vlaka so iz stotine in stotine grl zaorili navdušeni »Družnost« klici. Godba je zaigrala. Ko je vlak ustavil, so pevci zapeli nekaj delavskih pesmi. Med tem so internacijonalni delegati izstopili. V imenu tukajšnjih podružnic USŽJ je pozdravil delegate s. Bibič ob navdušenem pozdravljanju in ploskanju navzočih. V imenu došle delegacije se je zahvalil za lep sprejem delegat avstrijske železničarske organizacije s. Thoman. Pevovodji s. Omanu pa se je še posebej zahvalil francoski delegat s. Jarroigion. Prišel je čas odhoda. Med navdušenimi »Družnost« klic: in igranju godbe je vlak odpeljal proti Ljubljani. Gostje pa so odzdravljali, vidno ganjeni nad lepim sprejemom, z mahanjem robcev, dokler ni izginil vlak v daljavi.
Enako krasen sprejem je bil na kolodvoru v Ljubljani, kjer je pričakovalo ljubljansko delavstvo z godbo »Zarjo« s savezno zastavo, ter je v imenu delavstva pozdravil delegate s. Cerkvenik, odzdravil pa je s. Jarrigion, tajnik francoske železničarske organizacije in član internacionale železničarjev. Z godbo na čelu je potem odkorakalo delavstvo z gosti v sprevodu v mesto.
Prihod domačih delegatov in gostov-železničarjev.
Deloma so dospeli delegati za kongres USŽJ z vlaki v nedeljo zvečer. Ostali pa so se pripeljali z vlakom v ponedeljek ob 10. uri dopoldne. Na kolodvoru so pričakovali goste ljubljanski železničarje in deputacija cestnih železničarjev z zastavo in godbo. Živahno pozdravljeni so izstopali stari veterani organizacije iz vlaka, flankirani od so-drugov in sodružic, iz vseh večjih železniških postaj. Formirala se je povorka, ki je krenila v Union, kjer je bilo zbrano ogromno število ljubljanskega delavstva in kjer so sprevod pričakovali inozemski delegati, katere so železničarji navdušeno pozdravljali.
Ob sviranju godbe »Zarja«, ki je zaigrala Marseljezo, katero so vsi navzoči stoje poslušali, se je začel
manifestacijski shod v Unionu.
Na shodu so govorili vsi predstavniki inozemskih železničarskih organizacij, dalje sodrugi dr. Topalović, Krekić iz Beograda in Stanko iz Ljubljane.
Ob pol 11. uri je bila dvorana nabito polna, saj so prišli ne samo železničarji iz Ljubljane, marveč tudi stotine in stotine sodrugov iz Zagreba, Maribora, Celja, da celo iz daljne Bosne, da sodelujejo pri postavljanju zahtev za zboljšanje položaja, za pridobitev pravičnejših razmer. Prišli so na shod tudi zastopniki organiziranega delavstva v Ujedinjenem radničkem sindikalnem savezu. Vsi so prišli, da čujejo sporočila in bodrilne besede inozemskih predstavnikov, ter da istočasno manifestirajo za svoje pravice.
Zborovanje je trajalo do 2. ure popoldne. Pri vsej vročini, ki je vladala te dni, so zborovalci vztrajali cele ure do konca in ves čas z zanimanjem, navdušenjem, medklici, odobravanjem, protestiranjem sledili zborovanju.
Vsi inozemski delegati so govorili vsak v svojem jeziku in je bilo zborovanje zares veličasten mednaroden parlament. Sodrug dr. Topalović iz Beograda je prevajal govore in zborovalci so slišali in videli, da niso osamljeni, da je z njimi ves proletariat cele Evrope, da so oni z njim mogočen, veličasten Mi, ki ustvarja novo zgodovino, novo bodočnost, novega človeka.
Shod je otvoril predsednik saveza s. Korošec, ki je pozdravil vse prisotne, nakar je kot prvi govoril predsednik ITF s. Cramp iz Londona. Izrazil je svoje veselje, da je zamogel priti v Jugoslavijo in da je lahko prinesel pozdrave vseh transportnih delavcev celega sveta, ki so organizirani v Internacionalni transportni federaciji. Še posebej pa pozdravlja to veliko železničarsko zborovanje imenom angleškega delavstva, kateremu bo lahko sporočil, da se tudi tukaj delavstvo interesira za svoje bojevne organizacije, katere edine bodo zamogle braniti delavske pravice.
Angleška železničarska organizacija ne združuje samo železničarjev, marveč vse transportne delavce, mornarje, šoferje, cestne železničarje in sploh vse pri prometu zaposlene. Vsi smo danes organizirani v enotni in močni central-
ni transportni organizaciji, ker smo uvideli, da prejšnje male lokalne organizacije delavstvu niso mogle priboriti boljšega življenjskega položaja. Bili smo poprej, kar se pravic tiče, na istem, kakor ste danes jugoslovanski železničarji, z enotno organizacijo pa smo uspešno vodili borbo proti mogočim železniškim družbam, ter dosegli popolno koalicijsko svobodo in si priborili tudi so-odločevanje pri vodstvu železniških družb, kjer ne odločujemo samo o mezdah in delavnih pogojih, temveč tudi o organizaciji prometne službe same.
Imenom 320.000 organiziranih železničarjev zagotavlja železničarje v Jugoslaviji, da jim bodo stali ob strani v borbi za boljšo bodočnost.
V imenu mednarodnega urada dela je pozdravil kongres Staal Adolf iz Ženeve, ki je zagotovil, da bo tudi mednarodni urad dela pozorno zasledoval položaj železničarjev in povsod nastopal za svobodo strokovnih organizacij.
Za njim je pozdravil kongres s. Gomes Trifon iz Madrida v imenu španskih sodrugov ter obžaloval, da ne obvlada našega jezika, da bi lahko raztolmačil, kako težke boje so bojevali španski sodrugi. Naglasil je važno vlogo, ki so jo imele železničarske organizacije v borbi proti De Rivierovi diktaturi in kako težke žrtve so morali doprinesti,
S. Brodecky iz Prage je v krepkih besedah orisal borbe železničarjev na Češkem proti kapitalizmu in imperaliz-mu ter je med drugim dejal: kapitalizem se bo sam sebe požrl. Nemogoče, da bi zamogel ta sistem še dolgo časa nadaljevati svoje uničujoče delo. Z racionalizacijo je kapitalizem dosegel svoj višek in se nahaja sedaj v padanju. Ne smemo pa prekrižanih rok pričakovati njegovega padca, marveč moramo sedaj biti zadnji odločilni boj.
Delavski razred ne more biti uničen, kajti z njegovim uničenjem bi bil uničen ves svet. V imenu čeških sodrugov apelira na jugoslovanski proletarijat, da se organizira in bori za lepšo bodočnost že na tem1 svetu in ne čaka kakih nagrad na onem.
S. Jarrigion iz Pariza izraža svoje zadovoljstvo, ko vidi, koliko navdušenja vlada med delavci, koliko interesa in smisla imajo za organizacijsko deJoT Podčrtava, da bodo francoski sodrugi vedno solidarni z jugoslovanskimi, kot so to že storili ob priliki rusko-poljske vojne, kot so intervenirali za danske železničarje, ko so se borili za osemur-nik in za varnost na železnicah. Vedno so se francoski železničarji borili za svobodo vsega sveta in kjer je bila potrebna pomoč in izjavljajo svojo priprav. Ijenost tudi sedaj pomagati jugoslovanskim železničarjem v njih težkočah in bojih. Doslej se je v več državah porabljalo francoska posojila za racionaliziranje industrij, vsled česar je milijone delavcev ostalo brez dela, kupna moč ostalih je padla, kar je imelo zopet za posledico povečanje brezposelnosti in čim dalje večji kaos v obstoječem sistemu. Zahtevamo, da se uvede osemurnih, da se uvede 40urni delavni čas tedensko, da se zaposli brezposelne, zahtevamo, da se pridobitve tehnike in racionalizacije uporabijo tudi za zboljšanje položaja delavstva, zahtevamo, da se nam dajo zadostna sredstva za naše kulturne potrebe in ne le za ohranitev golega življenja.
S. Toman z Dunaja se spominja v svojem govoru težkih bojev, ki so jih bojevali železničarji skozi 30 let v bivši Avstriji in katere sedaj že nad 10 let bijemo sicer ločeno, ker smo ločeni z novimi carinskimi mejami, vendar za naše skupne cilje. Delavski razred danes še ni osvobojen in kljub velikanskemu vojnemu požaru, ki je dolga štiri leta uničeval bogastva, ki je zahteval nad 20 milijonov človeških žrtev, še obstojajo narodi, ki nimajo politične svobode. Ko se je svetovna vojna končala, je nastala druga še strašnejša. in zopet je nad 20 milijonov žrtev, nad 20 milijonov je brezposelnih in z njimi stradajo njihove žene, njihovi otroci. Kam bo Privedlo to stanje? Koliko žrtev naj še zahteva ta sistem? Ali ni izhoda? Samo z disciplino, samo z organizacijo bo mogoče uspešno dokončati ta boj. Ves proletarijat se mora strniti v enotno organizacijo in enotno nastopati proti kompaktno organiziranemu kapitalu. Sedaj ni čas za razprtije, za medsebojno obračunavanje za razne obdolžitve. Združiti se moramo internacijonalno, kakor
IV. redni kongres Uiedinjenega saveza železnižariev Jugoslavije.
je buržuazija internacionalna in le enotni bomo obvarovali one pravice, ki smo si jih priborili ter preobrazili svet. Svoj govor je zaključil s pozdravom avstrijskih sodrugom: »Freundschaft!«.
S. Ericasonn iz Stockholma je govoril v, esperantu v imenu švedsKih, norveških in danskih transportnih organizacij. Unsal je položaj proletarijata v skandinavskih deželah, ki je res nekoliko boljši kot drugje, ker vlada v naših deželah demokracija in se delavski pokret svobodno razvija ter je tudi znai preprečiti udeiezoo ten držav v svetovni vojni. Vendar se tudi pri nas sedaj čuti kriza m zato mora biti borba delavstva skupna. Foiožaj železničarjev je pri nas boljši, kar pa se imamo zahvaliti le zavednosti železničarjev, saj je nad 90 /o organiziranih v razredni organizaciji. Tudi politično se delavstvo udejstvuje in smo socialni demokratje v parlamentu najmočnejši in imamo tam 9ž zastopnikov. Poudarja zlasti važnost čim boljšega medsebojnega razumevanja med delavci raznih dežel ter [priporoča esperanto, potom katerega naj bi se delavci sporazumevali in uvideli, da ne eksistira tako zvano nacionalno vprašanje, kadar se gre za interese svetovnega proletarijata. Obljublja sodelovanje švedskih, danskih in norveških železničarjev za dosego naših skupnih clijev in poudarja, da je naša deviza: svoboda — bratstvo — enakost!
S.	Held iz Berna je orisal položaj švicarskih železničarjev ter poudaril, da je Švica ena prvih držav, kjer se je uveljavila demokracija in kjer delavstvo res lahko odločno zastopa svoje interese. Švicarska organizacija šteje 99% vseh železničarjev, v njej je mesto za vse od zadnjega delavca do inženjerja in visokega upravnega uradnika. Sedaj se ne bije več boj med različnimi strujami demokracije, temveč sedaj se bije odločilni boj za demokracijo, boj med proletarijatom in kapitalizmom. Kapitalizem se skuša reševati z uvajanjem fašizma, da se obdrži na površju, a značilno za slabost vseh sistemov je, da ne zaupajo sami sebi, marveč nalagajo svoje milijone kar brezobrestno v državo, kjer vlada demokracija — v Švico.
S.	Hermann iz Berlina prinaša kongresu pozdrave nemških sodrugov, kateri se nahajajo ravno sedaj v najtežjem boju. V Nemčiji strahuje sedaj fašizem, ki se hoče polastiti oblasti in pri tem ne izbira nikakih sredstev. Stotine in stotine delavcev je moralo v boju proti fašizmu doprinesti najtežje žrtve. Delavstvo Nemčije se dobro zaveda fašistične nevarnosti in pozna sadove fašizma iz italijanskih zgledov ter se je vsled tega strnilo v železno fronto, da odbije ta zadnji naval reakcije. Posrečilo se nam je zvreti nadaljnje napredovanje fašizma in mu zastaviti pot, v enotni delavski fronti združeno delavstvo pa se bo borilo do končne zmage. Zavedajte se, da naš boj je istočasno tudi Vaš boj in zato računamo na Vašo solidarnost in Vam obljubljamo našo vsestransko pomoč. Zato bodimo močni, zrimo z zaupanjem v bodočnost, borimo se za uresničitev naših idealov, ki so označeni tudi v najnovejšem pozdravu železne fronte, s katerim Vas pozdravljam: »Freiheit, Freiheit, Freiheit!«
Za njim so pozdravili še Griinzner iz Prage, Issaief iz Sofije in Maxamin iz Waršave.
Nato je dobil besedo s. dr. Topalo-vič, centralni tajnik Delavskih zbornic iz Beograda, ki je pozdravil v imenu vseh Delavskih zbornic kongres, ter mu želel najlepši uspeh.
Pred navzočimi internacionalnimi delegati je govoril v imenu vsega organiziranega delavstva Jugoslavije, da zahtevamo svobodo strokovnih organizacij, da zahtevamo, da se pristopi k dejanski rafcorožitvk ter je glasno po-vdaril, da je delavstvo v Jugolaviji za razorožitev in za preprečitev vsake bodoče vojne. Delavstvo Jugoslavije zahteva, da tudi naša država glasuje za ameriški predlog, da se izvede takoj ukinitev vsaj eno tretjino izdatkov za oboroževanje. Danes vlada najstrašnejša kriza in zato ne gre, da bi se milijarde porabljale za militarizacijo. Razorožitev ne sme' biti enostranska, temveč splošna za ves svet. Dobro poznamo težek položaj našega delavca, zelo težek pa je tudi položaj našega kmeta. Naš kmet ima pridelkov v izobilju, toda ne
ve kam z njimi. Ne more ga prodati, kajti vedne redukcije delavstva in delavskih plač so spravile delavstvo' v tako obupen položaj, da vlada danes v delavskih družinah lakota in beda, istočasno pa propadajo živila, ki jih kmet ne more prodati za noben denar. Velika mesta so pred vojno konsumirala ogromne množine živil UJunaj, Budimpešta, Draga, Berlin, üraz), danes je vsled carinskih mej onemogočena odprodaja zivil. Odtod izvira pri nas kriza vasi, kriza mest in kriza državnih financ. Ni druge rešitve, kakor v mednarodnem sodelovanju, v mednarodni razdelitvi dela, v mednarodnem svobodnem prometu, zato postavljamo zahtevo, da se morajo odpreti vse meje. Le to more preprečiti bankrote držav.
Napredek pa je odvisen tudi od boja demokracije s fašizmom, zlasti v Nemčiji od boja s hitlerjevci. Pojav fašizma v Italiji je imel že usodne posledice v notranjih razmerah nekaterih balkanskih držav kot v Bolgariji in Albaniji. Naša država je nastala v borbi za demokracijo z osrednjimi velesilami, v borbi s Turčijo in naša bodočnost je odvisna od borbe za demokracijo, za katero se bomo borili z vsemi našimi silami. Glavna naša naloga je strniti delavske vrste, organizirati in izobraziti poslednjega delavca, naš boj pa bomo vodili ramo ob rami s sodrugi iz ostalih držav, zato ostajamo zvesti člani mednarodne transportne federacije in tako združeni se bomo borili ter izvojevali demokracijo ter ustvarili v slogi lepšo bodočnost.
*
Med vsemi govori inozemskih sodrugov, kakor tudi dr. Topaloviča je delavstvo navdušeno odobravalo izvajanjem ter stavljenim zahtevam.
Burni medklici pritrjevanja so dušili ušesa in oglašali so se mogočni klici: »Fdinstvo delavcev celega sveta je naša parola.« — »Skupnost delavcev je prvi naš korak in zahteva.« — »Dasj so delavci Avstrije in Nemčije lačni, naš kmet vseeno ne more prodati kruha. Zato doli s carino.« — »Boj delavcev Nemčije in Španije in celega sveta je boj delavcev Jugoslavije.«
Po referatu s. dr. Topaloviča je pozdravil kongres s. Krekič, tajnik združene delavske strokovne zveze v imenu vseh sodružnih strokovnih organizacij, ki se bore za iste cilje, za katere se bori Savez železničarjev in svetovni proletarijat. Apelira na vse prisotne, da si vzamejo k srcu izvajanja inozemskih delegatov, ki so govorili na podlagi izkušenj, pridobljenih v težkih borbah. Boljši položaj si niso dosegli z malodušnostjo, marveč z odločnostjo, s težkimi žrtvami, v prvi vrsti pa z enotnostjo, ki je ravno sedaj delavstvu Jugoslavije najbolj nujno potrebna. Vse delavstvo Jugoslavije pazno spremlja boj železničarske organizacije za koalicijsko svobodo, vse delavstvo vas bo v tem boju podprlo, da boste iz njega izšli zmagoviti.
Za s. Krekičem je podal kratko poročilo o položaju železničarjev v Jugoslaviji s. Stanko, ki je ugotovil, da se je tekom zadnjih let položaj železničarjev sploh, še posebno pa položaj delavstva, ki tvori večino osobja, ž dneva v dan poslabševal tako na državnih, kakor na industrijskih progah in da so danes plače pretežne večine osobja daleko izpod fiziološkega minimuma. — Da so se poleg tega izvršile redukcije osobja, ki je še danes brezposelno na cesti, uvedlo brezplačne dopuste, v svr-ho štednje skrajševalo delovni čas, istočasno pa z vedno novimi dajatvami obremenjevalo delavske plače. — Na drugi strani pa se je z isto motivacijo kršil Surni delavnik, uvajal 10, 12 in tudi večurni delavnik, uvajalo vedno nove premijske in akordne sisteme. — Da je položaj straoupokojencev, miloščinarjev in rentnikov še danes neurejen in obupen,^ da pa tudi ni zadovoljivo rešeno vprašanje delavskih pokojnin kljub ogromnim dajatvam, ki jih mora delavstvo plačevati. Poleg tega pa se penzije ne izplačujejo prvega v mesecu, marveč šele koncem meseca, kar je povzročilo novo zadolževanje tisočev upokojencev. — Da se kljub obstoječim zakonom vprašanju industrijskih železničarjev ne posveča nikake pažnje.
Zahtevo železničarjev, organiziranih v USŽJ je označil v sledečih točkah:
2.	Da se popolnoma uveljavi svoboda koalicije, kritike in tiska tudi za železničarje državnih prometnih naprav ip
: odobre pravila Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije.
3.	da se sprejme v parlamentu še pred sestavo novega budžeta poseben zakon o minimalnih dnevnicah, da se
! prepreči degeneracija in propad širokih I delavskih mas. Za to danes ne obstoji
j nikaka ovira.
!
4.	Da se razširi obstoječa soc. poiitič-i na zakonodaja tudi na državne železničarje in izvede brezposelno zavarovanje.
5.	Da se zakonito uvede 40 urni tednik ob nezmanjšanih plačah.
6.	Da se reši vprašanje upokojencev,
; izenači staroupokojenee ter zasigura j redno izplačevanje pokojnin in ukine krivični sistem naknadnih plačil delavcev za penzijski fond.
7.	Da se pristopi k čimprejšnji spremembi zakona o državnem prometnem
j osobju, delavskega pravilnika in vseh ; ostalih uredb v smislu predlogov organi-I ziranih železničarjev »Ujedinjenega sa-! veza železničarjev Jugoslavije«, j 8. Da se izkorenini vsako denuncijan-stvo, ker je bilo že zadosti nedolžnih i žrtev.
Poleg tega je protestiral proti dosedanjemu načinu reševanja gospodarske
krize, ki je imelo doslej za posledico le obubožanje širokih delavskih mas, povečanje brezposelnosti in katerega nadaljevanje znači za delavske družine lakoto in bedo ter pogin.
Protestiral je proti načinu uravnovešanja budžeta vsled izpadka na dohodkih, ukinitve reparacij itd., ki se je doslej vršilo enostavno s procentualnim črtanjem kreditov zlasti že itak najslabše plačanega delavstva ter odpuščanjem osobja.
Končno je apeliral na vse železničarje državnih in industrijskih kakor privatnih prog, da se vsi do zadnjega organizirajo v vrste »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije«, da bi tako stvorih potrebno silo, s katero se bodo mogli v bodoče braniti pred navalom poslodavčev, zaustaviti posledice gospodarske krize ter uspešno in v interesu vseh železničarjev reševati svoja ekonomska in socialna vprašanja.
Po referatu s. Stanka je s. Korošec zakjučil uspeli shod s pozivom, da vsi železničarji slede navodilom zastopnikov inozemskih organizacij, da se zavedajo potrebe enotnosti delavskega pokreta, da se ne strašijo v borbi, ki jih se čaka žrtev ter da gredo vsi na delo za pojačanje edine razredne železničarske oiganizacije, v kateri je mesta za slehernega železničarja ter da se v organizaciji bore za boljšo bodočnost.
PROSLAVA 25-LETNICE NEPREKINJENEGA ČLANSTVA.
Ob 15. uri popoldne se je vršilo v veliki dvorani Delavske zbornice, ki je , bila okusno okrašena, nadaljevanje kon- ; gresa, katerega so se udeležili vsi inozemski predstavniki. Kot prva točka se je obravnavala 40 letnica obstoja razredne železničarske organizacije in je bila s tem združena skromna proslava 25 letnice neprekinjenega članstva 71 sodrugov v razredni železničarski organizaciji. S. Stanko in predsednik avstrijske železničarske organizacije s. Toman sta poročala o razvoju železničarske organizacije v bivši Avstriji od 1. 1892 dalje pa do danes, o opetovanih razpustih železničarskih organizacij, preganjanju, odpuščanju in zapiranju zaupnikov, kar vse pa ni moglo uničiti razrednega pokreta. Vedno na novo so se pojavile organizacije, število članov je vedno bolj raslo in organizacija je vedno bolj, odločno uveljavljala svoje zahteve. Nazadovanje je nastalo med svetovno vojno, po vojni pa se je pokret zopet ojačal in znaša danes v Avstriji nad 80% vseh železničarjev. Tu-I di naša organizacija je izšla iz vrst av-I sirijske organizacije ter se je po prevratu, ko so bile postavljene nove meje, osamosvojila, vendar danes tudi mi pra-.znujemo 40 letnico delovanja razredne organizacije in ob tej priliki želimo se oddolžiti onim sodrugom ki so tudi v najtežjih časih zvesto vztrajali v vrstah , železničarske organizacije ter se niso strašili nikakih žrtev in niso postali ma-lodušni, če organizacija ni dosegla uspehov, vsi ti najzvestejši sprejmejo poseb-! ne diplome, podpisane od predstavnikov internacionale in te diplome naj najdejo častno mesto v skromnih železničarskih stanovanjih, naj bodo vzpodbuda mlajšim da bodo vedeli, kje je njihovo mesto in da bodo v borbi vztrajali.
S. Toman je še posebej poudaril boj železničarske organizacije s prejšnjo vsemogočno avstrijsko vlado in monar-hizmom, v katerem je železničar, organizacija zmagala in dosegla priznanje. Danes vsemogočne avstrijske monarhije ni več, zdrobljena je bila, železničarska organizacija pa je izšla iz boja kot zmagovalka in danes ima soodločujočo besedo tudi pri upravi.
Diplome so prejeli sledeči sodrugi:
Iz Ljubljane: Furlan Rudolf, Hirsch Ivan, Jernejčič Franc, Kavčič Karl, Kokolj Ivan, Kržič Franc, Kumar Franc, Mozetič Anton, Podlipee Jakob, Ravnik Josip, Sprogar Fr., Verbec Franc, Jug Ulrib, Kanzler Alojz, Pušnik Martin, Kump Jernej, Cvelbar Franc, Žilic Ivan, Pavlič Hinko, Sojer Jakob; iz Maribora I: Andričevič Peter, Budan Josip, Zieser Ivan, Pečar Karol, Falkoneti Karol, Steinecker Franc, Hrastnik Ivan, Branhardt Peter, Derand Ludvik, Pušnik Franc, Bračič Franc, Logar Franc; iz Maribora II: Bibič.Martin, Slomšek Jernej, Novak Josip; iz Maribora III: Gajšek Simon, Lorger Simon, Smazek Franc,, Ogorevc Ivan, Rebec Ivan; jz Ptuja: Rozman Franc, Kuntera Anton, Podlaha Anton; iz Čakovca: Lapuh Ignac; iz Vuzenice: Voh Valentin, Ferš Karol; iz Brezna: Vezijak Lenart; iz Celja: Felicijan Karol; iz Grobelnega: Uranič Ferdi-
nand, Čretnik Franc; iz Zidanega mosta: Krohne Alojz; iz Brežic: Baraga Ivan; iz Trbovelj:	Zimšek Franc; iz Borovnice:
Štrumelj Franc, Vičič Emil, Zalar Anton, Mekinda Jožef, Oblak Ivan, Garin Franc, Pavlovič Jožef, Mivšk Ivan; iz Sarajeva: Veronese Anton, Markovič Mihael, Bratić Srečko, Krzyk Rudolf; iz Logatca: Gosar Jakob, Jerina Anton, Žigon Ivan, Zdovc Franc; iz Karlovca: Klinc Franjo; iz Usore: Richard Ivan.
V imenu vseh teh se je zahvalil s. Mozetič, na kar se je prešlo na 3. točko.
Poslovno poročilo in absolutorij.
Poslovno poročilo je bilo poslano vsem podružnicam že pred kongresom in je s. Stanko poročilo' le dopolnil s kratkim tolmačenjem delovanja saveza. Savez je bil v najtesnejših zvezali z ostalimi delavskimi organizacijami. Je član URSS, dalje Internacionalne transportne federacije ter Balkanskega sekretarijata te federacije. Včlanjen je v vseli delavskih zbornicah ter so se delegati_ saveza udeležili kongresa ITF v Londonu ter kongresa v Pragi in dveh sej generalnega sveta ITF ter kongresa avstrijske železničarske organizacije, iz poročila navajamo le odstavek o intervencijah:
Naš savez je dal po kongresu inicijativo za sklicanje velike delavske konference, ki se je vršila dne 29. in oh. VI. 1929 v Beogradu ter so bile na njej zastopane vse železničarske organizacije. Razpravljalo seje o novem delavskem pravilniku, starostnem, bolniškem in nezgodnem zavarovanju ter koalicijski svobodi in so bili sprejeti soglasni zaključki, katerih pa merodajni faktorji do danes niso1 upoštevali ter so izdali delavski pravilnik preko utemeljenih predlogov osobja; pravilnik ni zadovoljil žel. osobja, marveč je njegov položaj še poslabšal in zato vodi savez borbo za spremembo istega.
Veliko pažnjo je posvečal savez ves čas delno za izpremembo zakona o drž. prometnem osobju, pravilnika o službeni obleki, pravilnika o voznih ugodnostih ter pravilnika o postranskih prejemkih. Za vse te zakone odnosno pravilnike je izdelal savez točne predloge ter jih potom posebnih depu-tacij predložil na merodajnih mestih. Izšel je nato nov zakon, nov pravilnik o voznih ugodnostih, nov pravilnik postranskih prejemkov — naši predlogi niso' bili upoštevani in skoraj povsod se je stanje poslabšalo.
Predlagali smo uvedbo urnine mesto ki-lometraže,	1
predlagali smo pravičnejši sistem premij v delavnicah,
zahtevali smo povrnitev voznih ugodnosti upokojencem,
zahtevali smo službeno obleko za vse kategorije, ki so jo uživale, delovno obleko za delavce, vse brezuspešno!
Tekom leta 1929 smo zabeležili par malih uspehov;
1.	izplačevanje '20% eksekutivne doklade delavcem v eksekutivni službi;
2.	znižanje diference žel. delavcem iz leta 1923, ki pa doslej še ni izplačana;
3.	prevedbo kronskih upokojencev bivše južne železnice na dinarske pokojnine (rent-niki pa čakajo še danes na prevedbo);
4.	nastavitev več zobozdravnikov v ljubljanski direkciji.
Brezuspešne pa so bile vse naše intervencije za obvarovanje osemurnika, ukinitev 3. draginjskega razreda, ukinitev odtegljajev za nabavljalno zadrugo, za priznanje eksekutivne službe vozopiscem, svetilničarjem in transiterjem, za izplačilo hranarine koncem meseca.
Leto 1930 je prineslo polno sprememb in težkega dela centrali. Brezplačni dopusti so bili na dnevnem redu, nastavljencem se ie odvzelo pravico do vračunanja vseh let za dosego pravice do pokojnine, val redukcij je zelo zadel progovno' delavstvo in začel tudi prodirati v železniške delavnice. Glavna kontrola je začela v masah osporavati rešenja o napredovanjih in upokojitvah in delo na centrali se je kupičito. Intervencija za intervencijo se je vrstila v Beogradu, vse so končale pod vtisom nastalega položaja.
Prišel je nov delavski pravilnik, ki je prinesel delavstvu velike obremenitve v obliki odtegljajev za penzijski fond in ki je dejansko ukinil vsako napredovanje.
Leto 1931 je bikr že leto gorja za železničarje — leto velikih redukcij, ko se je uvedel celo v delavnicah burni delavnik, progovno delavstvo pa je bilo popolnoma pahnjeno v bedo in obup.
Intervenirali smo za ukinjenje redukcij — uspeli su» le delno v delavnicah.
Intervenirali smo za ukinitev 10% redukcije delavskih plač, za ukinitev naknadnega ubiranja prispevkov za delavski penzijski fond.
Intervenirali smo, da se upokojenim delavcem prizna draginjske doklade, da se jim dovoli nadaljevati članstvo v bolniški blagajni po upokojitvi.
Poslužili smo se našega tiska in tudi dnevnih listov, da smo, kolikor nam je bilo mogoče, obveščali javnost o nevzdržnem položaju železničarjev, zlasti pa delavstva.
Pričakovalo- se je zboljšanje z letom 1932, vendar val redukcij ni prestal, ‘marveč se je še poostril ter dosegel svoj višek z marcem 1932, ko so sledili odpusti v masah dnevničarjev in delavcev ter tudi nastavljen-cev pri saobračajno komercijelnem odelenju, redukcije strokovnjakov v kurilnicah, nadalje redukcije delavskih plač.
Priredili smo shode, sestanke, poslali ustmeno in pismeno- apele na vsa merodajna mesta.
• Naj navedemo le pregled glavnih zadnjih intervencij:
23.	I. 1931 pri Generalni Direkciji in pri Glavni kontroli v Beogradu za izplačilo službenih doklad strokovnjakom, za izplačilo delavskih diferenc in priznanje stalnosti po 3 letih službe.
24.	I. 1931 pri direkciji Ljubljana radi spremembe sistema periodičnih izpitov vla-kospremnega osobja.
lb. II. 1931 pri direkciji Sarajevo za izstavitev ukoričenih legitimacij za delavstvo.
24. III. 1931 za izplačilo delavske diference, za vštetje dnevničarskih let za napredovanje in odmero penzije; za vozne ugodnosti vseh upokojencev in adoptiranih otrok; za spremembo pravilnika sporednih prinadležnosti (izplačilo premij, kilometra-že itd.); za spremembo delavskega pravilnika ter izplačilo- dijet delavcem; za ukinitev naknadnih vplačil delavcev za delavski penzijski fond.
L IV. 1931 za izenačenje kronskih upokojencev in miloščinarjev, za zopetni sprejem leta 1920 povodom stavke odpuščenih železničarjev,
za izplačilo delavske diference.
29. III. 1931 skupen nastop organizacij izvzemši zveze pri banu in direktorju radi voznih ugodnosti upokojencev.
16. IV. 1931 za izmenjavo uredbe o pro-računjavanju vrednosti ene povojne krone v sedanje dinarje, za vštetje članstva v penzijski fond, za izplačilo delavske diference, za ukinitev rekukcij v delavnicah (šesturni delavnik ob sobotah) ter pri rovanje dnevničarjev, radi ukinitve redukcij in brezplačnih dopustov ter polno zaposlitev delavstva.
29. IV. 1931, ko je Albert Thomas, direktor mednarodnega urada dela, se mudil v Ljubljani, mu je savez predložil dolgo predstavko o težkem položaju delavcev in pro-fesionistov in o krivicah, ki se jim gode zlasti glede penzijskega fonda, voznih ugodnostih za upokojence, izplačilu diference ter o kršenju koalicijske svobode za železničarje.
Od 10. do 20. VI. 1931 obširna akcija pri direkciji in pok. fondu radi revizije določb pravilnika o- pokojninskem: fondu.
4. VII. 1931 osebna intervencija v istih zadevah pri centralni upravi fonda v Beogradu ter Generalni direkciji.
31. VII. 1931 radi voznih ugodnosti ter spremembe pravilnika o voznih ugodnostih sploh.
23. IX. 1931 intervencije pri direktorju in banu tako v Ljubljani kot v Zagrebu radi velikih redukcij v železniških delavnicah, za izplačilo razlike delavcem, za zadostne kredite, da se redukcije delavskih plač sploh ukinejo ter za nabavo premoga na obroke.
V	istih zadevah je posebna deputacija predala spomenice pri Generalni direkciji.
20. XI. do 1. XII. 1931 navodila, da vse podružnice odpošljejo v zadevi delavskih redukcij obširne spomenice na poslance svojih srezov, da jih zainteresirajo za obupen položaj delavstva.
Centrala pa se je obrnila na vse poslance, ministra, centralni sekretarijat delavskih zbornic z obširnimi predstavkami, da jim pojasni položaj. Potom deputacije pa je dne
13. XII. 1931 predložila vsem instancam, ki pridejo v poštev, v Beogradu utemeljene predstavke, da se neha z redukcijami in reši delavske družine.
29. li. 1932 vsem narodnim poslancem spomenico, da bi pri sestavi novega budžeta upoštevali želje najtežje prezadetega osobja ter osigurali zadostne kredite, da se redukcije ukinejo.
2. III. 1932 je posebna deputacija v parlamentu in senatu predložila naše predloge za budžet in posebne predstavke, ki jih je predala .	— vse za ukinitev redukcij, iz-
delavo novega delavskega pravilnika, priznanje stalnosti vsem delavcem,, priznanje draginjskih doklad upokojenim delavcem, za nov pravilnik o postranskih prejemkih ter izplačilo diference delavcem.
22. III. 1932 pri g. direktorju in g. banu za zopetni sprejem reduciranih delavcev in dnevničarjev ter za preskrbo event. brezposelnih družin.
V	istih zadevah se je interveniralo tudi pri Generalni direkciji.
8. IV. 1932 za revizijo odpusta strokovnjakov in njih zopetno uvrstitev v kategorijo zvaničnikov.
Manjših in lokalnih intervencij ne bomo tu navajali, poudarimo le še, da je naš savez dal inicijativo za veliko anketo o položaju industrijskih železničarjev, ki se je vršila letos o binkoštih v Banjiluki ter da je vodil intervencije pri raznih industrijskih družbah za zaščito iindustrijskih železničarjev.
Intervencije za ljubljanske tramvajce pa je vršil v glavnem potom izvoljenih zaupnikov ter je s sestavo dobrega gradiva sigurno preprečil marsikatero poslabšanje. Glavna preizkušnja za savez pa bo pri cestni železnici šele prišla, ker se tudi tam pripravlja občutno znižanje prejemkov.
Savez je v letih 1931-32 vodil z vsemi silami intervencije za delavstvo — ni pa naletel na razumevanje in je zato dolžnost kongresa, da podvzame vse potrebne ukrepe, da se železniške delavce in profesioni-ste zaščiti pred uničenjem ter pribori tudi delavskim družinam pošteno eksistenco.
Poročilo navaja dalje agitacijsko delovanje, ovire pri delu, gospodarsko in kulturno udejstvovanje, delo sekcij in oblastnih tajništev, ter končuje s poročili zagrebškega sekretarijata in sekretarijata industrijskih železničarjev ter z blagajniškim poročilom, ki izkazuje v pretekli poslovni dobi primanjkljaj v znesku Din 29.001.96.
V	debati so sodelovati delegati iz različnih podružnic, zlasti iz Zagreba, Ljubljane, Subotice, Drvara, Maribora, Pragerskega, Šibenika in Splita, na kar je bilo poslovno poročilo soglasno odobreno ter soglasno izglasovan absolu-torij saveznemu odboru.
Vprašanje industrijskih železničarjev.
K tej točki je poročal oblastni tajnik s. Župančič, ki je orisal bedni položaj industrijskih železničarjev, kjer so .redukcije na dnevnem redu, vse družbe groze z ustavitvijo obratovanja, vsled pomanjkanja likvidnih denarnih sredstev se ne izplačuje redno prejemkov in ponekod delajo industrijski železničarji samo po šest do osem dni mesečno. Predlaga, da naj savez ukrene vse, da se čimpreje izvedejo zaključki ankete, ki se je vršila v Banji Luki dne 15. maja 1932. Po krajši debati je bil
soglasno sprejet sklep, da se izdela memorandum o položaju industrijskih železničarjev, katerega naj posebna deputacija izpred kongresa predloži ministrstvu za šume in rude ter ministrstvu socialne politike.
Vprašanje upokojencev.
K tej točki dnevnega reda sta poročala upokojenca ss. Kovač in Mozetič su je poročilo še dopolnil s. Stanko. V debati o položaju železniških upokojencev so posamezni govorniki grajali, da kronski upokojenci, rentniki in milošči-narji še sedaj niso izenačeni z upokojenci po novem zakonu, da se neredno izplačujejo pokojnine in da so bili delavci in profesionisti z uvedbo novega pokojninskega fonda zelo težko prizadeti, ker morajo doplačevati 10 in 10-tisočake za nazaj. Grajalo se je, da se upokojencem reducirajo vozne ugodnosti in je bil po debati soglasno sprejet zaključek, da naj se sestavi posebna resolucija o upokojenskih zadevah, katero naj se izpred kongresa predloži v rešitev.
Položaj železničarjev.
Na podlagi podružnic in poročil delegatov o težkem položaju železničarjev ter krivicah, ki se gode, je bil pooblaščen centralni odbor, da izdela obširno spomenico, katero naj predloži vsem merodajnim faktorjem v reševanje. (To spomenico objavimo posebej.)
Reorganizacija saveza.
Po krajši debati je bil sprejet nov sistem' članarine in nov podporni sistem, katera stopita v veljavo s 1. januarjem 1933 in s tem v zvezi je bilo sklenjeno, da ostanejo še nadalje oblastna tajništva v Zagrebu in Banja Luki. Vse zaključke glede članarine, pravilnikov in podpornih fondov objavljamo posebej.
Novi odbor.
Pri volitvah odbora so bili izvoljeni: s. Korošec Blaž za predsednika, s. Žilič Ivan za podpredsednika, s. Pušnik Martin za blagajnika, s. Ceraj-Cerič Adalbert za tajnika, za odbornike pa ss.: Mravlje Teodor, Skuk Jakob, Renčelj Franc, Okorn Avgust, Cerkvenik Angelo, vsi iz Ljubljane, Ružič Ljubo iz Sarajeva, Bučar Alojz iz Maribora, Slomovič Danilo iz Drvara, Bračič Štefan iz Pragerskega, Krnič Franjo iz Šibenika, Kmet Franjo iz Zagreba.
V nadzorstvo so bili izvoljeni ss.: Ravnikar Ernest, Brus Vinko, Siard Karol, Zorman Franc iz Ljubljane, Bibič Martin iz Maribora, Lušetič Avgust iz Zagreba.
Zaključeno je bilo še, da se začne od 1. I. 1933 dalje izdajati enoten železničarski list za vse članstvo, na kar je predsedujoči s. Kmet zaključil kongres s pozivom na složnost in enotnost ter agilnejše delovanje za ojačenje saveza, da nas bodo dogodki našli pripravljene ter močne za borbo.
Tražimo kaznu za krivca S
Ljevački radnik N. N. podnio je Bolesničkom fondu u Zagrebu žalbu, iz koje se frapantno vidi, sa koliko površnosti se postupa sa strane Bolesničkog fonda i njegovih organa prema oboljelim i pomoči potrebnim željezničarima i njihovim pripadnicima. Dne 10. Vili. o. g. zamolila je njegova supruga, da Iječnik dodje k djeci, odi kojih je dvoje osjećalo jake bolove u grlu, teško dišalo te imalo visoku temperaturu. Liječnik im je propisao grgljaću. Supruga je kod odlaska ponoivno zamolila liječnika, da bezuvjetno dodje u kuću, ali ga nije bilo 10., 11. ni 12. VIII. Nije preostalo drugo, već pozvati privatnog liječnika. Ovaj je odmah ustanovio difteriju u zadnjem stadiju i dao djecu otpremiti u kužnu bolnicu. Nu prekasno: jedno dijete umrlo je dne 13. VIII. u jutro. Točno nakon tri dana, iza kako je kućni posjet po saobraćajnom liječniku odbijen, dijete je podleglo.
Difterija je dečja bolest, koja ne mora biti katastrofalna, ako se na vrijeme pruži pomoć. Ta je ovdje izostala i to krivicom liječnika Bolesničkog fonda, koji je pravovremeno na slučaj upozoren i pozvan za pomoć. Smrću djeteta roditelji su najteže pogodjeni i taj
teški gubitak nitko im ne će moći naknaditi. Ipak roditelji i svi ostali željezničari — smatraju se u pravu ako zatraže, da se po ovom slučaju provede najstrožija istraga i da krivac smrti djeteta bude egzemplarno kažnjen. To neka se učini bezuvjetno, jer inače postaje suvišnim Bolesnički fond i njegovi liječnici.
Pokret željezničara na strani.
CEHOSLOVAČKA.
Prigodom jednog razgovora predstavnika drugarske željezničarske organizacije i ministra saobraćaja izjavio je poslednji, da nikakvih za osoblje nepovoljnih postupaka ne će preduzeti bez predhodnog savjetovanja sa predstavnicima organizacije. Dalje je ministar izjavio, da će predloge organizacije o reorganizaciji željezničke uprave, o penzionisanju starih službenika i o uvo-djenju 40satne radne nedelje podvrgnuti proučavanju.
AUSTRIJA.
Austrijski fašisti izmislili su originalan predlog za pobijanje besposlice: besposlene imalo bi se upotrijebiti za radove na popravljanju pruga, na stanicama i u željezničkim radionicama, a uz plaću od 4 Din dnevno. Time bi, kažu fašisti, omogućilo se otpuštanje jednog velikog broja željezničkih službenika i radnika, te bi državni izdatci bili osjetno smanjeni.
ŠPANJOLSKA.
Ministar za javne radove izradio je nacrt zakona, po kojem bi željezničari imali dobiti ponovno povišenje plaće. Da bi se postigla sredstva za to. imalo bi se uvesti dodatak na sve željezničke tarife. Tako je u demokratskoj Španjolskoj, gdje željezničari imaju punu slobodu organizovanja i preko svoje organizacije jak upliv na cjelokupnu politiku države.
Za vsako družino je potreben
tedenski beležni
koledar
z domnevnim vremenskim poročilom v posameznih mesecih za leto 1933.
Dobite ga v
tiskarni „Slovenila“
Wolf ova ulica I in v vseh knjigarnah.
Nerazumljivo postupanje u slučajevima nezgoda.
Osnov našem osiguranju za slučaj bolesti i nezgode dan je Zakonom o osiguranju radnika iz g. 1922. Saglasno sa tim zakonom imala se donijeti i Uredba o osiguranju željezničara. Uredba je donesena i po njoj su ustanovljeni Bolesnički fondovi, koji — saglasno sa spomenutim Zakonom — imaju provoditi osiguranje željezničara. Koliko nam je poznato, zakonske odredbe u pogledu osiguranja željezničara za slučaj nezgode nisu mijenjane, nu naši Bolesnički fondovi svoju praksu mijenjaju vrlo često. Tako je Fond u Zagrebu u najnovije vrijeme uveo praksu, da ozlijedjeni radnik ili službenik mora najprije biti po svojem liječniku pregledan radi ustanovljenja, da li se uopće radi o nezgodi? Tom zgodom — ako je nezgoda — liječnik istovremeno daje mišljenje o tome, koliko dana od prilike će radna nesposobnost trajati. Prema tome mišljenju liječnika doznačuje se ozlijedje-nome i potporu. Ako je slučajno prije ozdravio, sreća je njegova, jer će tada dobiti potporu za sve dane bolesti; ako pak posljedice od nezgode dulje traju, onda si ga jao ozlijedniku, jer preko predvidjenog roka ue može dobiti potpore. Na pr. liječnik ustanovi, da će ozlijedjeni radnik biti bolestan 12 dana, a faktično nije mogao raditi 15 dana, to ga potpora pripada samo 12 dana.
Na osnovu kojih propisa i po čijem ovlašćenju Bolesnički fond oivako postupa, . nije nam poznato. Konstatujemo samo, da je to čista samovolja, koja sa Zakonom o osiguranju radnika i Uredbom o osiguranju željezničara nema ni-
Resolucija po pitanju položaja industrijskih željezničara.
Ujedinjeni savez željezničara Jugoslavije donaša na sivojom IV. zemaljskom kongresu po pitanju položaja industrijskih željezničara sledeč u
resoluciju:
1.	da se postojeći zakonski propisi i to zakon o željeznicama javnog saobraćaja, koji je stupio na obaveznu snagu dne 19. oktobra 1930, te zakon
0	radnjama, koji je stupilo na snagu dne U. marta 1932 u cjelosti primenjuju na osoblje zaposleno na industrijskim željeznicama sa javnom ili bez javnog saobraćaja.
2.	da se kod željezničkih preduzeća sa javnim saobraćajem (Šipađ, Krivaja, Ljubija itd.) odmah reguliše prava i dužnosti službenika naročitim propisima uz saradnju radničkih povjerenika te predstavnika saveza željezničara i predloži ove propise na odobrenje Ministarstvu saobraćaja.
3.	da se željezničko osoblje zaposleno na pruzi državnog rudnika Ljubija podredi Ministarstvu saobraćaja, odnosno prevodi po odredbama zakona o drž. saobr. osoblju.
4.	da se pristupi sprovodjenju zaključaka ankete, održane u Banjoj Luci dne 15. V. 1932 te sklapanju kolektivnih ugovora, kojim neka se regulišu sva prava i dužnosti te radni uslovi zaposlenog osoblja.
5.	da' se apeluje na nadležne državne vlasti, da naročito povedu računa o privrednoj krizi kod šumsko-in-dustrijskih preduzeća. da se spreći već napoivedane obustave rada, koje bi imale za posledicu povečanje postojeće besposlice.
Kongres nalaga centralnoj upravi Ujedinjenog saveza željezničara Jugoslavije u dužnost, da čim pre putem posebne deputacije interveniše, da bi se odmah pristupilo sprovodjenju gornjih zaključaka.
Resolucija o položaju železničarjev.
A.	Radnički zahtjevi (delavske zahteve).
1.	neka se odmah pristupi izmjenama sa danjih odredbi pra vilnika o pomoćnom osoblju i zagarantuje radništvu najmanje ona prava, koje je već imalo i to:
stalnost posle jedne godine privremene službe1 i pravo na primanje u penzioni fond, radničke povjerenike u suglasnosti sa zakonom o zaštiti radnika, sticanje prava na punu penziju nakon 30 godina članstva te pravo na radno odjelo, dodatke za nočni rad i avtoma-tičko unapredjenje prema godinama službe.
2.	da se do uvodjeja novog pravilnika odmah priznaje pravo na stalnost
1	na godišnji odmor sviml radnicima, koji su članovi sadašnjeg penzionog fonda bez obzira, da li su bili pri stupanju u službu stariji od 33. godine, jer je glavni preduslov za članstvo u penzionom fondu stalnost radnika.
3.	da se odmah ukida besplatne dopuste radnika i 10% redukciju radničkih nadnica te opet povrati radnicima nadnice koje su imali pre 1. oktobra 1931.
4.	da se odmah isplati diferencija iz god. 1923 željezničkim radnicima, koja im je bila već davno priznata,
5.	da se pri regulisanju priznaje za sticanje prava na penziju i za unapredjenje sve godine radničke službe,
6.	da se do uvodjenja novog pravilnika ukida naknadne sustegljaje za radnički penzioni fond,
7.	da se isplaćuje hranarina za sve dane u mesecu,
8.	da se zanatlijama, ako se ih upotrebi za drugi rad. isplaćuje njihove nadnice bez kakvog smanjenja,
9.	da se i neregulisanom osoblju, koje radi u eksekutivnoj službi, isplaćuje nadnice za sve dneve u mesecu, kao regulisanom osoblju,
10.	da se i radnicima redovno podeljuje pripadajući godišnji odmor.
šta zajedničkoga. Odlučno tražimo, da se sa ovakvom praksom odmah prestane i da se osiguranje željezničara vrši suglasno sa postojećim propisom'.
Ozlijedjeni.
B.	Izmena postojećih pravilnika.
1.	da se pristupi izmeni pravilnika o sporednim prinadležnostima drž. saobr. osoblja i to:
a)	da se izmeni sadašnji sistem ki-lometraže sa sistemom satnine a da uvodjenja na snagu ove izmene, da se redovno naplaćuje1 i odšteta za manev-risanje i voznom osoblju te ne snižava sadašnje kilometraže,
b)	da se redovno isplaćuje kilome-traža i skretničarskom te manevarskom osoblju i popisivačima kola za sve vreme službe,
c)	da se priznaje dodatak za nočni rad svom osoblju, koje nočni rad obavlja i to regulisanom kao i radnicima te pružnom osoblju, koje radi u turnusima bez obzira, da li prima za specijalno obavljanje službe kakvu naročitu nagradu,
d)	da se izradi uz saradnju predstavnika organizacije iz radionica i ložio-nica nov premijski sistem za nagrade za. uvečanu produkciju,
e)	d!a se povisi pravo na ugljen na 4 tone za ženjene, a na 2 za samske željezničare, a pravo na gorivo drvo na 12 odnosno 6 metara.
2.	da se izmeni pravilnik o službenom odelu te Zagarantuje službeno odelo svemu osoblju, a radnicima, da se zagarantuje radno odelo.
3.	da se novim pravilnikom o voznim pogodnostima opet povrati penzionerima prijašnje vozne pogodnosti, a svemu osoblju, da se opet zagarantuje pravo na besplatan podvoz ugljena i drva kao na prevoz materijala za gradnju kuća.
C.	Delavni čas.
Za vse uslužbence — nastavljence in delavstvo — naj se uvede osemurni delavni čas ter naj se osigura zadostne kredite, da se ne bi v bodočem bud-žetskem letu zopet pošiljalo delavce na brezplačni dopust odnosno zmanjševalo delavni čas in istočasno zmanjševalo plače. V vlakospremni službi naj se sestavi turnuse na principu osemurnega delavnika, t. j. 30% službe, 20% počitka izven domicila in 50% počitka v domicilni postaji. V službo naj se vračuna tudi po ena ura priprave in po-sprave ne samo v domicilni, marveč tudi v izven domicilni postaji.
Za šolanje osobja naj se vstavi v turnuse poseben šolski dan.
Pri turnusu 12/24 naj se redno pode-JjuJeta vsemu (osoblju po dva prosta dneva mesečno.
Tudi pri progovni službi naj se konč-noveljavno ukine nemogoče turnuse, ki pomenijo 12 in 16 urni delavnik in naj se uvede osemurnik.
, V slučaju nujne potrebe, ko se mora vršiti čezurno delo, naj se redno izplača odškodnina za čezurno delo in ne pošilja delavcev drugi dan domov.
D.	Zakon o državnem prometnem osobju.
IV. redni kongres »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije« konstatira, da se je z zakonom o drž. prometnem osebju iz leta 1931 ukinilo mnogo pravic in ugodnosti, ki jih je osobje uživalo na podlagi določb prejšnjih pragmatik, odnosno na podlagi zakona iz leta 1923. Sedanji zakon je poleg tega v več členih nejasen in se da različno tolmačiti, vsled česar vlaga Glavna kontrola vedno več pritožb proti reše-njem o napredovanju ter so uslužbenci zelo oškodbvani. Kongres nalaga centralni upravi saveza, da zastavi vse sile za to, da se čimpreje izda sprememba zakona o drž. prometnem osobju, pri čemur naj se pazi posebno na sledeče:
L da se pri nastavitvi osigura vra-čunanje prejšnje delavske službe,
2.	da se pri odmeri procenta penzije upošteva vsa na železnici prebita službena leta,
3.	da se zopet uvede in izvaja avtomatično napredovanje po službenih letih,
4.	da se pri prehodu iz kategorije v kategorijo vračuna za napredovanje tu-
di služba, odslužena v nižji kategoriji in ne da se uvršča uslužbenca šele v začetno stopnjo,
5.	da se zopet uvede vsaj paritetne disciplinske komisije,
6.	da se za odmero dopusta upošteva vsa službena leta in ne samo nastavljena,
7.	vse ono osobje, ki je po zakonu iz leta 1923 spadalo med eksekutivno osobje, naj se zopet uvrsti v eksekutivno osobje.
Ker je Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije že opetovano predložil predloge za izmenjavo zakona in za iz-meujavo vseh ostalih pravilnikov, kongres izjavlja, da se z vsemi temi predlogi popolnoma strinja in nalaga upravi saveza v dolžnost, da te predloge odločno zastopa na merodajnih mestih.
SPLOŠNE ZAHTEVE ŽELEZNIČARJEV.
IV. redni kongres »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije«
konstatira:
L da so se tekom zadnjih budžetnih let vsled »uravnovešanja budžeta«, »iz-padka na dohodkih«, »začasne ukinitve plaćanja reparacij« odnosno »pomanjkanja kreditov« konstantno zniževali prejemki železničarskega osobja, še posebno pa prejemki delavstva, uvajali brezplačni dopusti in nazadnje tudi odpuščalo osobje, kar vse je imelo za posledico močno padanje kupne moči ter povećavanje brezposelnosti,
3.	Istočasno z redukcijami, navedenimi uvodoma, pa se je začelo kršiti osemurni delavnik ter vpeljavah daljši delavni čas celo v eksekutivni službi.
4.	Da so prejemki delavstva na železnicah zlasti ob uvedbi brezplačnih dopustov in občutnem povečanju dajatev za starostno zavarovanje ter povečanju indirektnih davkov in ukinjenju vsake stanovanjske zaščite nezadostni za preživljanje delavca samega in da grozi vsled tega degeneracija in propadanje širokih delavskih mas, kar bo imelo kmalu nedogledne posledice, če se temu ne odpomore.
Da se reši široke mase železničarjev in njih družin pred propadom, apelira kongres, da pristopi takoj k izvedbi sledečih
predlogov:
L da se takoj izdela in še pred sestavo novega budžeta v narodnem predtavništvu sprejme posebni zakon o minimalnih dnevnicah,
2.	da se zakonito uvede 40 urni delavni teden ob nezmanjšanih plačah,
3.	da se ukine vsa ona izjemna določila, ki ločijo železničarje od ostalega delavstva in da se razširi obstoječa socialno politična zakonodaja tudi na državne železničarje in izvede takoj brezposelno zavarovanje in zagarantira popolna koalicijska svoboda,
4.	da se pri sestavi novega budžeta za leto 1933-34 zagarantira zadostne kredite za redne prejemke železničarjev in istočasno ukine vsaj vse one redukcije, ki so bile izvršene v času od L aprila 1931 dalje, ter da se sprejme letos reducirane železničarje zopet nazaj v službo in upokoji vse one s polnimi službenimi leti, ki že nad eno leto čakajo na upokojitev.
Dužnost svakoga člana Saveza je, da pridobije bar jednoga novoga člana!
RESOLUCIJA O POLOŽAJU IN ZAHTEVAH UPOKOJENCEV.
IV. redni kongres »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije«, je po razpravi o položaju upokojencev
konstatira!:
L da vprašanje železniških upokojencev, provizionistov, miloščinarjev in rentnikov do danes še ni pravično rešeno in da se nahajajo zlasti kronski upokojenci, miloščinarji in rentniki v obupnem položaju,
2. da z ustanovitvijo posebnega pokojninskega fonda za delavce delavsko osobje ni nič pridobilo, pač pa da je
zlasti vse starejše osobje občutno oškodovano, ker mora doplačevati deset tisočake za ves čas članstva nazaj, dasi je doslej vedno redno in v odgovarjajoči višini plačevalo svoje prispevke,
3.	da se pokojnine mesto prvega izplačujejo šele koncem meseca, kar ima za posledico ponovno zadolževanje upokojencev,
4.	da se je upokojencem reduciralo vozne ugodnosti, na katere so imeli pravico, dokler so bili v aktivni službi,
5.	da se kljub določbam delavskega pravilnika še niso izvršile volitve v skupščine penzijskega fonda in da ta pravilnik ne predvideva paritetnih uprav fonda, dasi nalaga delavstvu visoke obremenitve,
6.	da se kljub točnim odredbam uredbe v zavarovanju železničarjev zoper bolezen in nezgode osporava upokojenim delavcem pravico na nadaljevanje članstva v bolniškem fondu,
7.	da so ne samo penzije staroupo-kojencev in miloščinarjev, marveč tudi penzije novoupokojenega delavstva daleko nezadostne za dostojno preživljanje družine, kar ima za posledico propadanje širokih delavskih slojev.
Na osnovi teh konstatacij nalaga kongres soglasno novoizvoljeni centralni upravi saveza, da takoj izvrši na merodajnih mestih vse potrebne intervencije ter opozori narodno predstavništvo na nujno potrebo odpomoči, zlasti pa naj
zahteva:
1.	da se prevede in izednači kronske upokojence, miloščinarje in rentnike,
2.	da se izmenja določbe delavskega pravilnika o ustanovitvi pokojninskega fonda ter ustanovi res samostojen pokojninski fond za delavsko osobje, v katerega naj se prenese vso imovino preje obstoječih in sedaj v likvidaciji se nahajajočih provizijskih zavodov ter s posebnim statutom zasigura najmanj paritetna uprava fonda, ki naj določi današnjim razmeram odgovarjajoče prispevke in penzije. Vse dotlej pa naj se sistira plačevanje članarine za nazaj ter pobira članarina le za tekoče članstvo,
3.	da se upokojencem povrne one vozne ugodnosti, ki so jih uživali ob času upokojitve ter da se tudi upokojenim delavcem omogoči fakultativno članstvo v bolniškem fondu,
4.	da se izplačujejo penzije redno prvega v mesecu.
Kongres apelira na vse merodajne faktorje, da posvete rešitvi vprašanja upokojencev posebno pažnjo in da gornje zahteve reši še pred novim budžetskim letom ter v budžetu osigura zadostne kredite za redno izplačevanje pokojnin.
Sa industrijskih pruga.
OSNOVANA PODRUŽNICA U TESLICU
Budući da je u Tesliću, zahvaljujući agilnom radu nekih drugova, pristupio dovoljan broj članova u Ujedinjeni savez že Ijezničara Jugoslavije, sazvao je akcioni odbor 31. jula u 10 sati prije podne u sali Radničkog Doma u Tesliću, osnivačku skup stinu podružnice.
U zakazano vrijeme našli su se svi željezničari na okupu i skupština je mogla da izvrši svoj zadatak: formiranje podružnice. Na skupštini je referisao drug Župančič, oblasni sekretar Saveza iz Banja Luke i to o potrebi grupisanja sviju industrijskih željezničara u svoju klasnu sindikalnu organizaciju.
Poslije ovog referata prešlo se na čitanje saveznih pravila. Nakon toga prešlo se je na izbor podružničke uprave, u koju su jednoglasno izabrani slijedeći drugovi: predsjednik Stjepanović Franjo, strojovođi:! Blatnica, zamjenik predsjednika Grbić Nikola, strojovodja Teslić, tajnik Gavrić Franjo, prometnik Blatnica, blagajnik Stevanovič Miloš, kočničar Blatnica, odbornici: Vi-dak Ivan, Teslić, Jotić Boško, Blatnica, Ga-rić Ivo, Teslić, nadzorni odbor Mihelčič N.. Teslić i Pejič Luka, Blatnica.
Već dulje vremena pokretano je pitanje osnivanja podružnice Ujedinjenog saveza željezničara u Tesliću. Konačno su žc Ijezničari uvidjeli da zaštitu mogu dobiti samo u svojoj stručnoj organizaciji. Skupština je zaključila da sjedište podružnice bude u Blatnici.
Raspoloženje medju željezničarima za organizaciju nakon održane ankete je veoma povoljno.	Željezničar
Kongresni zaključci.
OBNOVA PODRUŽNICE ŽELJEZNIČARA U PRIJEDORU.
Godine 1929. osnovana je u Prijedoru podružnica Ujedinjenog saveza željezničara Jugoslavije. Uslijed obustave rada u rudniku Ljubiji i redukcije radnika zaposlenih na pretovaru kod »Šipada«, te redukcije radnika iz radione i ložipne i pružnog osoblja, podružnica je prestala da radi. Medjutim drugovi koji rade, uvidjeli su da je ovu podružnicu potrebno obnoviti. Oni su donijeli odluku da se njen djelokrug protegne do Sanice Donje, jer dotle saobraća vozno osoblje sa sjedištem u Prijedoru.
Kao glavni razlog za obnovu ove podružnice jest zaključak ankete o položaju industrijskih željezničara, koja je održana 15. maja o. g„ po* kojem se u najskorije vrijeme imade pristupiti regulisanje službenih odnosa industrijskih željezničara, čiji je položaj neregulisan i očajan, jer se snjima postupa kako ko hoće. Željezničari ove velike industrijske željeznice uvidjeli su da će jedino* putem jake i solidne organizacije doći do* svojih prava i sada svi živo* rade na podizanju organizacije. Svima danas treba da bude jedini cilj borba za socijalna prava.
Željezničar.
VELIKA SKUPŠTINA U RADNIČKOM DOMU U LJUBIJI.
Na 23. jula o. g. održana je u novoj zgradi radničkog doma u Ljubiji skupština rudara i željezničara, koja je bila vrlo dobro posjećena.
Na skupštini su govorili drugovi Dušan Balaban i Ivan Župančič iz Banja Luke. Predsjedao je drug Simo Brečević.
Prihvaćena je rezolucija, u kojoj se na-vadja, da rudnik već 22 mjeseca ne otprema ni u inozemstvo, otpušteno je do 700 radnika. Preostali broj rudara i željezničara 256, radi u mjesecu 7—9 dana, uz zaradu od 28 Din dnevno ili 252 Din mjesečno, od toga im se za razne pristojbe i fondove odbija 103 Din, te sa ostatkom od 153 Din mjesečno žive u najvećoj bijedi i oskudici.
Radnici su čekajući da rudnik proradi kroz godinu izgubili svaki po 10 do 12 hiljada dinara. Traži se da se broj radnih dana povisi od 3 na 4 hiljade, te da se raspodjeli tako da svj jednako rade, a ne kao do sada da jedni rade 20—30 dana, a drugi 3—7—9. Ujedno* se zahtjeva da se željezničarima priznaju ona prava koja su im bila priznata od Ministarstva šuma i ruda uredbom od 1. IV. 1926., da se plati neke vježbenike koji su poslani ne zna se od kuda u Ljubiju.
Skupština apeluje na Ministarstvo šuma i ruda, da bi po predstavci centralne uprave Ujedinjenog saveza željezničara Jugoslavije i po* zaključcima ankete doneo rešenje, da se željezničarima priznaju sva ona prava, koja uživaju državni željezničari.
Skupština je zaključena u uvjerenju da će se opravdani zahtjevi uvažiti i priteći u pomoć, jer zima radništvu donosi posvemašnju propast.	I. Ž.
Strokovni teden v Mariboru.

Za socijalno-politične zahteve delavcev in nameščencev.
Medstrokovni odbor UDSŽ.I (Strokovna komisija) v Mariboru, priredi »Strokovni teden«, ki se bo vršjil v času od 11. do 18. septembra t. 1. in ki bo posvečen agitaciji za populariziranje vseh socijalno-političnih zahtev delavcev in nameščencev; poglobitev in utrditev razredne zavesti; pridobivanje novih članov za strokovne organizacije ter novih naročnikov za delavske liste in publikacije.
__ Agitacija se bo vršila:
V 1. Vse Strokovni komisiji priključene strokovne organizacije v Mariboru in okolici bodo v tem tednu sklicale strokovne shode. Na shode bodo povabljeni vsi delavci in delavke posameznih strok, kjer se bodo obravnavale njihove socijalno-politične zahteve in pomen strokovne organizacije ter delavskega tiska.
2.	a)- Med tednom se bodo vršila skupna predavanja o važnih določilih obrtnega zakona, katerega mora poznati vsak delojemalec r b) o sedanjem položaju bolniškega in nezgodnega zavarovanja; c) o novem pravilniku javnih borz dela.
3.	'V soboto, dne 7. septembra bo uprizoril delavski oder »Svobode« v Ljubljani Cankarjevo kolektivno dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica« v fežiji Ferdo Delaka. Predstava se bo vršila v Veliki dvorani pivovarne »Union« (Götz).
4.	V nedeljo, dne 18. septembra ob 9. uri se bo vršil v verandi pivovarne »Union« zaključni strokovni shod delavcev in nameščencev vseh strok, na katerem se bodo reasumirale zahteve delavstva posameznih strok in predlagala skupna resolucija.
Natančen spored bo pravočasno objavljen .v časopisju in na vabilih, ki* bodo v to svrho izdana.
'*• VSe razredne strokovne organizacije v Mariboru in okolici, kakor tudi vse delavce in nameščence že danes pozivamo, da se za ta »Strokovni teden« pripravijo in da s svojo navzočnostjo na' Vseh prireditvah manifestirajo za svoje socijalno-politične zahteve ter za doego človeku dostojnega življenja.
»Strokovni teden« naj ne bo samo manifestacija za svoje zahteve in potrebe, temveč naj bo tudi medsebojno temövanje, katera organizacija, oziroma kateri zaupnik bo v tem tednu pridobil največ novih članov za strokovno organizacijo in novih naročnikov za »Delavsko Politiko«, »Volksstimme«, »Svobodo«, »Cankarjevo družbo« itd.
Potom močne strokovne organizacije in delavskega tiska do svojih pravic. To bodi geslo vsakega delavca in nameščenca!
Družnost!
V	Mariboru, 25. avgusta 1932.
Strokovna komisija.
Zveza delavskih žen in deklet.
pozdravlja kongres »Uiediujćnega saveza železničarjev Jugoslavije« ter se solidarno priključuje vsem Vašim zahtevam na merodajnih mestih.
V	imenu naših članic — žen upokojencev stavimo sledeče
zahteve:
1.	Uredi naj se, da se bodo pokojnine upokojencem izplačevale redno vsakega 1. v mesecu, kar je po zakonu predvideno in se ne izvaja, ter se pokojnine zadnje čase izplačujejo šele sredi ali koncem vsakega meseca.
2.	Vsem upokojenim železničarjem naj se povrne pravica do neomejene režijske vožnje po železnici in naj se sedanje vložke odstrani.
3.	Železniškim upokojencem naj se prizna iste pravice kot jih imajo aktivni železničarji.
Istotako se strinjamo z vsemi zahtevami aktivnih železničarjev, ter apeliramo na kongres, da te naše zahteve pri sestavi resolucij upošteva.
Zveza delavskih žena in deklet.
25% popust! — dobite le pri Splošni gospodarski poslovalnici v Ljubljani, Miklošičeva c. 13, ako kupite tam manufakturo proti gotovini!
. •
Kultura.
ii,i.	a i
Karl Marxovo veliko in svetovnoznano delo »Kapital«
izda letos v slovenščini konzorcij »Svobode«.
To je prepotrebna knjiga vsakemu delavcu, posebno pa strokovnemu funkcijo-narju in delavskemu zaupniku.
Koliko naših delavcev, koliko naših zaupnikov res temeljito pozna kapitalistično družbo, vlogo proletarijata v njej in poslanstvo delavskega razreda? Koliko članov in odbornikov podružnic res ve, zakaj je tako, od kdaj je tako, kakor je, kako bi moralo biti in — kako bomo tudi uresničili hrepenenje po enakopravni človeški družbi?
Čeprav vemo, da je danes mnogo brezposelnih, čeprav vemo, da je mlačnosti med delavstvom še več, vendar priporočamo z vso resnostjo*, da si jo naj naroči vsak, kdor le nekoliko ve, da mu je res potrebna. 50 Din stane vezana knjiga, kar je za* tako veliko delo, ki bo imelo nad 300 strani, zelo poceni. Seveda, kdor nima volje in mu ni mnogo mar, da se izobrazi ravno v vprašanjih, ki se tičejo dnevno in direktno njega in vseh, ki si z žuljavimi rokami služijo vsakdanji kruh, ta bo našel vsakovrstne vzroke in izgovore, ta se bo tudi jezil na* naš poziv.
Sodrugi, naročite »Kapital«, plačujte po obrokih, kakor in koliko kdo more.
Konzorcij »Svobode«.
Vabilo
na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki se vrši v soboto dne 10- septembra 1932 ob 19. uri zvečer v prostorih Gospodarske poslovalnice — Delavska zbornica — I. nadstropje — glavni vhod.
Dnevni red:
1.	Polletna bilanca,
2.	Sklepanje o nadaljnem obstoju odnosno razdružitvi zadruge.
■ ’ >« Bitu
Vabimo vse pooblaščence, da se točno udeleže.
Splošna gospodarska poslovalnica, r. z . z o. z.
JUSI
30% popusta
Prispevki za „Rapov fond“.
Doslej so darovali za Rapov fond. ki je bil ustanovljen za podpiranje nedolžnih žrtev, sledeči:
Zveza delavskih žena in deklet, podružnica Črna Din 187.50, Zveza delavskih žena in deklet, podružnica Jesenice 270, Ujedinjeni savez železničarjev, podružnica Ljubljana 466, Kranjska gora 10, Lesce 20, Dravograd 135, Ptuj 182, Zidani most 200, Kamnik 10, Novo mesto 50, Videm-Krško 128, Logatec 120, Murska Sobota 50, Brežice 166, Celje 250, Jesenice 50, Zagorje 194, Zalog 177.25, Maribor li 69.50, Pragersko 146, Ljubljana II 211, Splošna delavska zveza, podružnica Rogaška Slatina 100, Kranj 50, Medvode 50, Moste 50, Celje 50, Ribnica 103, Kranj 100, Ljubljana 50, Zveza živilskih delavcev, podružnica Maribor 100, pivovarji Ljubljana 50, Ljubljana 50, Osr. društvo lesnih delavcev obl. odbor Ljubljana 100, podružnica Ljubljana 100, podružnica Rakek 85, Savez metalskih radnika-, podružnica Celje 100, Štore 50, Zveza rudarjev Trbovlje 100, Osrednje društvo oblačilnih delavcev, podružnica Maribor Din 50.
Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljujemo, one podružnice saveza pa, ki še niso poslale obračuna za ta fond pa pozivamo, da čimpreje obračunajo.
Iz »Rapovega fonda« je bilo doslej izplačano: vdovi s. Rapa — Loče pri Poljčanah Din 1000.—.'
Uprava »Rapovega fonda«.
VSEM PODRUŽNICAM VSEMU ČLANSTVU!
V prihodnji številki »Ujedinjenega železničarja«, ki izide kot skupna številka dne 15. septembra 1932, bomo objavili novi savezni pravilnik, dalje pravilnike o članarini in podpornih fondih.
Enako bomo objavili v prihodnji številki poročilo o kongresu ITF v Pragi, dalje vse važnejše okrožnice in spomenice, katere je predložila na podlagi kongresnih resolucij posebna deputacija Ministarstvu saobraćaja.
SVIM PODRUŽNICAMA! —
SVIM ČLANOVIMA!
U narednom broju »Ujedinjenog željezničara«, koji izlazi kao zajednički broj dne 15. septembra 1932. g. objavi-eemo novi savezni pravilnik kao i pravilnike o članarini te podpornim fondovima.
Pored toga objav ićemo u narednom broju i izvještaj o kongresu transportne internacionale u Pragi, kao i sve važnije okružnice koje su bile u medjuvremenu izdate i konačno spomenicu, koju je predložila na osnovu kongresnih zaključaka posebna deputacija Ministarstvu saobraćaja.
Centralna uprava USŽJ.
ŽELEZNIČARJI — POZOR!
Upoštevajoč težke razmere, v katerih žive železničarji z ozirom na vedno nove redukcije plač, je Splošna gospodarska poslovalnica v Ljubljani sklenila znižati vse cene blagu za deset procentov tudi pri prodaji na obroke. Prodajamo na šest obrokov. Opozarjamo na to ugodnost vse železničarje ter jih pozivani», da si brezobvezno ogledajo našo zalogo.
Splošna gospodarska poslovalnica,
Ljubljana, Miklošičeva c. 13.
ŽELEZNIČAR!
Ali si že član »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije«?
Ali se ne zavedaš, da je sloga potrebna?
Tiska- »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) - Odgovorni urednik: Jurij Stanko Ljubljana - Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.