ANNALES S/' 94
OBLETNICE/ANNIVtRS ARI 316-326
Vendar so te variante odpadle, ker so Italijani vztrajali pri zamenjavi obalnega pasu v coni B za nekatere slovenske vasi v okolici Trsta in niso pristali na jugoslovansko zafitevo po izhodu na morje na območju Skednja in Žavelj. Zato je Jugoslavija sklenila, da za take koncesije ni vredno deliti cone B.
Po nekajmesečnih pogajanjih so 5. 10. 1954 v Londonu podpisali "Memorandum o soglasju". Njegovo bistvo je bila določitev, da se v coni A angloameri.ška vojaška uprava zamenja s civilno italijansko, v coni B pa ostane jugoslovanska. S sporazumom je bila določena tudi nova mejna črta s popravki v korist Jugoslavije na območju Miljskih hribov. Del Memoranduma je bil recipročno zasnovani "Posebni statut", ki je garantiral zaščito narodnih manjšin v obeh državah, v praksi pa ni bil z italijanske strani nikoli dosledno uresničen.
Čeprav je bil podpis Memoranduma s pravno formalnega stališča začasen, je pomenil konec tržaške krize. Slovenci so prvič v svoji zgodovini prišli do koščka svojega morja. Posledica Memoranduma so bile tudi velike demografske spremembe v Slovenski Istri. Večji del Italijanov je izkoristil možnost opcij - to je pravice, da se v roku enega leta od podpisa Memoranduma odločijo, v kateri državi bodo živeli - in se izselil v Italijo. Vendar naša obalna mesta niso doživela usode drugih istrskih mest, ki so po odhodu domačinov opustela, saj je slovenska vlada usmerila na obalno območje močan kolonizacijski tok iz notranjosti. Slovenci smo zaradi izgube Trsta začeli v naslednjih letih graditi pristanišče v Kopru, ravno tako smo začeli z velikimi vlaganji v izgradnjo ustrezne infrastrukture irt industrije.
Ivan Markovič
PETER PAVEL VERGER1J STAREJŠI (bibliografski preizkus)
Ob 550-letnic.i smrti koprskega humanista Petra Pavla Vergerija starejšega (1370-1444) so se Annales temu velikemu učenjaku poskusile oddolžiti z dvojnim prevodom, v slovenski in italijanski jezik, njegovega edinega in za nas zelo pomembnega domoznanskega dela o mitološkem nastanku mesta Koper; De urbe justinopolis.
Peter Pavel Vcrgerij starejši je bil ključna osebnost italijanskega in zato posredno tucli evropskega humanizma in njegovo delo predstavlja gotovo največji dosežek zgodnjega evropskega humanizma na področju pedagogike.
Peter Pavel Vergerij st. se je rodi! v Kopru okrog leta 1349. Bif je plemenitega, čeprav ne tudi premožnega
rodu. Šolal se je sprva v Padovi in Firencah, morda pa tudi v Benetkah. Njegov učitelj je domnevno bil znameniti Giovanni da Ravenna (1343-1408), potujoči profesor, ki je imel tesne stike z velikima italijanskima pisateljema Petrarco in Boccacciom.
V	Firencah je leta 1386 Vergerij spoznal Salutatija, ta ga je uvedel v najpomembnejši literarni krožek tistega časa, t.i. "Paradiso degli Alberti". Prav v tem krožku je italijanski humanist Leonardo Bruni prebral svoj dialog Dialogus ad Petrum Histrum, ki ga je, kot. je razvidno že iz naslova, v celoti posvetil "Istranu Petru" oz. našemu Vergeriju. Prav to delo pa je eno i2med najznačilnejših del celotnega literarnega humanizma, gotovo manifest.
Prav tako v Firencah je Vergerij spoznal tudi znamenitega Franc.esca Zabarello (1360-14J 7), literata, kanonista in pozneje kardinala, s katerim je navezal tesno in iskreno prijateljstvo in z njimdelil življenjsko usodo. Zabarella in Vergerij sta veliko romala po največjih italijanskih in evropskih središčih, kar je zelo otežilo delo njunih poznejših biografov. Še večjo zmešnjavo pa so povzročila številna večdnevna dokumentirana potovanja in večmesečni nedokumentirani postanki v drugih mestih, tako da je gotovo nemogoče z natančnostjo slediti Vergerijevim postajam v življenju.
V	Firencah naj bi torej Vergerij ostal tri leta, potem pa naj bi se nastani! v Padovi, kot učitelj in dvorni svetovalec Francesca Carrare mi.
V	Padovi je v letih 1393-1403 poučeval dialektike na tamkajšnji Univerzi, dobil pa je tudi častno državljanstvo tega mesta. V to obdobje spada tudi eno od tistih krajših, zgoraj omenjenih potovanj v druga mesta. Začasno se je torej vrnil v Firence poslušat slavnega Bizantinca Emanuela Crisolora, enega izmed prvih zahodnih učenjakov, ki so poznali grščino. Vergerij priložnosti ni zamudil, zelo hitro je postai Crisolorov najboljši učenec in prijatelj (saj je svojemu profesorju napisal celo epitaf). Vergerijevo bivanje v Padovi je prekinila vojna med družino Carrara in Benetkami (1405). Ker pa je bil Vergerij močno navezan na družino Carrara, je po njenem vojaškem porazu moral poiskati varnejše okolje. Sprva naj bi se za dve leti nastanil kar v Benetkah (?!), vendar pa ta informacija ni povsem zanesljiva. Povsem gotovo pa je Vergerijevo bivanje v Rimu od leta 1406.
V	Večnem mestu je Vergerij služil dvema papežema, in sicer Inocenciju VII. in Gregoriju XII., ter se v obdobju velikih cerkvenih sprememb še posebno izkazal.
Obdobje med letoma 1378 in 1417 je v zgodovini znano kot obdobje razkola zahodne cerkve, tedaj sta namreč v cerkvi vladala dva papeža, nekaj časa celo trije. Neljub spor, ki se je začel še v 14. stoletju, ko so papeži prestavili svojo prestolnico iz Rima v Avignon (1305 do 1377), so rešili na velikem koncil, ki ga je cesar Sigismund sklical v Konstant i (1414-1418).
324
ANNALES S/' 94
OBLCTNCE / ANN|VtRSARUlM2i>
f-	gS'cfor *
'• ' «T S*"''"'-'
"Vkiwk- fr'u;--:- tru<r «■cjiTili'H.ni: »fitfc-	. G. fi •
iirrÂiiJc piiïnir ;n	-
151 < riicni^'ttrjinmr-phiniii; nn :o iJîij* $ iM '/;? v./tlv Jffritfr. p-;n rn^rquiuj , - o
_	"en pruj ucr:i-4 l'cra-J	lTKOÂ-VV.«.
yi. .JÇfrlIsnpii JSaœij cTc-1' -i» qi«ê iôfét". ■ ■ P* ^imniq» F.Î-:'JL	krrccsiv iJiiJOM	¿a
« ~£iir ij-i tfptucnî llâu; ¿¿TOŒ> fc.ismnc4nt-. iv xr.r lïc-.i.i ,'fîrj> m.iiiwh" jcttgaitt* Wiffçc ' ;rjIrp.in-nnoinn jppftr™ erra ivre rrJt
Jj «tienne.'¡Uicni • ur mi <g?cgi|c> m+ib.> «ç	-
""
®
ç' ■ - r*0~f
f O.
Domnevni profil Petra Pavla Vergerija st. na prvi strani "Codice Mar dano Latino", ki vsebuje njegovo delo "De ingenuis moribus..."
!n kako se je v vsej zadevi znašel Vergerij ? Povedali smo že, da ga je na papeški dvor povabil papež Inocencij VIL, saj je le-ta nameraval povrniti sijaj tamkajšnji Univerzi in je zato v Rim vabil največje učenjake in literate svojega časa. Ob smrti papeža Inocencija (6. novembra 1406) se je Vergerij zavzel za ponovno enotnost rimske cerkve, spomnimo se, da so to leta razkola, za kar je tudi napisal poseben govor, ki ga je prebral kardinalom, ko so le-ti volili novega papeža: Pro reintegranda uniendaque ecdesia ad romanos cardinales tempore schismatis in consistorio habita. 2. decembra istega leta so rimski kardinali izvolili za papeža Benečana Angela Corriera, ki je papeževal z imenom Gregorij XII., njegovemu spremstvu pa se je pridružil tudi Vergerij. Tako sta v tem obdobju hkrati papeževala Gregorij XII. in avignonski papež Benedikt XIII. Zadevo so želeti popraviti na koncilu v Pizi (1409), kjer so kardinali poskušali razrešiti oba stara papeža in so izvolili za novega Aleksandra V.; papeži so bili tako trije, zmešnjava je bila popolna. Končno je ista 1414 cesar Sigismund sklical koncil v Konstanci, kjer so, po štirih letih pogajanj in usklajevanj, za edinega papeža izvolili Martina V.
Vergerij je služil papežu Gregoriju XII. Sledi! mu je v Rimini, od koder naj bi se v letih 1411 in 1412 vrnil v rojstni Koper. Leta 1414, kot poroča koprski škof in zgodovinopisec Paolo Naldini, je bit Vergerij kanonik v
Ravenni, to pa je hkrati tudi edino pričevanje o Ver-geriju kot duhovniku (drugi neposredni dokaz je lahko dejstvo, da se ni nikoli poročil, in izjemno pravoverstvo njegovih del).
Nato se je Vergerij na kratko znova zadrževal v Pa-dovi in Bologni ter se končno v spremstvu kardinala Zabarelle napotil v Konstanco, kjer je bil eden izmed štirih duhovnikov, ki jim je bilo poverjeno štetje glasov. V Konstanci je leta 1417, po kratki bolezni kardinal Zabarella umrl. Koprskemu prijatelju je zapusti! svoje največje bogastvo, velik del dragocene knjižne zbirke, Vergerij pa je prijatelja pokopal z največjimi svečanostmi v njegovi rojstni Padovi. Vergerij se je nato vrnil v Konstanco, kamor ga je povabil cesar Sigismund osebno. Pri njem je preživel svoja zadnja leta in na Ogrskem, najverjetneje v nekem samostanu v okolici Budimpešte, 8. julija 1444 tudi umrl.
PAULUS je prvo Vergerijevo delo pedagoškega pomena, Gre za komedijo, ki jo je napisal okrog leta 1 390, Paulus je tudi ena izmed prvih gledališčnih del italijanskega humanizma.
DE INGFNUIS MORIBUS ET L1BERALIBUS STUDIfS je Vergerijevo največje delo. Je prvo sistematično delo na temo vzgoje in izobraževanja celotnega italijanskega humanizma.
VIR!
Študij Vergerijevega življenja in dela otežuje dejstvo, da je veliko njegovih del še vedno v obliki rokopisov, izdana dela pa so bila že zdavnaj razprodana in so težko dosegljiva. V nadaljevanju bomo na kratko omenili ie nekatere vire, ki bodo lahko v pomoč bodočim raziskovalcem.
Komedija Paulus je bila dolga leta neizdana in neobjavljena, danes jo je najlažje prebrati v izdaji, ki sta jo uredila Vito Pandolfi in Ermina Artese v: Teatro goltardico delPUmanesimo, Milanu , 1965, Sergio Cella pa v: Atti e Memorie della Societa' Istriana di Archeologia e Storia Patria, 1966; ter A. Perosa, Per una nuova edizione del "Paulus" del Vergerio v: UUmanesimo in Istria, Flrenze, 1983.
De ingenuis moribus je bil prvič izdan v Milanu leta 1474 (potem ko je že dolga leta krožil v rokopisni obliki, kodeksa Ambrosiano in Vaticano ter devet kodeksov, ki jih hrani knjižnica Marciana v Benetkah), danes pa ga je najlažje zaslediti v izdaji, ki jo je uredil Carfo Miani v "Atti e Memorie detla Societa' Istriana di Archeologia e Storia Patria" 1972-73.
Ostala izdana dela je najbolje uredil in izda! še Ludovico Antonio Muratori v: Rerum italicarum Scriptores, T. XVI, Mediolani 1730, in žal je še danes ta zbirka skoraj edini vir Vergerijevih del. V njej lahko najdemo naslednja Vergerijeva dela:
De Gestis Prmcipum Carrarensium;
325
ANNALES S/' 94
OBU'TWICE/ANNIVERSAR! l'.b-3íf.
De degnissimo funebri apparatu in exequiis cla-rissími omníum principis Francisci senioris de Canaria Patavii principis die XXI novemb. anno MCCCXCIU;
Oratio od Franciscum juniorem de Carraña Paduae principem pro communitate patavina;
Invettiva contra Cario Malatesta signordi Rimini, per aver fatto gittare a terra !a statua di Virgilio, che stava nella piazza di M an tova;
De Urbe justinopoli;
Carmina;
Epistolae; pisma, Muratori jih je objavil deset, med njimi pa je tudi tista 2e omenjena, ki je bila napisana ob smrti Zabarelle,
Vergerijeva ostaia izdana dela:
Francisci Petrarchae vita; izdal jo je škof Tommasini v: Petrarca redivivo (str. 175 ed. pat. II. typ. Frambot 1650);
Opuscula de Divo Hieronimo; izdal Domenico .Mauro Salmaso v Padovi leta 1767
M. Fabii Quintiliani institutionum oratoriarum libri XII in commentarios redacti Petro Paulo Vergerio auctore. Ex biblioteca Joan. Till», episcopi Briocensis. Parisii MDL III.
Vergerijeva druga neizdana ali pa celo izgubljena dela (povzeto po: Pietro Stancovich, Biografía degü uomíni distinti dell'Istria, Triste 1829):
Arrianno dei fatti di Alessandro;
Istoria dei principi di Mantova;
Istoria di Venez.ia;
Annotationes in librum de Gestis Carrarensium;
Apología pro Carrarensibus contra Aíbertinum Mus-
satum;
De statu veteris, et inclifae urbis Romae;
Serrno de religione et castitate;
De differentia amici, et assentatoris;
In foeneratores facetissima exprobatio;
Allegabilia dicta ex Timeo Platonis;
De arte métrica;
Orazione fúnebre fatta ad Ottonieiio Discalcio;
Pro reíntegranda uniendaque ecclesia ad R. R. cardinales, oratio tempore schísmatis in concistorio habita.
Vergerijevi najstarejši življenjepisi (povzeto po: Carlo Combi, Saggio di bibiografia istriana, Venezia 1864):
Riographia Petri Pauli Vergerii Senioris, ioachim Vadiani; ob konru dela; De ingenuis moribus, opus P. P. Vergerii, Viennae Pannoniae 1511.
Epístola ad Petrum Paulum Vergerium, lohannis Fabri, Viennae 1535
De ingeniis Istriae, Jo. Baptistae Goinei, Venetiis 1540
Elogia virorum literis illustris quotquot vel nostra vel avorum memoria vixere, Pauli Jovii, Basileiae 1577
LITERATURA
Tiraboschi: Storia delta letteratura italiana, Modena 1776
Combi Carlo: Im discorso inédito di Pier Paolo Vergerio il Seniore da Ca pod ¡stria, v: Arc.hivio storico per Trieste 1822
Schweminski: P. P. Vergerius und M. Vegius. Ein Beitrag z. Gesch. der Padagogik, Posen 1858. Babuder, Giacomo: Pietro Paolo Vergerio il Seniore da Capodistria, v: Atti dell'l. R. Ginnasio Superiore di Capodistria, Capodistria 1866.
Bernardi, Jacopo: P. P. Vergerio il Vecchio, izvIeCek iz: Rivista Universale, fasc. 156, Firenze 1875. Combi, Carlo: Di Pierpaolo Vergerio il seniore da Capodistria e del suo epistolario, Venezia 1880. Novati: Epistolario di Coluccio Salutati, Roma 1896. Patrono, Carlo Maria: Noterella biografica Vergeriana (A proposito di un códice Petrarchesco) v: Pagine istriane ill. 1905
Ziliotto, Baccio: Nuove testimonialize per la vita di P. P. Vergerio i! Vecchio, Trieste 1906 (vsebuje Vergerijev testament)
Cessi, R.: Un'avventura di Pietro Paolo Vergerio Seniore, v: Giornalc dt st. defla fett. ¡ta}. Anno XXVií, vol. LIX 1909.
Zanutto, L.: P. P. Vergerio e le sue aspirazioni al Decanato Cívidalese, v: Nuovo Archivio Veneto, Nuova serie XXI 1911.
Ziíiollo, B.: La cultura letteraria di Trieste e dell'Istria, Trieste 1913.
Zonta, G.: Francesco Zabarella, Padova 1915. Smith, Leonardo: Note cronologichc vergeriane, Venezia 1926-1928.
Smith, Leonardo: Epistolario di Pierpaolo Vergerio, Roma 1934.
Garin, Eugenio: L'umanesimo italiano, Bari 1958. Semi, Francesco: La pedagogía dell'Umanesimo, Milano 1971.
Robey, David; P. P. Vergerius The Elder: Republicanism and civic values in the word of an Early Humanist, v: Past & Present 1973.
Robey, David - J. Law: The Venetian wyth and the "De república veneta of P. P. Vergerio" Rinascímento, XXV, 1975.
Robey, David: Aspetti dell'Umanesimo vergeriano, v:
L'Umanesimo in Istria, Firenze 1983.
Semi, Francesco: Pier Paolo Vergerio il Vecchio, v: F.
Semi "Uomini e tempi, Istria e Fiume" str. 99-107, 1991.
Robey, David: II Vergerio e i'Umanesimo in istria, v: F.
Semi "Uomini e tempi, Istria e Fiume" str. 108-115,
1991.
326