Deželni zbor stajerski. Deželni zbor se je sešel v ponedeljek, dne 21. sept. Prisli so malodane vsi poslanci. K prvi seji dne 21. t. m. so se prebrali razni predlogi o deželnih zadevah. Izmed slovenskih poslancev je predlagal dr. Jurtela, naj se da podpora posestnikom, ki so bili vsled zadnje povodnji po Dravi v okrajih Ptuj in Ormož poškodovani. Poslanec Kočevar je prediagal, naj se Pesniska struga uravna, njegov predlog se glasi: Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se nakaže: Uravnava Pesnioe, katera je v III. delu v devet oddelkov razdeljena in od katerih je deveti oddelek že uravnan, se začne takoj uravnavati tudi v oddelkih 1—8, vrhutega se naj predloži vis. deželnemu zboru še v tem zasedarjju dotični predlog za dovoljenje potrebne svote v presojevanje in sklepanje. — Kočevar in tov. Poslanec R o b i 6 predlaga, naj se Solski okraji III. razreda prestavijo v II. Sol. okraj; poslanec Roškar, naj se pomaea po toči poSkodovanim v Mariborskem in Št. Lenartskem okraju. Predlog g poslanca RoSkaria in tovarišev se g!asi: Dne 13. avgusta t. I. je opustoSila sodnijska okraja S/. Lenart v Slov. goricah in Maribor straSna nevihta s točo. Vsled svoje cbsežnosti in silnosti je povzročila velikansko Skcdo ne samo na poljih, ampak tudi na poslopjih, posebno na cerkvah in Solah. Upostošene so naslednje občine: 1. Št. Lenart, 2. Šetarova, 3. Radehova, 4 Zamarko, 5. Par- *) Eine alpwirtschaftliche Reise steirischer Landwirte in die Schweiz,"str. 77. tinje, 6. Spodnji Porčič, 7. Gornji Porčifi, 8Gornji Žarjavci, 9. Spodnji Žarjavci, 10. MalenSek, 11. Spod. Gasteraj, 12. Gor. Senarska, 13. Spod. Senarska, 14. Sv. Troiica, 15 Gor. Veranje, 16. Spod. Veranje, 17. Brengova, 18. Čagona, 19. Andrenci, 20. Cogetinci, 21. Cerkevnjak, 22. Trotkova, 23. Osek, 24. Jablance, 25. Vinička vas. 26. Gornje Veličane, 27. Spod. Veličane, 28. Čsrmlenšak, 29. Zavrh, 30. Nadbišec. — Po uradnih poizvedbah znaSa škoda, katero \e naredila toča, samo v sodnijskera okraju Št. Lenart na poljih 285.000 in na poslopjih 80.000 K. Uradno dognana Skoda v sodnijskem okraju Maribor predlagateljem ni znana, zato je ne morejo navesti. Ker je škoda tako velika in radi tega, ker \e večji del letine uničen, je potrebna nujna in znatna podpora od dežele in države. Zato predlagajo podpisani: Visoki deželai zbor naj sklene: 1. V podporo vsled toče dne 13. avgusta t. 1. v ukrajih Št. Lenart v Slov. gor. in Maribor opu3to§enim posestvom se dovoli iz deželnega ionda primerna podpora. 2. Ekselenca, gospod deželni namestnik se prosi, da poskrbi za nujno pomoč najbolj prizadetih posestnikov iz zaklada za uime ter da izprosi po državi znatno podporo. Gradec, dne 21. sept. 1903. — RoSkar in tovarisi. Poslanec J. Žičkar predlaga, naj se popravijo struga potokov Močnik, Gabern<a ia Sromlica v brežiskem okraju. Njegov predlog se glasi: Predlog poslanca Žčkar in tovariSev glede uravnave potoka Mocnik v občini Brtiče, Gabernce in Sromlice v občini Zakot, polit. okraj Brežice. Imenovani trije potoki napravljajo ob času povodnji na tamo3n}ih travnikih veliko škodo. Vsled preplavlienja se trava tako poblati, da se kot krma za živino sploh ne more več porabiti. Poblatena trava se sicer premlati ali tudi spere; vse pa je brezuspeSno. Č9 nastane povodenj ob času koSnje, travo voda odnese. Uravnava teh potokov je torej nujno potrebca. Ker pa posestniki ne morejo z lastnimi pomoCki struge teh potokov popraviti, predlagajo podpisani: Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroči, da kolikor mogoče hitro da preiskati potoke Močnik, Gaberoco in Sromlico in deželnemu zboru poroča glede stroškov za uravnavo imenovauih potokov. V Gradcu, dne 21. sept. 1903. — Žičkar, Robič, Kočevar, dr. Jurtela, Vo8njak, RoSkar, dr. HraSovec, dr. Dečko. Poslanee dr. Jurtela je predlagal, da se precej danes 21. sept. vrSi večerna seja, pri kateri se naj obravnava zastran predloga o podržavlienju železnice iz Gelja v Velenje. Najvažnejša stvar namreč, katera se mora rešiti v deželnem zboru, je zdaj deželna železnica Celje do Velenja. Preden se je zidala ta železnica, se je napovedoval velik dobicek, katerega bo imela dežela od te železnične proge. 29. decembra 1891 se je otvorila. Imela pa ie izgube v letu 1892 42.782 K 64 v., 1. 1893 106.896 K 82 v., 1. 1894 32.246 K 12 v., 1. 1895 73 632 K 32 v., 1. 1897 117 553 K 60 v., I. 1898 174.532 K 46 v., 1. 1899 149.689 K 34 v., 1. 1900 113 253 K 66 v., 1. 1901 108 555 K 56 v., 1. 1903 38.476 K 5 v. Leta 1896 je imela dobicka 5745 K 94 v. Vsa zguba po odstetem dobičku je toraj znaSala do zdaj 951.872 K 93 v. Tako se ni smelo dalje gospodariti. Deželni odbor je dobil nalog od deželnega zbora, da naj prevzame država za zdaj v najem to železnico — pozneje pa jo naj država kupi. Oboje ae je deželnemu odboru posrečilo. Ce deželni zbor pogodbo, katero je deželni odbor sklenil z železničnim ministrstvora do 25. Beptembra t. 1. reSi, prevzame država to železnico v najem s 1. januarjem 1904 in plača deželi letne najemnine 211.920 K. Deželni odbor se je nadalje dogovoril z železničnim ministrstvom, da v slučaju, ako država kupi to železnico od dežele, plača dežela državi 745000 K za vse potrebne bodoce stavbe na železnici, osobito za povekšanje kolodvora v Celju. To bi bilo primerno glede deželnih podpor pri drugih deželnih železnicah. Stavbo železnice: Grobelno-Slatina podpira dežela 8 21.350 K od kilometra, železnico Lipnica-P6 fiog 8 17.390 K od kilometra; za železnico Celie-Velenje bi se dala torej podpora 745.000 K ali 18620 K podpore od kilometra. Daniel Lap, ki je prevzel svojedobno iamstvo za obrestovanje atavbinske glavnice pri železnici Oelje-Velenje, je deželi Se dolžen 530.000 K. Ta avota bo do konca leta 1903 narasla na okroglo 657.000 K 58 v. Deželni odbor predlaga, naj ae mu spregleda znesek s 127.909 K 58 v, ostalo avoto s 530.000 K pa mora obrestovati z 4 °/o in splačati deželi v 40 letib. Dolžna glavnica ostane vknjižena na njegovih posestvib v Gradcu in v Skalah. Kdaj bo prihodnja seja deželnega zbora, se bo poslencem naznanilo pismenim potom.