Leto XXII., st. 94 Ljubljana, sobota 15. aprila 1942-XX Cena cent. 70 Upnynükvo : Ljobljut, Pucci ni tev» ni io 3. -Telefon k. 51-22. 31-23, 31-24 faMeratni oddelek : Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon k. 31-25. 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poitno» čekovnem zavodu St. 17.749. za ostale kraj« Italije Servizio Conti, Con. Post. No 11-5118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO Ith«)« «««k dan taten ponedeljk« Naročnina znala mesečno Ut Iis—, m inozemstvo p« Lir 22.80 U red n i it v o: IWfiiM. Faccini jeva ulica itev. 5, trfefo« tov. 51-22, 31-23, 31-24 Rokopis 1 »e ne vjača jo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub. blicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO Nadaljnje rušenje Matte Uspešni spopadi s sovražnim letalstvom — 9 angleških letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 24. aprila naslednje 692. vojno poročilo: Na cirenalškem bojišču za nas ugodni spopadi IzvidnLških elementov. Neko letalo tipa Bleiheim, ki je bilo poprej f »oškodovano in prisiljeno, da je pristalo za našo bojno črto, Jc neko naše iz-vidnlško letalo napadlo ln zažgalo. Sovražna letala so bombardirala Benga-ri, kjer sta bila dva mrtva in dva ranjena med muslimanskim prebivalstvom. Večje skupine letal so Izvršile nove mogočne napade na Malto in povzročile nova razdejanja na letalskih In pomorskih oporiščih otoka. Angleško letalstvo je v spopadih z nemškimi lovd izgubilo 5 letal tipa Spitflre in 1 tipa Hurrtcane. Sovražnik je preteklo no« izvršil dvojni letalski napad na Comiso. ne da bi sicer povzročil niti škode niti žrtev, topništvo naše protiletalske obrambe pa Je v bližini Vittorie in v okolici Acata zadelo in sestrelilo dva izmed bombnikov, ki so se udeležili te akcije. Bombe, ki so Mie odvržene na kraj Vittoria (Ragusa), so ranile eno deklico in poškodovale nekaj poslopij. Visoka nemška odlikovanja za italijanske generale Atene, 24. aprila, s. Kancelar Hitler je ob priliki svojega rojstnega dne na predlog letalskega maršala Göringa odlikoval z velikim križem reda nemškega orla z meči Eksc. generala Gelosa, višjega poveljnika italijanskih oboroženih sil v Grčiji, z zaslužnim križcem tega reda z zvezdo in meči pa divizijskega generala Zanninola, bivšega poveljnika atenske trdnjave, in generala Tripicciona. načelnika štaba višjega poveljništva Italijanskih oboroženih sil v Grčiji. Novi hudi bop v Birmi Uspešno japonsko prodiranje proti zapadu Curih, 24. aprila. Skoro v vseh odsekih bojisòa. v Birmi je vzplamtela nova silovita bitka. Japonski napadi so bili uspešni zlasti vzhodno od Jenangijaunga, kjer je sovražnik pred dnevi skušal z vsemi silami utrditi svoj položaj na tem izredno važnem petrolejskem področju. Mesto Jenangijaung so Britanci že zapustili, a so v protinapadu deloma prišli vani zopet Kitajci, nakar so Japonci zno"a udarili in prisilili sovražnika k umiku pre ko reke Pindčan. Sovražnik je prt tem utrpel velike izgube ljudi ln orožja. Vojaki maršala óangkajska se Skušajo sedaj posluževati nove taktike, ker so se vse dosedanje izkazale za neuspešne in niso mogle ustaviti stalnega prodiranja japonskih čet Zato skušajo sedaj Kitajci vreči v japonsko zaledje velike patrole. ki so opremljene za gverilsko vojno. Seveda tudi s to taktiko nikamor ne pridejo, kajti Japonci naglo opravijo s takimi oddelki, jih razoro-že in popolnoma uničijo. Velika japonska kolona, ki je izvršila Izpad proti Mandalavu vzdolž železnice, stalno napreduje navzlic miniranim poljem, ki naj bi zaščitila sovražni umik. Med tem se je po ukazu vrhovnega japonskega poveljništva začela ofenziva tudi ob reki Salve-en. Ameriški general Stigwell. ki poveljuje kitajskim četam v tem odseku, se je zna-,šel v kaj neprijetnem položaju in je zahteval zato takojšnja ojačenja od generala Alexandra, vrhovnega poveljnika kitajskih čet v Birmi. Japonci izvajajo sedaj svoj napad v treh smereh: na področju Bavlaka, držav šan in Lc»ikava. Sovražne obrambne črte so bile povsod prebite zaradi vedno bolj naraščajočega japonskega pritiska. (Ultime notizie.) Pospeševanje bombažnih nasadov v Aziji Tokio, 24. apr. (Domei.) List »Japan Times an Advertisser« napoveduje, da bodo v vseh pokrajinah vzhodne Azije, ki so v japonski posesti, sedanje sladkorne plantaže izpremenjene v bombažne nasade, kjer koli to le dopuščajo klimatske prilike. Na ta način bo v vzhodni Aziji rešen problem trajnega pomanjkanja bombaža in presežka sladkorne proizvodnje. Azijska ljudstva ei bodo s tem znatno okrepila svoj gospodarski položaj. List piše, da japonska vlada že proučuje načrte, kako čim bolj povečati v zasedenih pokrajinah površino bombažnih nasadov. List naglaša, da je večno pomanjkanje bombaža in presežek sladkorja činitelj, ld je mnogo pripomogel k odvisnosti azijskih ljudstev od Velike Britanije ln Zedinjenih držav. Cim se bodo sladkorne plantaže izpremenile v bombažne nasade, azijska ljudstva ne bodo več izpostavljena pritisku britanskih in ameriških trgovinskih družb, ki so z diktiranjem ce- ne služile edinole svojim lastnim koristim. Na ta način azijski vzhod pod japonskim vodstvom ne bo dosegel samo svoje politične, marveč tudi svojo gospodarsko svobodo. Zamenjava japonskega vojaškega denarja Tokio, 24. apr. (Domei.) Namestnik japonskega finančnega ministra Cunei T artiglici je na konferenci japonskih gospodarskih udruženj izjavil, da bodo v vseh zasedenih pokrajinah jugovzhodne Azije potegnjeni iz prometa bankovci japonske vojaške uprave in da bo ta vojaški denar postopno zamenjan z japonskim jenom. Pri tej priliki je namestnik finančnega ministra podčrtal veliko zaupanje, ki si ga je pridobil japonski vojaški denar med prebivalstvom zasedenih pokrajin, ker pa so imeli vojaški bankovci od vsega početka samo značaj vmesne rešitve in ker je gospodarska obnova v zasedenih pokrajinah že dovolj daleč napredovala, lahko Japonska v teh pokrajinah uvede normalne razmere tudi v denarnem sistemu. Seja japonske vlade Tokio, 24. aprila (Domei). Japonska vlada je imela danes svojo redno sejo, na kateri je odobrila načrt o mobilizaciji materialnih virov za fiskalno leto 1942-43. Načrt je bil sprejet v Isti obliki, kakor je bil pripravljen. Nova organizacija policije na Javi Surabaja, 24. aprila (Domei). Pod vodstvom japonskih vojaških oblasti se je 15. aprila pričela službena vežba domačih ja-vanskih policijskih čet. Za sedaj se vežba približno 100 Indonezijskih policistov, ki so določeni, da bodo uvrščeni v službo za vzdi -ževanje miru in reda. Prestop kitajskega generala na nankinško stran Nangking, 24. aprila (Domei). Bivši vi-cekomandant 39. čungkinške armadne skupine general Suu Ljang čeng je v sredo skupaj z vsemi svojimi četami prestopil na stran oboroženih sil nacionalne kitajske vlade v Nankingu. S tega mesta je bil general Sun Ljang čeng imenovan za* vrhovnega poveljnika II. nankinškega armadne-ga distrikta. V krogih nankinške vlade pripominjajo, da bo prestop čungkinškega ge_ nerala na stran nacionalne Kitajske pomenil hud udarec za čungkinške gverilske sile na Kitajskem. Vojaški opazovalci sodijo, da ho pristop bivših čungkinških sil na stran nankinške vojske mnogo pripomogel k pospešenemu povratku miru in reda v zapadni del pokrajine Santung ln južni del pokrajine Hopei. Vloga Indije v novem azijskem redu Ameriški pohlep po indijskem bogastvu Bangkok, 24. apr. Kakor poroča angleška informacijska služba iz New Delhija, je F-ooseveltov posebni odposlanec Johnson izjavil novinarjem, da pomeni prihod ameriške vojaške komisije v Indijo dokaz, da se Zedinjene države v polni meri zavedajo obsežnosti sedanje vojne. Namen Zedinjenih držav in zaveznikov je bài, da nudijo Indiji vso mogočo pomoč. Zedinjenim državam je namreč obramba Indije zelo pri srcu in prav zato so že prispele prve ameriške čete v deželo in jim bodo v kratkem sle lile še nadaljnje. John je končno označil prihod ameriške vojaške komisije v Indijo kot ojačenje indijske obrambe in njenega deleža pri skupnih naporih zaveznikov. V indijskih krogih v Bangkoku, ki seveda z največjo pozornostjo zasledujejo delavnost Johnsona v Indiji, pa poudarjajo, da pač nihče ne more verjeti Johnsonovim izjavam, tisku ali njegovemu proglasu indijskemu narodu, v katerem je toliko poveličeval ameriško upravo na Kubi in na Filipinih in kjer se govori o tem, da Zedinjene države nikakor ne hlepe po bogastvu Indije, temveč jim gre le za napredek dežele. Indijski politični krogi v Bangkoku opozarjajo v zvezi s tem na očitno nasprotje med poveličevanjem »odlične ameriške uprave« na Kubi in na Filipinih ter izjavo, da se sicer Amerika ne želi brigati aa Indijo. V teh krogih opozarjajo na izjavo Nehruja, M Je v Imenu indijskega naroda z vso odločnostjo že dejal, da Indija nikakor ne bo dopustila vmešavanje Zedinjenih držav v svoje zadeve. Japonski pisatelj Sajaguša piše, da bi mogla postati Indija vez med Veliko Azijo in Evropo, ako bi pristala na japonske pobude. V totalitarnem svetu, čigar obrisi se že kažejo na obzorju, bi morala še Indija doprinesti svoj delež za splošno izboljšanje sveta in človeštva. Sedaj, ko prebivalstvo Filipinov, Malezije, Nizozemske Vzhodne Indije in Birme sodeluje pri vzpostavljanju novega reda, bi se Indija ne smela izločiti, temveč bi se morala tudi sama udeležiti velikega pokreta za ustvaritev nove Vzhodne Azije. Sajaguša pripominjat nadalje, da je Indija že dala svoj krvni in denarni prispevek o priliki prve svetovne vojne, a so ji njeni gospodarji odrekli vse pravice. Nasprotno ni med Japonsko in indijskimi težnjami prav nikakega nasprotja, dasi se razume samo po sebi, da bodo morali indijski voditelji prevzeti nase vse posledice svoje politike, ako ne bodo pokazali razumevanja za dobro voljo Japonske. (Corriere della Sera.) Rešenci potopljene švedske ladje Lizbona, 24. apr. d. Na Bermudskih otokih se je izkrcal preživeli del posadke švedskega tovornega parnika ki ga Je nemSka podmornica torpedinila ln potopila na Atlantiku. Švedski parnik Je plul v britanski in ameriški službi. Izmed posadke pogrešajo še 6 mornarjev in kapitana. USPEŠNE OPERACIJE NA VZHODU Skupina sovražnih sil pri Volhovu uničena - Učinkovita borba nemških podmornic na Sredozemskem morju in ob ameriški obali Iz Hitlerjevega glavnega stana. 24. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo nasleinje poročilo: Na južnem odseku vzhodnega bojišča so bili doseženi veliki uspehi pri nemških napadalnih podjetjih in sunkih udarnih čet na področju ob Doncu. Na morju pred No-vorosijskim so bile z bombami poškodovane ena sovjetska petroiejska ladja in dva tovorna parnika. Na severnem odseku bojišča je bila na volhovski fronti odrezana skupina sovražnih sil uničena v borbah, ki so trajale več dni. Bojna letala so napadla pristaniške naprave v Murmansku ter z bombami poškodovala tovorno ladjo. Pri očiščevalnih operacijah v zaledju bojišča so madžarski oddelku uničili močno skupino boljševikov. Na Laponskem so nemški planinski lovci odbili več sovražnih napadov in prizadejali nasprotniku hude izgube. Na Sredozemskem morju so nemške podmornice potopile in izločile iz britanskega oskrbovalnega prometa dve prevozni ladji s 13.600 br. reg. tonami ter tri obalne Jadrnice. Pri letalskih napadih v zaporednih valovih je bila vojaškim napravam v La Valletti in letališčem na otoku Malti prizade-jana znova huda škoda. Ob ameriški vzhodni obali tn na Karl-bijskem morju so nemške podmornice potopile 6 sovražnih trgovinskih ladij s skupno 35.000 br. reg. tonami. Neposredno pred neko severno ameriško luko je neka podmornica napadla vlačilec s tremi čolni ter je s topniškim ognjem potopila vso vlačil -sko kompozicijo. Bojna letala so v pretekli noči bombardirala ter upešno rušila in zažgala pristaniške naprave ob južni obali Anglije. Britanski bombniki so napadli v noči na 24. aprii stanovanjske okraje raznih krajev na obalnem področju severne Nemčije. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev, štirje bombniki, ki so sodelovali pri teh napadih so bili sestreljeni. V času od 11. do 20. aprila je angleško letalstvo izgubilo 161 letal, od tega 46 nad Sredozemskim morjem ln v severni Afriki. V istem času je nemško letalstvo preti Velika Britaniji izgubilo 25 letal. Nad poročnik Ostermann Je včeraj dosegel „svojo 83. do 85. letalsko zmago. Letalski napadi na luko v Murmansku Berlin, 24. aprila, d. Dodatno k poročilu o nemšldh letalskih napadih na pristaniške naprave in transportne pripomočke v Murmansku. ki so jih nemška letala izvršila v noči med sredo in četrtkom, so bile s strani vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil objavljene še nekatere podrobnosti. Nemški bombniki so približno opoldne prodrli skozf. zaporo sovjetskega protiletalskega topništva in so nato odvrgli bombe na izbrane objekte Doseženi so bili direktni zadetki na pristaniške naprave, kjer je bilo povzročeno velikansko razdejanje Tej prvi uspešni operaciji nemškega letalstva je v četrtek zjutraj sledil napad nemških strmoglavnih letal na Murmansk. Sovjetska lovska letala, ki so se dvignila v zrak za obrambo, so bila napadena od nemških lovskih letal, ki so priletela v spremstvu nemških strmoglav-cev in sovražnika pregnala. Na ta način so lahko nemška strmoglavna letala »JU 87« nemoteno izvršila napad na izbrane objekte. V zraku je prišlo do ogorčenih borb med nemškimi lovci in sovražnikovim lovskim letalstvom, pri čemer je bilo sestreljenih 9 sovjetskih lovskih letal, do-čim se iz nemškega lovskega oddelka samo eno letalo ni vrnilo na oporišče. S finskega bojišča Helsinki, 24. aprila s. Finsko vrhovno poveljništvo je objavilo snoči v svojem službenem komunikeju, da se je včeraj na Karelski ožini razvilo hudo streljanje pehote z obeh strani. Finsko topništvo Je razpršilo sovjetske oddelke, ki so na svojih postojankah gradili utrdbe. Na aunuškl fronti so finske čete očistile teren pred svojimi postojankami in pregnale manjše sovjetske oddelke. V vzhodni Kareliji, se Je razvilo na južnem odseku hudo streljanje finskega protitankovskega topništva ln metalcev granat na sovražne postojanke in napadalna gnezda. V smeri proti Uhtiju je finsko topništvo prav tako učinkovito obstreljevalo prav tako sovražne utrdbe. Helsinki, 24. aprila, d. Silovite borbe na kopninski ožini Aunus, ki so bile zdaj v glavnem zaključene in o katerih je finski glavni stan objavil obširno sumarično poročilo, tvorijo glavni predmet zanimanja finskega tiska, ki obširno obravnava podatke o sovražnikovih izgubah in neuspešnem sovražnikovem prizadevanju prodreti v finske črte. Listi pri tem soglasno ugotavljajo, da so finske vojaške sile kakor v vseh primerih doslej tudi na aunuškem področju navzlic najneugodnejšim" okoliščinam v polni meri izpolnile svojo nalogo in preprečile vse sovražnikove načrte. Finski položaj na fronti se je po zavrnitvi sovražnika na aunuški ožini zelo utrdil. Helsinki, 24. aprila, d. Vrhovni poveljnik finskih oboroženih sil maršal Manner-heim je izdal dnevno povelje finskim četam na fronti, v katerem j:'m čestita k velikim uspehom, ki so jih Finci dosegli v zadnjih borbah s sovražnikom V dnevnem povelju poudarja maršal Mannerheim, da so bili sovjetski napad-' na finske postojank« elomlleni a silnim odporom finskih čet Pri tem le sovražnik utrne1 ogromne izgube, ki znašato skupaj 14 000 mož. Nato pravi maršal Mannerheim, da je stražnik izvršil svoje napade v času, ki je'najbolj neugoden za obrambo, nam- reč v najtežjih terenskih okoliščinah, ki jih je prinesla na fronto odjuga. Na koncu dnevnega povelja izraža maršal Manner-heim finski armad: svojo najglobljo zahvalo za velike uspehe, ki jih je izvoje-vala Zaščita manjšin v južni Besarabiji Bukarešta, 24. apr. d. Rumunska vlada z vsem poudarkom demantira govorice, da bo del nerumunskega prebivalstva izseljen iz distrikta Ismail v Besarabiji, kakor tudi z vsega najjužnejšega dela te pokrajine in da bodo te dele Besarabije kolonizirali kmetje rumunske narodnosti. Urad za bes-arabske za leve v romunski vladi izjavlja, da bodo lahko narodne manjšine v vsej Besarabiji nadaljevale svoje delo z isto neskrbnostjo kakor v preteklosti, ko ni bilo nameravano nobeno premeščanje prebivalstva. Med temi manjšinami v južni Bes-rabiji je pretežni del tako zvanih Gagut-cev turkotatarskega porekla, ki pa so krščanske vere. To pleme šteje približno 100.000 duš. Nadalje živi v južni Besara- biji še približno 30.000 Lipovenov, v glavnem ruskih ribičev, ki pripadajo neki krščanski verski sekti in so bili zaradi tega pred približno sto leti izgnani iz cari-stične Rusije. Končno je v južni Besarabiji še manjše število Rusov, Bolgarov in Ta-tarov. Financiranje vojne v Nemčiji Amsterdam, 24. apr. s. Nemški finančni minister grof Schwering von Crosigk je imel pred finančnim svetom Amsterdama govor o vprašanju finansiranja vojne, pri čemer je podal sliko razvoja nemške finančne politike po nastopu narodnega socializma. Izjavil je med drugim, da je nemški narod črpal nauke lz izkušenj v letih po prvi svetovni vojni, pa zato v Nemčiji ne bo več inflacije niti deflacije. Govornik je opozoril tudi na kampanjo za varčevanje, ki se trenutno v Nemčiji zelo ugodno razvija in ki jo vlada z vsemi sredstvi podpira, da bi omogočila varčevanje zasebnikov ln družb. S tem, je zaključil minister, bo skupno z zmago v orožju zagotovljena tudi zmaga na gospodarsko-finančnem področju. (Stampa Sera.) Churchillova propagandna izkrcavanja v Franciji Kako so Nemci odbili napad na obalo pri Bolsgitu Stockholm, 24. aprila. Nekt angleški oddelek je izkoristil predvčerajšnjim meglo in se naglo izkrcal v Boulognu. Poročilo iz Londona trdi. da se je oddelku posrečilo napredovati kilometer v globino. Desetkrat sto metrov gotovo ne predstavlja velikega napredovanja Razen tega so se Angleži kmalu nato umaknili in njihova akcija je bila neprimerno manjšega obsega kakor ona v St. Nazaireu. Bol; ko napad je bila to nekakšna vojaška vežba. Iz tega bi se dalo sklepati, da dvigajo v Londonu mnogo prahu za nič. Angleški generalni štab je v zadnjem času ustvaril britanski vojski posebno orožje, ki se imenuje »commandos«. Gre za izbrane oficirje in vojake, ki jim generalni štab zaupa posebno drzne naloge. Ti »commandos]« so doslej organizirali udare na celino, na obalah Norveške in Francije. Tem četam naj bi s podporo letalstva in b rodov j a bila Še posebej zaupana ofenzivna akcija, o kateri Angl osasi toliko govore, češ da jo pripravljajo za bližnje poletje za razbremenitev Rusov na vzhodnem bojišču. O poslednjem angleškem udaru na Bou-logne objavljajo v nemških vojaških krogih naslednje podrobnosti: Angleški napadalni oddelki, vkrcani na povsem tihe čolne, bržkone z vesli, so se približali francoski obali približno kak kilometer južno od Boulogna, izkoriščajoč pri tem temo in meglo tako. da so lahko pristali na kopnem, preden so jrh nemSkè straže zapazile. Bule pa so to v glavnem le patrode. ki so vsekakor imele naloge prednjih straž. Njihov namen je bil ustvariti most. ki naj bi omogočil izkrcanje ekspedi-cijskega zbora. Kasneje proti zori so brzi motorni napadalni čolni, polni čet, drzno skušali doseči soborce, ki so bili poslani naprej. Nemške straže so takoj začele streljati. Prav tedaj je motoriziran oddelek odkril sovražne prednje straže, ki so se izkrcale in jih odločno napadel. Na kopnem in na morju se je bitka bliskovito razvijala. Komaj je angleško brodovje zopet krenilo na odprto morje, že ga je napadla skupina nemških izvidnic, ki so potopile dva večja napadalna motorna čolna. Za sedaj je še nemogoče ugotoviti točno število mrtvih, ranjenih m zajetih, vsekakor pa je Silo opažati, da so se Angleži pri tej akciji poslužiti večjega števila mož kakor pri napadih na St. Nazaire. Težko je razumeti, kaj prav za prav hoče s takšnimi udarci doseči Churchill. Po takšni poti gotovo ne bo zasedel Francije še manj pa Evrope Gotovo tudi ve, da noben tak napad ne bo uspel, saj so izkušnje bitk v Flandriji. na Norveškem, v Grčiji in v Angliji to že davno pofcaz&le Bržkone gre tudi v tem primeru izključno te za propagandne namene. (Stampa Sera). Berlin, 24. aprila a V svojih komentarjih o angleškem poizkusu izkrcanja na obali Francije v bližini Boulogna, o čemer objavljajo zanimive podrobnosti, opozarjajo listi med drugim zlasti na dfletantski značaj tega podviga, ki je vojaško brez vsakega pomena. Angleži so se zadržali na francoski obali samo 8 minut in se je izkrcalo največ nekaj desetin britanskih mornarjev. Seveda izkorišča britanska propaganda to neznatno akcijo v svoje namene m angleški listi označujejo z velikimi napisi to skromno ekapedicijo celo za začetek ofenzive ha evropskem kontinentu, kakor ugotavlja lisrt »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki piše nadalje: Angleži niso pokazali doslej nobenega razumevanja za ka<-kràno ko4i pravo bojno akcijo, ker so anatrali tudi vojne operacije le kot kakšno partijo golfa ali za tek ob atlantski obali, morda oelo za konjsko dirko. Tudi najnovejši podvig kaže na popolno pomanjkanje osnovnih pojmov strategije, saj odkriva popoln diletantizem. pač pa je ta angfe&a akcija v Boulognu pokazala, kako budno in povsod pričujoča je nemška obalna obramba, pri kateri se vselej popolnoma uveljavi sodelovanje letalstva in poveljnistev na kopnem. Drogi nemški listi konizirajo pisanje »Daily Täegrapha«, ki se truda, da bi prepričal svoje čitatelje o pojavu novega agresivnega duha v britanskih oboroženih silah. Stockholm, 24. apr. d. Švedski listi poročajo iz Londona, da tamkaj na službenem mestu ne potrjujejo govoric, po kate- rih so pri zadnjem poskusu britanskih sil, da bi se izkrcale na francoski obali pri Boulognu, sodelovale tudi ameriške čete Prav tako po informacijah švedskih dopisnikov v Londonu službeno tudi ne dajejo nikakih objav, ki bi kakor koli mogle podpirati take govorice. V Londonu na službenih mestih samo omenjajo, da se bodo ameriške čete uporabljale pri takih izkrceval-nih operacijah, ako bi do teh operacij še prišlo. Londonski listi v zvezi s tem izražajo seveda svoje pričakovanje, da bi se slične akcije, dasi so se doslej vse končale brez uspeha, tudi v bodoče nadaljevale. Utrdbe na evroptilci obali ob Atlantiku Bruselj, 24. aprila d. Nemški vojni poročevalec polkovnik Schramm objavlja v listu »Brüsseler Zeitung« prve podrobnejše podatke o orjaškem nemškem obrambnem sistemu, ki je bil po končanih operacijah na zapadni fronti in že od spomladi i 1940 dalje zgrajen vzdolž zapadne atlantske obale. Poročevalec piše da so že dva tedna po končanih vojnih operacijah pričeli nemški vojaški strokovnjaki postavljati na atlantski obali baterije težkega in najtežjega topništva in da so bile kasneje postavljene na. posameznih strateško važnih točkah atlantske obale tudi baterije težkega ladijskega topništva. Takoj nato so pričeli graditi utrdbeni pasi pod vodstvom posebnih nemških trdnjavskih strokovnjakov. ki so si med gradnjo tako zvanih »Westwallov« na zapadni nemški meli pridobili dragocene izkušnje. Nemški poročevalec nato obširno opisuje značilnosti tega orjaškega obrambnega sistema na zapadni stiantaci obali, ki se praktično lahko smatra za nezavzeten. Italijansko-trgovinski promet Rim, 24. aprila, s. Hrvatski minister za trgovino in industrijo dr. Dragutin Toth je sinoči zapustil Rim in se vrača na Hrvatsko. Za časa svojega kratkega bivanja v Rimu je imel minister ponovno razgovore z ministrom za devize in valute Ric-cardjem. Pri tem sta se sporazumela o osnovah za koristno sodelovanje obeh držav na področju trgovinskega prometa. Razgovori so potekli nadvse prisrčno in Eksc. Toth je imel priliko potrditi namen svoje vlade, da ob strani fašistične Italije deluje v okviru novega evropskega gospodarstva. Včeraj popoldne je bil pri ministru za devize in valute zaključni sestanek, na katerem so govorili o perečih vprašanjih, ki so se prejšnje dni načela. Razgovora so se udeležili tudi grof Volpi di Misurata, poslanik Giannini, opolnomočeni minister Marchi, poveljnik gozdne milice general Chierici in strokovnjaki obeh držav. Pri razgovorih so bili dosežem zadovoljivi rezultati, spričo katerih sta lahko oba odgovorna ministra izjavila, da se bo trgovinski promet med Italijo in Hrvatsko, kakor vse kaže, nadvse lepo razvil. Lord Beaverbrook o pomanjkanju susovin v Angliji Rim, 24. apr. s. Na letni skupščini biroja »Of Advertisin« je lord Beaverbrok v svojem govoru, kakor poroča uradna britanska agencija, dejal, da je najresnejši problem za Anglijo pomanjkanje brodovja, vendar pa po njegovem mnenju to dejstvo še ne predstavlja poslednje preizkušnje za zaveznike. Po japonskih osvojitvah, na Daljnem vzhodu se bo vedno bolj čutilo pomanjkanje sirovin in bodo zavezniki morali ukreniti vse, da si > zagotove nove vire Južna ASrika prekinja diplomatske zveze s Francijo Stockholm, 24. apr. d. Švedski listi objavljajo vest britanske poročevalske shižhe te Pretori Je v južni Afriki, ki pravi, da Je vlada Južnoafriške unije sklenila prekiniti diplomatske odnošaje s francosko vlado'v Vichyju. Poslanik Boscarelli umrl Buenos Aires, 24. aprila, s. Včeraj zjutraj je umrl italijanski poslanik v Buenos Airesu Rafael Boscarelli. Pokojni diplomat se Je rodil v Bisignanu pri Cosenzi 1. 1885. že od vsega začetka se je posvetil diplomatski karieri. Leta 1910 je bil poslaniški ataše na Dunaju. 8 let pozneje v Parizu. Po vojni je postal poslaniški svetnik in je služboval najprej v Rio de Janeiru in nato spet v Parizu. Leta 1930 je postal opolno-močeni minister v Havani, kjer je zastopal Italijo tudi za Haiti in San Domingo. Tri leta pozneje je odšel v Peking, dve leti nato v Atene. Pred tremi leti je bil imenovan za italijanskega poslanika v čilu, predlanskim pa za poslanika v Argentini. Buenos Aires, 24. apr. s. Nenadna smrt italijanskega veleposlanika Boscarellija je v vseh argentinskih krogih zbudila veliko žalost. Argentinska vlada je s posebnim ukazom odredila . razobešenje zastave na pol droga na vseh javnih poslopjih na dan pogreba in bodo truplu pokojnika priznane vojaške časti. Zunanji minister Guina-zo je določen kot uradni govornik v imenu vlade. V utemeljitvi tega ukrepa stoji, da ima veleposlanik Boscarelli velike zasluge za ohranitev in poglobitev odnošajev med Italijo in Argentino. Neodločnost Anglije v pomoči zaveznikom Stockholm, 24. apr. d. Neodločnost Anglije, komu bi s svojimi silami pomagala, da hi imela sama od tega večje koristi, se ne izraža samo v angleškem tisku, marveč prihaja pogosto do izraza celo v odgovornih angleških krogih. V angleški zgornji zbornici je v zadnji debati lord Strabolghi izjavil, da bi bilo potrebno tudi na strateškem področju tesneje sodelovanje zaveznikov, kakor pa se je doslej praktici-ralo. Nato je lord Strabolghi pripomnil, da je bil z obiskom šefa ameriškega generalnega štaba generala Marshalla v Londonu napravljen sicer pričetek v tej smeri, da pa bi bilo želeti tesnejše sodelovanje tudi med Anglijo in Sovjetsko zvezo. Lord Strabolghi je nehote potrdil utemeljenost sovjetskih pritožb zaradi nezadostne angleške pomoči, ko je v svojem govoru med drugim izjavil, da bi bilo boljše, če bi se lord Beaverbrook, ki je odpotoval v Ameriko, obrnil proti vzhodu kakor pa, da je šel na zapad. Pridržki v sodelovanju ameriške in kanadske mornarice Lizbona, 24. apr. d. Iz Washingtona javljajo, da so dobili poveljniki vseh ameriških mornariških distriktov povelje, da morajo v vsakem primeru nuditi pomoč kanadskemu brodovju, ako bi zaprosilo zanjo, in sicer brez prejšnjega dovoljenja iz Washingtona. V washingtonskem poročilu je poleg tega rečeno, da taka pomoč seveda ne sme biti v nasprotju z akcijami ameriške vojne mornarice, katerih nikakor ne sme ovirati. To velja zlasti v primerih, ko gre za nujna popravila in za oskrbovanje ladij s hrano in gorivom, kjer imajo ameriške ladje seveda zmerom prednost pred kanadskimi. Kanadski odpor proti pošiljanju čet izven domovine Stockholm, 24. apr. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagensbladed« poroča, da si trenutno britanska vlada močno prizadeva, da bi iz Kanade dobila nove redne čete. Zadeva pa ni lahko rešljiva, kajti kanadska vlada se je že 1. 1940 zavedala, da ne bo pošiljala svojih čet izven države, medtem ko so dosedanje kanadske čete v Angliji sestavljene izključno iz prostovoljcev. Razen tega so zlasti kanadski Francozi Odločni nasprotniki nadaljnjega pošiljanja čet izven domovine. Kanadski Francozi pa tvorijo tretjino kanadskega prebivalstva ali približno 12 milijonov duš. Nevarno bi zato bilo izzvati njihovo občutljivost, ker bi se slabe posledice pokazale takoj tudi v vojni proizvodnji. Ločena obramba Nove Zelandije in Avstralije Sanghaj, 24. aprila, d. O priliki imenovanja ameriškega viceadmirala Roberta Ghormleya za vrhovnega poveljnika pomorskih sil v Novi Zelandiji je po informacijah iz Wellingtona novozelandski min. predsednik Fraser izjavil, da Nova Zelandija in Polinezijsko otočje ne spadata v sfero, na kateri poveljuje ameriški general Mac Arthur. Fraser je pripomnil, da so bila ta področja iz strateških razlogov izločena ilz tako zvanega jugozapadnega pacifiškega prostora in je Mo tu poveljstvo poverjeno viceadmiralu Ghormleyu. Ločitev Nove Zelandije od Avstralije je bilo sporazumno sklenjeno, je zatrdil novozelandski min. predsednik, med Zedinjenim! državami, Anglijo, Nizozemsko, Vzhodno Indijo in Avstralijo, pripomnil pa je, da bo vseeno med vladama Avstralije šn Nove Zelandije tesen stik, ki ga bodo prav tako vzdrževali tudi general Arthur in vsi poveljniki posameznih področij južnega Pacifika, med katere ne spada samo Nova Zelandija, marveč tudi otočje Fidži. Naglasil je, da bo vodstvo vojnih operacij ostalo v rokah kombiniranih generalnih štabov in tako zvanega pacifiškega vojnega sveta, ki ima svoj sedež v Washingtonu. Dejal je, da je bil prvi korak v smeri kombiniranega povelj ni-štva za vse pacifiško področje izvršen z imenovanjem brigadneg^ generala Gossa kot zveznega oficirja med Novo Zelandijo in Avstralijo, namreč med Novo Zelandijo in generalom Mac Arthurjem. Smrt španskega vojaškega atašeja v Londonu Madrid, 24. apr. d. V neki londonski bolnišnici je umrl španski vojaški ataše, dodeljen španskemu poslaništvu v Londonu. Kakor javljajo španski listi, je vojaški ataše umrl zaradi ran, ki jih je dobil v Angliji v teku vojaških vežb. španski vojaški ataše je bil prepeljan v londonsko bolnišnico pred tremi ali štirimi dnevi. Na manevrih, ki jim je prisostvoval po svoji službeni dolžnosti, so britanska letala po pomoti vrgla bombe na skupino tujih voia-Skih atašejev, ki je opazovala potek letalskih vežb. Pri tej priliki je bil tudi španski vojaški ataše hudo ranjen ol nekega bombnega drobca. Red in mir v Bosni Zagreb, 24. aprila s. Zunanji minister "Lorkovič je imel včeraj po radiu govor, v katerem je poročal o svojih vtisih s potovanja po Bosni in zlasti po onih krajih, kjer so se razvijale najhujše borbe 9 skupinami komunističnih četnikov. Minister je bil v spremstvu poveljnika orožnikov generala Evgena Kvaternika in nemškega generala Gleise von Horstenaua v Sarajevu tn se je peljal do Drine ter vzdolž nje do Save. Po vseh teh krajih vladata red in mir. življenje je pod kontrolo hrvatskih in nemških vojaških oblasti ter ustašev. Minister je v svojem govoru obeležil tudi nekaj glavnih socialnih pridobitev, ki so sè realizirale v teh krajih v prvem letu od ustanovitve neodvisne hrvatske države. Že 15 km za Sarajevom, je dejal, je našel prve sledove krvavih borb, ki so jih junaški oddelki hrvatskih sil zmagovito izvojevali nad komunističnimi četnikl. Delavski nemiri v Mehiki Buenos Aires, 24. aprila, s. Mehiška vlada je poskrbela da je nekaj kontingente"' mehiških čet zasedlo lovarna sladkorja v Zacatocosu, v katerih se je zabarikadiralo 2000 delavcev, ki so proglasili stavko. Razveljavljeni turški bankovci Rim, 23. aprila s. Turško poslaništvo pri Kvirinalu je objavilo naslednji komunike: Zaradi nesreče, ki se je pripetila parni-ku, ko je prevažal v Turčijo tovor bankovcev in so se ga, kakor kaže, polastili ljudje, ki nimajo nikake pravice, da bi bankovce lahko porabili. Zaradi tega se ti bankovci razveljavijo in izločijo iz obtoka ter se jim odreka sleherna zakonita vrednost. Da bi se preprečile prevare naglaša turško poslaništvo, da sedaj ni v obtoku noben bankovec po 5 piastrov. Izgubljeni bankovci po 100 turških lir so podobni bankovcem po 100 lurških lir, ki so sedaj v obtoku, le da imajo z vodnim tiskom vdelano sliko sedanjega predsednika republike Ismet Inenija namestu prejšnjega predsednika Atatürka. Ojačenje protiletalske zaščite v Bolgariji Sofija, 24. aprila d. Službeno je bilo objavljeno, da je bilia zadnji čas zelo izpopolnjena in ojačena bolgarska protiletalska zaščita. V bodoče bodo ustanovljeni še posebni oddelki protiletalske zaščite, ki bodo opravljali silužbo pri vseh vojaško' važnih objektih, na železniških progah in v industrijskih podjetjih na vojnem področju, ka-koir tudi v očitali h delih države. Ti oddelki bodo še posebej izvežbani v ambu'lancni silužbi kakor tuai v pionirskem delu. Povečanje setve v Ritmuniji Bukarešta, 24. apr. s. Maršal Antonescu je z letalom izvršil pregled kmetijskih del na ožinah Uvo in Blasca. Po svojem po-vratku v Bukarešto je naročil prefektom, naj se setev čim bolj pospeši in poveča. Pridelovanje tobaka in riža v Makedoniji Atene, 24. apr. d. Guverner za Makedonijo v Solunu je izdal odlok, s katerim se pridelovanje tobaka in riža, ki je bilo doslej odobreno samo za določena področja, oprošča slehernih omejitev. V bodoče bodo lahk kmetje v Makedoniji sadili tobak in riž svobodno po lastnem preudarku in v neomejenih množinah. Skrb za mladino v Turčiji Carigad, 24. apr. s. Z govorom prosvetnega ministra po radiu se je v Turčiji začel dečji teden. Minister je v svojem go-v.oru še posebej opozoril na važnost vzgoje novih generacij, ki si bodo morale pridobiti trdno izobrazbo, da bo država lahko razpolagala s primernim štabom strokovnjakov, ki bodo lahko izkoristili turška naravna bogastva. Med Vatikanom in Moskvo ni nobenih stikov Rim, 24. apr. Iz dobro poučenega vatikanskega vira se doznava, da so brez osnove vse govorice o nekih dozdevnih pogajanjih med Vatikanom in Moskvo. Na tem mestu ugotavljajo, da med Vatikanom in moskovsko vlado ne da ni nobenih diplomatskih stikov, temveč da niso bili pod-vzeti v tej smeri tudi nobeni poizkusi. Moskovska vlada je odklonila, ugotavljajo nadalje na poučenem mestu, skrb Vatikar na za ujetnike v sovjetskem ujetništvu, čeprav so ta prizadevanja Vatikana dopustile vse druge države. Sovjetska zveza je potemtakem edina vojujoča se država, ki noče dati na razpolago nobenih posebnih podatkov o ujetnikih, ki so v njenem ujetništvu. (Pester Lloyd.) Novi japonski poslanik v Vichyju Vichy, 23. apr. d. Predsednik francoske vlade Pierre Lavai je včeraj sprejel japonskega veleposlanika v Franciji Mitanija, ki je predsedniku ob tej priliki izročil .kopijo svojih poverilnih listin. Ni še določen rok, kdaj bo japonski poslanik svečano izročil maršalu Petainu svoje poverilne listine. Novi japonski veleposlanik Mitani je naslednik bivšega veleposlanika Satoja, ki je nedavno umrl v Parizu. Aretacije vohunov v Franciji Madrid, 24. aprila d. Španska policija ▼ Bilbau je aretirala večje število francoskih državljanov, ki so delovali v degaUlllistrčni vohunski službi in prejemali za to visoke honorarje.'Ugotovljeno je bilo. da so aretirani Francozi pripadali široko razpl©tenermi vohunskemu siistemu, ki je imel svoj izvor v Angliji in v gauMističnih krogih. Več oseb je biilo aretiranih tudi v San Se-b astiami ki Madridu. Obtožbe proti bivšemu min« predsedniku Nizozemske Haag, 24. apr. V procesu nizozemskega mirovnega sodišča proti bivšima nizozemskima oficirjema Bonu in Kruithofu zaradi umora bivšega poveljnika v Dordrechtu, nadporočnika Musserta, brata voditelja nizozemske narodne socialistične stranke, je državni tožilec sporočil, da namerava uvesti postopanj« proti bivšemu nizozemskemu ministrskemu predsedniku de Geeru. Kakor znano, se je de Geer, ki je najprej zbežal v Anglijo, kasneje vrnil na Nizozemsko. Pred nekaj dnevi je izdal brošuro, Krvavo divjanje se nadaljuje Ljubljana, 24. aprila Zadnje dni ■so neznani storilci izvršili zopet celo vrsto zločinov proti javni varnosti in življenju naših sodržavljanov Padli so pod revoiverskimi streli: Franc Ceilor, 25 let star; Amalija Planinšek, 19 let. iz Prtm-skovega; v Sabočevem: Josip Mihelčič. 41 let in njegova iena Ivana, roj. Stražiiar, 45 let; v Gorenji vasi: Franc Vidic, 27 let in Ivan Erbežnik, 42 let iz Zaklanca; v Krmelju: Josip Zabukovec, 46 let; Anton Stelaj, 84 tet; družina Josipa Jakopina, 44 let, je bila iztrebi jena do poslednjega člana. Poleg očeta in matere Marjete, roj. Matiček. 38 let. so bili ubiti njihovi štirje otroci: Josip, 18 let. Ana, 17 let. Venceslav, 10 lèt in Štefan. 9 let. V istem razdobju sta bila ranjena: Janko Lavrentič in Ivan Jerica. Ta grozotni spisek razločno govori o brezupni podivjanosti onih. ki si laste pravico sodbe in pravico nezakonitega ubijanja. Kakor strašna mora legajo ti umori na naše ljudstvo, ki odklanja tako brezdušno obračunavanje in ki ie navajeno, da se vsaka zadeva obravnava pred zakonitim sodiščem pod nadzorom javnosti dočim izreka omenjene krute obsodbe neko samozvano zakotno sodišče, ki si tudi prisvaja pravico brezobzirnega ubijanja. Naše ljudstvo ne odobrava teh kn-avih zločinov in mu je ta hladna okrutnost popolnoma nepojmljiva. V imenu slovenskih narodnih koristi in pod krinko slednjih si je peščica zlikovcev nadela nalogo, da tudi za ceno največjih žrtev dokončno skali mir in red v na§i pokrajini. V ta namen se poslužuje zločinskega terorja, katerega neposredne in težke posledice padajo kot silno breme na naše ljudstvo. Podoba je. da se je skupina obu-pancev zarot il a. proti laitni krvi. Nasa javnost tega ne more gledati mirno in odločno obsoja to zločinsko početje. Prva usodna posledica tega divjanja je že očitna. Oblast je morala, da zaščiti varnost življenja in imetja prebivalstva naše pokrajine, poseči po korenitejših sredstvih. Najvišja predsta\mika državne uprave in oborožene sile sta danes izdala naredbo. ki ni samo prazna grožnja, marveč nadvse resen opomin ter svarilo vsej naši javnosti. Naredba uvaja do neke mere kolektivno odgovornost vsega slovanskega prebivalstva Ljubljanske pokrajine za zločine, ki bi jih v bodoče zagrešila peščica zarotnikov. Težaki in usoden je ta ukrep, zato sm&tramo za svojo dolžnost, da pravočasno opomnimo naše ljudstvo, naj se ne da zavesti k nepremišljenim dejanjem, ki jih narekuje slepa in besna strast. Nujno rotimo vse in vsakogar, naj ne daje povoda za izvajanje omenjene naredbe, ki je z današnjo objax'o dobila silo zakona. v kateri skuša opravičiti svoje zalržanje. V listu »Volk en Vaderland« mu odgovarja sedaj vodja narodne socialistične stranke Mussert, ki očita de Geeru, da je zapustil vodstvo državnih poslov, ki mu je bilo zaupano, še v času vojnih operacij. Mussert ugotavlja nadalje, da je L 1933 prišlo na Nizozemskem do zarote proti Nemčiji. Dan in noč so bili tedaj na delu razni hujskači, ki so hoteli spremeniti Nizozemsko v angleško prel stražo na evropski celini. De Geer je odgovoren tudi za to, da je v času od 10. do 14. maja 1940 na zverinski način postopal z več tisoči poštenih nizozemskih narodnih socialistov. Pod vodstvom de Geera se je tudi v nizozemski vzhodni Indiji razvilo razpoloženje, ki je končno vodilo do katastrofe. De Geer je bil oni nizozemski državnik, ki se je najbolj upiral izgradnji nizozemskega brodovja v Vzhodni Indiji, navzlic temu pa je sodeloval v hujskaški propagandi proti Japonski. Spričo vsega tega, zaključuje Mussert svoj članek, je sodna dvorana edini kraj za De Geera. (Pester Lloyd.) Ameriška cenzura Lizbona, 24. apr. d. Iz W? ^hingtona se je zvedelo, da je ameriško vojno ministrstvo prepovedalo nadaljnje udejstvovanje wa-shingtonskemu vojnemu dopisniku londonskega lista »Daily Mail« Walterju Farrju. Londonskemu dopisniku je bilo prepovedano pošiljati v London kakršna koli poročila ali reportaže o kretanju ameriških oboroženih sil. Prepoved je bila izdana na zahtevo tiskovnih komitejev ameriške kopne vojske in mornarice, kakor pravi washingtonsko poročilo, ker je Farr pošiljal v London brzojavke o premikanju ameriških oboroženih sil na pacifiškem prostoru. Izkoriščanje rudnikov za argentinske potrebe Buenos Aires, 24. apr. d. Podpredsednik Argentine dr. Caudillo je v četrtek izjavil, da je prejel. argentinski mornariški minister nalog, naj takoj imenuje komisijo, ki bo proučila, v koliko bi argentinska nahajališča železa mogla služiti za potrebe argentinskih oboroženih sil. Nadalje je podpredsednik izjavil, da bo v bodoče tudi izkoriščanje vseh rudnikov bakra v Argentini poverjeno samo vojaškim oblastvom. Oba ukrepa argentinske vlade je Caudillo označil kot nadaljnji korak k Izgradnji ameriške industrije, ki naj osvobodi argentinske vojaške sile odvisnosti od inozemstva. Pomanjkanje sladkorja v Severni Ameriki t Lizbona, 24. aprila d. Londonski »Financial Times« poroča o velikih naporih ameriškega mornariškega urada, da bi zbral potrebno število transportnih parnlkov za prevoz sladkorja s Kube ln Zapadne Indije v Zedinjene države, kjer vlada že veliko pomanjkanje sladkorja. Ameriška vlada je ukinila vse doslej veljavne omejitve v uvozu sladkorja, vštevši trošarino, ki je bila pred leti odobrena zaradi zaščite lastne sladkorne industrije. Navzlic vsem prizadevanjem pomanjkanja doslej nI bilo mogoče odpraviti, ker manjka transportnega brodovja. Druga siirovina, za katero vlada v Zedinjenih državah velika borba, je staro železo in jeklo. Da bi se pospešil uvoz Iz sosednih držav, je washingtonska vlada morala sedaj ukiniti tudi poslednjo uvozno davščino, ki je znašala 75 centov za tono. Pojasnila k racionlranju klobukov, rokavic in kravat Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je z okrožnico z dne 18. L m. objavil nekaj pojasnili k racioniranju klobukov, rokavic in krava*. Po okrožnici z dne 4. t. m. so morali trgovci, ki prodajajo klobuke, kravate m rokavice, glede na bližnje rack»-niranje do 10. april« predfložiti inventar swjih zalog po stanju « dne 30. marca. Po novi okrožnici morajo sedaj zaloge prijaviti tudi proizvajalci in tiste konfekejske delavnice, ki ne vrse prodaje občinsrvu. Prav tako morajo proizvajalci in omenjene delavnice voditi prejemalo in oddajno knjigo. Začasno sinejo svobodno dobavljati to blago samo onim veletrgovinam, ki ne prodajajo neposredno potrošnikom in ki so oFle že prej njih navadni odjemalci. S točko 3. okrožnice z dne 4. t. m. je bilo odrejeno, da se morajo trgovci odslej oskrbovati izključno z dobavnicami, ki jih izdaja trgov insko-obrtna zbornica, kar velja za gotove izdelke klobukov, čepic, rokavic in kravat, kakor tudi za nabavo tekstilnega blaga, ki je potrebno za izdelovanje teh predmetov. Od 1. aprila se trgovci ne morejo zalagati pri producentih ali gro-stisitih drugače kakor na podlagi teh nabav-nic. Z novo okrožnico so gornja določila spremenjena v toliko, da se dovoljuje de-tajlistom. ki so prediožiili inventar svojih zalog, klobukov, rokavic m kravat, da smejo pri Trgovinsko-industrijski zbornici zaprositi za dovoljenje, da lahko dobe od proizvajalcev in veletrgovcev ono blago, ki so ga naročili pred 27. marcem. To blago pa morajo proizvajalci dobaviti do 31. maja in ne pozneje. Detajlisti morajo v pre-jemni in oddajni knjigi vpisati prejem tega blaga. Novi okrožnici je predložen tudi nov »obrazec za seznam oddanih točk in prošnjo za nabavnico«. ki je popolnejši in omogoča lažje zbiranje statističnih podatkov, ki jih je treba sporočiti Korporacijskemu odboru. Novi obrazec se bo pričel uporabljati, ko bodo posli stari obrazci. Izgraditev glavnega mesta Poljske generalne gubernije Kakor je znano je Krakov glavno mesto Poljske generalne gubernije s sedežem vlade in sedežem nemškega generalnega guvernerja. Mesto se je pričelo naglo razvijati. S 1. junijem je bilo mestnemu področju priključenih 27 okoliških občin in se je področje mestne občine povečalo od 48 na 169 kv. km, prebivalstvo pa je s to priključitvijo naraslo od 227.000 na 321.000. Priključitev je omogočila, da je mestna uprava pričela delati načrte za razširjenje mesta, ki naj postane vzorno vrtno mesto. V zadnjem stoletju so v okolici Krakova posekali znatne površine gozdov in posledica tega je bila, da je padlo stanje talne vode in da so polja okrog Krakova vedno bolj povzela-značaj stepe, kar je neugodno vplivalo tudi na podnebne razmere mesta, že lani so zaradi tega posadili 13.000 dreves, nadaljnjih 60.000 dreves pa bodo posadili letos. Mestna uprava bo okrog mesta zgradila pas gozdov, ki naj zopet omogoči, da se dvigne talna voda, da se zbolj-šajo podnebne razmere, da se poveča vlažnost zraka in da se omilijo vetrovi. Mestna uprava računa, da se bo povprečna letna temperatura povečala in da bo mesto več ali manj rešeno sedanje nadloge prahu. V zapadnem delu tega mesta je predvidena izgraditev posebnega okraja z vilami. V zvezi s to preureditvijo se je iz centra in zapadnega dela izselilo 21.000 dotedanjih stanovalcev. Mestna uprava je tudi ustanovila potrebno število ljudskih in srednjih šol za 1500 nemških otrok. V okviru razvoja Krakova je treba rešiti tudi vprašanje Židov. Po izselitvi onih Zidov, ki za gospodarsko življenje mesta niso v mestu potrebni, bo preostalim 18.000 Židom odkazan poseben okraj mesta na periferiji. Gospodarske vesti = Drugi največji elektrarniški koncem v Italiji. Vsa velika elektrarniška podjetja v Italiji so, kakor znano, združena v devetih velikih koncernih, od katerih je najmočnejši koncem, ki ga vključuje družba Società Edison. Ta .družba je nedavno zvišala svojo glavnico od 1.6 na 2.5 milijard Ur in je s tem postala največja italijanska delniška družba. Sedaj objavlja svojo bilanco za preteklo leto tudi družba Società Idroelektrica Piemonte (SIP), ki je lani zvišala svojo glavnico od 702 na 918 milijonov lir, letoe pa ponovno na 1150 milijonov lir. Ta koncem oskrbujejo iz petih velikih hidrocentral Piemant in Lombardijo z električnim tokom. Koncemu pripada tudi največja razleljevalna in prodajna družba za električni tok »Vizzola« (z glavnico 570 miljonov lir), prav tako italijanska radiofonska družba EIAR. Celotna proizvodnja električnega toka v okviru tega koncema se Je lani navzlic omejitvam v zadnjem četrtletju povečala za 5.7%, dohodki pa so narasli za 6.2«/». Obsežna investicijska dela so se tudi lani nadaljevala. Celotni kosmati dohodki koncema so znašali lani 251 milijonov lir, čisti dobiček pa •je znašal 55.6 milijonov lir. Družba bo zopet izplačala 7% dividende. Družbene investicije in investicije koncernskih elektrarn so lani dosegle 3.9 milijarde mark, bilanca same družbe SIP pa izkazuje investicije v znesku 1.78 milijarde lir. = Statistika o prebivalstvu naše zemlje. Nemški državni statistični urad Je objavil zanimive podatke, ki se nanašajo na statistiko naše zemlje po najnovejših podatkih. Na naši zemlji je živelo leta 1800 okrog 873 milijonov prebivalcev, sedaj pa je njih število naraslo že na 2216 milijonov, tako da se je prebivalstvo naše zemlje v 140 letih povečalo na dva in polkratno prvotno število. V teh 14Q letih se je število prebivalcev v Evropi povečalo od 187 na 423 milijonov ali za 186%. Prebivalstvo Amerike pa je naraslo od komaj 25 na 276 in se je torej povečalo za 1000%, medtem ko se je prebivalstvo Azije, Afrike in Avstralije dvignilo od 661 na 1406 milijonov, torej za 112*/». Izredno povečanje števila prebivalcev v Ameriki Je posledica znatne priselitve, sicer se ne bi moglo prebivalstvo pomnožiti v 140 letih na 11 kratilo prvotno višino. Navzlic temu povečanju živi v Ameriki še vedno le nekaj nad 6 prebivalcev na km« nasproti 47 prebivalcem v Evropi in 30 v Aziji. V Afriki pa je na km« le 5.3 prebivalstva in v Avstraliji z otočjem Južnega morja le 1.2 prebival- ca. Od celotnega števila prebivalcev odpade na Evropo 24.1«/», na Azijo 55.7%, na Ameriko 12.5%, na Afriko 7.2»/® ln na Avstralijo 0.5%. » Zbiranje odpadkov tn starega materiala v Nemčiji. Da zbiranje odpadkov in starega materiala ni morda znak pomanjkanja in stiske, nam potrjuje že okolnoet, da so že v mirnih časih zbirali odpadke in star material tudi v državah, ki imajo na razpolago dovolj surovin. Tako so že pred vojno v Zedinjenih državah 50®/« potrošenega papirja zbrali in ga znova predel&ll, leta 1937 pa so pridobili iz odpadkov in starega materiala 690.000 ton bakra. Zbiranje odpadkov in starega materiala je le izraz štednje v narodno-gospodarskem pogledu. V nekaterih primerih pa je neobhodno potrebno pridobivanje važnih novih surovin, kakor na primer zbiranje ko>sti. Nemški listi sedaj objavljajo podatke o zbirki odpadkov ln starega materiala, ki so jo priredile lani ljudske šole. Samo šolski otroci so v tem letu zbrali 280.000 ton starega materiala, med drugim 95.000 ton starega papirja, 25.000 ton cunj ln preko 22.000 ton kosti. Pri tem se moramo zavedati, da pretežni del odpadkov in starega materiala ne prihaja iz gospodinjstev, temveč iz raznih obratov in tvornic. V tej zvezi poudarjajo, da je Nemčija že leta 1936, to je v mirnih časih, zbrala 635.000 ton starega železa, 86.000 ton starega bakra, 116.000 ton starega svinca, 140.000 ton cunj, 500.000 ton starega papirja, 30.000 ton potrošenega gumija in 25-000 ton porabljenega motornega olja. Ti odpadki so predstavljali v tem letu vrednost 680 milijonov mark. Posebno pozornost posvečajo zbiranju kosti, iz katerih se pridobivajo važne surovine. Tako se pridobi iz 100.000 ton kosti preko 10.000 ton tehničnega olja in maščob, 15.000 ton kleja ali beljakovina-stih krmil in 45.000 ton drugih krmil in umetnih gnojil. Surovine, ki se pridobivajo iz kosti, pa so važno izhodišče ne samo za proizvodnjo kleja, temveč tudi za proizvodnjo mila, glicerina, stearina, farmacevtskih izdelkov, apretur, lakov in barv, mazil in izolirnega materiala. = Možnost devalvacije holandskega goldinarja. V zadnjem času se je razvila na Nizozemskem diskusija o tem, ali bi ka-zelo devalvirati holandski goldinar do pa_ ritete z nemško marko. Vesti o tem niso bile cd oficielne strani niti potrjene, niti demantirane. Diskusija pa kaže že posledice v tem, da mnogi kupujejo nemške marke, odnosno da ne realizirajo svojih klirinških dobroimetij v markah. Nizozemska ima iz klirinškega prometa z Nemčijo znatna dobroimetja v markah, ki bi morala spričo znatnega izvoza nizozemskega blaga v Nemčijo v marcu nadalje naraščati, pa so vendar ostala nespremenjena. Danes predstavljajo nizozemske klirinške terjatve nasproti Nemčiji kritje za 58»/» obtoka bankovcev. Pri obtoku v višini 2.18 milijard goldinarjev, znašajo terjatve Nizozemske banke v inozemstvu 1.26 milijarde goldinarjev. Te terjatve predstavljajo v pretežni višini klirinški saldo, ki ga je Nemčija pokrila tako, da je izročila Nizozemski banki nemške zakladne menice. Pri belgijski Narodni banki znaša podobno kritje v obliki nemških zakladnih menic le okrog 200/0. Sedanje razmerje med goldinarjem in marko znaša 75 goldinarjev za 100 mark. Mnenja o posledicah take spremembe so različna. Nekateri izražajo bojazen, da lahko devalvacija povzroči še nadalje povečanje izvoza in s tem naraščanje klirinških saldov. Drugi pa so mnenja, da bo vsaj v prvem trenutku pri sedanjem obsegu nizozemskega izvoza protivrednost za izvoz v markah manjša, kar bo povzročilo izravnavo v tekočem klirinškem prometu z Nemčijo, dokler se izvoz ne bo povečal. = Ponarejeni dolarski bankovci v SrbijL Srbska narodna banka objavlja, da so se v ilegalnem in valutnem prometu v Srbiji pojavili • ponarejeni 20 dolarski bankovci, ki so bili kupljeni po višji ceni, kakor znaša uradni tečaj. Bankovci so slabo ponarejeni in primitivno izdelani, uporabljeni klišejl so neprecizni in nejasni, uporabljeni papir pa je slabše kakovosti, gobast in sivkaste barve. Falsifikati imajo serijo in številke iz leta 1928 ter predstavljajo izmed dolarskih bankovcev takozvane zlate certifikata z podpisom finančnega ministra Mellona. = Traktorji za Srbijo. Srbsko kmetijsko ministrstvo bo del 50 milijonskega kredit^ za izvedbo kmetijskega produkcijskega načrta uporabilo za nakup traktorjev in traktorskih plugov. Te traktorje in traktorske pluge bodo posebne traktorske postaje za nizko ceno oddajale interesentom v uporabo. = Obnova sladkorne industrije v Ukrajini. Sladkorne tvornice v okolici Kijeva bodo v kratkem pričele predelovati lanski pridelek sladkorne pese. V 18 tvornicah bodo predelali 40% lanskega pridelka sladkorne pese. Ostalih 60®/» pa bodo uporabili za izdelavo špirita, marmelade in alkoholnih pijač. 6 tvornic, ki so popolnoma uničene, zaenkrat ne bodo spravili v obrat. SLUČAJ Pred sodiščem stojita omožen mož kot priča ter samska ženska tudi kot priča. »Gospod priča, »te oženjeni ali samski T« Priča globoko vzdihne. Sodnik: »Zapišite: priča je oženje«. Di vi, priča, ste omoženi ali neomoženi?« Priča globoko vzdihne. Sodnik: »Zapišite — samska. Gospod zapisnikar, zakaj ste pa vi vzdihnili?« »Ker plačujem allmenteUc Tudi gospod sodnik je globoko vzdihnil in pripomnil: »In jaz se ločim od svoje žene!« NENADOMESTLJIV Umrl je stari sluga meteorološkega zavoda. Ravnatelj mu je govoril na grobo. Med drugim je dejal: »Njegova smrt je *a naš zavod ln za znanost sploh nenadomestljiva škoda. Njegove revmatične noge so bile absolutne nezmotljiv prerok vremena ...« JEZIKOSLOVSKA Profesor grščine se jezi, češ da se učenci nečejo učiti: »Ko sem jaz študiral, ni bilo stavka, Id bi ga ne bil znal prevesti ¥ grščino!« Oglasi se eden Izmed dijakov: »Gospod profesor, radoveden sem, ali M znali prevesti tale stavek: Sesteilindrska limuzina s aerodinamično karoserijo in z avtomatičnim starterjem je drevila po asfaltirani cestì.« »JUTRO« St. 94 Od Kfota gana, 26 milijonov ton premoga, 4500 ton .bakra in 15.000 ton boksita. Produkcija je bila znatno večja kakor ob začetku prve svetovne vojne, toda Se vedno mnogo premajhna, da bi mogla zadostovati za lastno industrije orožja. Vsa indijska proizvodnja v navedenem letu ni bila večja od proizvodnje kakega srednje velikega nemškega koncerna. Z ozirom na znane Številke o indijski proizvodnji se ne morejo resno vzeti angleški načrti, da bi v Indiji uredili tvor-nice za gradnjo avtomobilov in letal. Neposredno pred sedanjo vojno Je Indija v resnici izvozila 640.000 ton surovega železa in 25.000 ton jekla, toda je v istem času uvozila 380.000 ton gotovih izdelkov, posebno strojev. Skoro 99 odstotkov indijske industrije je v angleških rokah ali v angleški upravi. Pod britansko kontrolo se nahaja čez 20 milijonov industrijskih delavcev, poleg tistih, ki so zaposleni v trgovini, prometu, proizvodnji bombaža, jute, riža in čaja. Mezde so zelo nizke. Najžalostnejše pa je, da se tudi krvavo prisluženi denar ne izplačuje redno, ker podjetniki vedno nai-dejo kak razlog, da delavcem v obliki kazni zadrže del njihovega zaslužka. Računajo s tem, da siromašen delavec ne more na sodišče, kjer naj bi dobil svojo pravico. Iz navedenega se vidi, da je govorica o bogati Indiji izmišljotina angleške propagande, kajti 37 milijonov njenih prebivalcev se nahaja v največji bedi. Dobro živi samo nekaj tucatov indrsklh knezov ln Angleži, ki gospodarsko izkoriščajo deželo. do Tolda Tajirvstveno se dviga zapadno od Tokia 3700 metrov visoka gcxra vulkanskega izvora Fudžijama. Po japonskem izročilu je to sveta gora in se na njen vrh vrše velika ljudska romanja. Narava vedno znova prepričuje prebivalstvo, da so sile. ki so goro ustvarile, na Japonskem še vedno žive. Številni potresi so obiskovali Tokio; samo katastrofa 1. septembra 1923 je v japonskem glavnem mestu zahtevala 59.000 mrtvih. Zaradi potresov so dajali prednost gradnji nizkih lesenih hiš. kar pa se ni obneslo, ker so vedno številnejša japonska mesta zavzela ogromen obseg, povečala pa se je tudi nevarnost požarov. Petkrat je ognjeni element katastrofalno obiskal Tokio. Pri zadnjem večjem požaru leta 1910 je popolnoma zgorel zabaviščni del mesta Yosivara. Kdo je general Marshall? jona ameriških vojakov in njihov prevoz preko Atlantika bi predstavljali toliko težav, da bi bil skoro neizvedljiv, zlasti, ako se pomisli, da ograža to pot hrbet Zedi-.«jenih držav Japonska. Prav zaradi japonske zadeve sta se general Marshall m Roosevelt znašla l*ni y siporu, kajti Roosevelt je vodi'1 zunanjo politiko tako. kakor da bi bile prim so prišli na pomoč turji budimpeštansfii mestni delavci in oddelek vojaštva. Njihovemu skupnemu naporu se je posrečilo, da so sredi popoldneva ogenj zadušili. Škoda je neznatna, ker je ogenj uničil le grmovje iin neporabno gozdno travo. Duce je sprejel v Beneški palači generala Szombathelvja, šefa madžarskega generalnega štaba Ogrožena Kalkuta Razdeljevanje daril lz domovine italijanskim vojakom, ki se bore na ruski fronti naročnino : Japonske čete v Birmi stalno napredujejo. Kljub nasprotnemu zatrjevanju v angleški propagandi se odgovorni vojaški krogi očividno ne vdajajo nadam. da bi mogli to napredovanje ustaviti. Da je res tako, o tem pričajo tudi vesti, da so angleške oblasti v Indiji začele seliti civilno prebivalstvo iz mest ob Bengalskem zalivu in celo na vzhodno indijski obali. Zlasti velja to za Kalkuto, najvažnejše mesto vse Indije. Po mnenju japonskih listov se Angleži z vso naglico pripravljajo na japonski napad. Kalkuta je najvažnejše indijsko mesto. Leži ob Hugliju, skrajnem desnem rokavu, po katerih se izliva reka Ganges v morje. Od morja samega je oddaljena 140 km, vendar jo lahko dosežejo tudi velike ladje. Nadmorska višina lege mesta znaša samo 5 metrov. Mesto ima zato popolnoma tro-pično klimo in je za življenje Evropcev dosti neugodno. Narodom, ki so navajeni Osebnost novega Šefa francoske vlade Po nemški poročevalski agenciji DN13 posnemamo naslednje podatke o novem &e-fu francoske vlade Pierru Lavalu: S Pierrom Lavalom se vrača na čelo francoske vlade mož, ki je nad četrt stoletja tesno povezan s političnim življenjem svoje države. Pierre Lavai je bil rojen 28. junija 1883 v Chateldonu v spodnji Auvergni kot peti otrok nekega gostilničarja. Svoje študije je zaključil z državnim izpitom iz naravoslovnih ved in prava. L. 1909 je bil sprejet v pariško advokatsko zbornico in 1. 1914 je vstopil kot poslanec svojega okrožja Seine prvič aktivno v politično življenje. Od 1. 1923 dalje je bil v več vladah zunanji minster, pravosodni, delovni in kolo-nijski minister. Kot zunanji minister je 7. januarja 1935 podpisal z Mussolini jem rimski pakt, ki je na novo uredil franco-sko-italijanske odnose. Dne 22. januarja 1936 je Lavai predložil tedanjemu predsedniku republike Lebrunu odstop celokupne svoje vlade in je odklonil ponudbo za sestavo nove vlade, kajti odtlej je v .Franciji vladala ljudska fronta. Lavai se je zaman boril za francosko-nemški sporazum, ki naj bi upošteval interese obeh držav, kakor se je boril tudi proti sankcijam in proti podpiranju rdeče Španije. Po francoskem porazu je bil v oktobru 1. 1940 pozvan od državnega šefa maršala Petaina, da prevzame mesto državnega tajnika v državnem polpredsedništvu. V tej svoji funkciji se je udeležil tudi zgodovinskega srečanja v Montoiru med Hitlerjem in maršalom Petainom dne 24. oktobra 1. 1940. Zaradi vichyjskih intrig je bil dne 13. decembra 1940 izločen iz vlade. Odtlej se je Lavai vzdržal slehernega političnega delovanja in je odklonil tudi voistvo »pokreta nacionalnega zbiranja«. Ko je 27. avgusta 1. 1941 prisostvoval kot zasebnik v Versaillesu odhodu prvih francoskih prostovoljskih skupin na bojišče proti boljše-vikom, je bil izvršen nanj revolverato atentat, pri katerem je bil skupno z Mar- . čelom Déatom hudo ranjen. j tropske klime, pa očividno prija, saj šteje poldrugi milijon prebivalcev in s tem ni le največje mesto v Indiji, temveč sploh eno največjih mest v Aziji sploh. Med prebivalstvom je samo okrog 30.000 Evropcev, torej komaj 2 odstotka. Kakih 200.000 je Kitajcev, Malajcev in pripadnikov drugih vzhodno azijskih narodov, ostali pa so indijski domačini. Dve tretjini med temi tvorijo Indi, ostalo tretjino pa Mohamedanci. V Kalkuti je največja indijska univerza, ki šteje preko 30.000 slušateljev. Zelo sta razviti trgovina in industrija, ladijski promet pa je znašal v mirni dobi okrog 4 milijone na leto. Železnice vežejo mesto v vse smeri, vendar pa so v strateškem pogledu nezadostne, ker leže deloma tik ob vzhodni indijski obali, kjer bodo kmalu izpostavljene japonskim zračnim napadom, deloma pa so že sedaj v območju japonskega orožja. Proti zapadu, na Bombay, vodi samo ena železnica, čeprav bi bila prav ta zveza Angležem sedaj najbolj potrebna. Pozna se. da Angleži takrat, ko so gradili železnice, niti od daleč niso mislili na možnost, da bi se morali kdaj z vzhodne strani boriti za obrambo Indije. Sedaj je ta možnost na-stopila in se spremenila že v neposredno nevarnost. Japonski listi poročajo, da vlada med prebivalstvom Kalkute pravcata panika in da ljudje v množicah beže iz mesta. Po nekaterih vesteh se je izselila že polovica prebivalstva, Angleži pa tudi odvažajo vse zaloge, kolikor le imajo prometnjh sredstev na razpolago. Evropski in ameriški trgovci v vsej naglici likvidirajo svoje posle in zapuščajo mesto. Mesto ni utrjeno japonski listi izražajo za to dvome ali sa bodo Angleži sploh poskušali resno braniti. \ N DOTA Bilo je v Monte Carlu. Neka dama iz ameriških milijonarskih krogov je stisnila modnemu francoskemu pisatelju Mauriceu Decobrau tisočdolarski bankovec v roko in ga prosila, naj stavi zanjo, sama pa pojde malo na sveži zrak. Po nekoliko minutah jo je radovednost prignala spet v igralno dvorano: »Nu; dragi prijatelj, ka.i se je zgodilo s tisočdolarskim bankovcem? Je dobil mladiče?« »Hm___« se je odkašlja! Décobra malo v zadregi, nato: »Mladiče že... toda rodili so se kot sirote.« In je iztegnil roko: v njej so bili trije bankovci po sto dolarjev. Inserall v Jutru" imafo • velik uspeh KULTURNI PREGLED Novo srečanje z Rošlinko Po dolgem presledku se je zopet pojavila na deskah Drame v novi zasedbi popularna komedija Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka«. Med tem je prehodila mnoge, celo tuje odre in je tam, kjer so hoteli videti kaj izrazito slovenskega v ljudskem smislu besede, zastopala našo komedijo. V tem pogledu je gledanje na njo napačno Morda je prav v njem delni vzrok nespo-razumljenja, ki je nastalo takoj ob Rošlin-kinem ljubljanskem krstu. Golarjevo delo ni nikakšna reprezentativna komedija našega ljudskega duha in življenja, prav tako niso njene osebe tipične. da bi — kakor najznačilnejše komedije evropske dramatike — predstavljale, četudi v karikirani obliki, slabosti nekega družbenega sloja ali obstoječe nravi. Rošlinkina zgodba je čisto individualna varianta motiva o »nevarnih letih«, ki ga je Cvetko Golar odkril v nekaj verzih naše ljudske pesmi in ga spretno obdelal z uporabo nekaterih folklornih značilnosti, s čimer pa njegova »komedija« še zdaleč ni postala delo, ki bi ga bilo treba presojati s stališča ljudske pristnosti in kmečke časti, kakor je storil del slovenske kritike ob krstni predstavi. Danes je jasno, da je hotel Golar z Ro-glinkino zgodbo samo pozabavati gledalca, kakor na pr njemu naibolj sorodni Pecija Pe+rovič v svorh liških '"srah. ne da bi imel pri tem ttate mtenclje, zaradi katerih so »Vdovo Roälinko« postavili pred visoki estetsk: in moralni tribunal. Gogoljevi ko-ruptni uradniki v »Revizorju« so bili prikazani kot obtožujoči tip: tedanje ruske uprave in vendar se jim je smejal sam car — samodržec! Slovenski psevdomora-listi. pa so pred neobtožujočim, čisto individualnim primerom »košate« vdove, ki si poželi mladega ženina, pokazali zamerljivo ost užaljene dostojnosti in po njihovi kriVdi bi bila ta nepretenciozna, vedra, idilična veseloigra skosaj pohujševala do-* lino šentflorjansko! Prav tako, kakor je Rošlinkina nekoliko prevroča, »nevarnoletna« želja po mladem ženinu, odpustijiva in v tej obliki samo smešna slabost, ki je dobila pri Gojarju dokaj učinkovit odrski razplet, je tudi Ba-lantačeva, pred leti spodtakljiva figura v bistvu prav nedolžna. Je to morda še najbolj tipizirana figura; lahko da bi kdo videl v Balantaču farizeja, ki se dela vernega in pobožnega, hodi po božjih poteh in moli za zapečkom, pri tem pa živi na račun lahkovernih in naivnih ljudi. V resnici je Balantač neke vrste pohleven tepček, po svoje zvit in nagnjen k spletkar-stvu, pri tem pa dobrodušen veseljak, k. mora veljati za »svetega moža«, če hoče nadaljevati svoje zabavno romanje po slovenskih hribih in dolinah. Tudi tega so vzeli pri nas na piko s svojo »voljo do tragičnega« in so hoteli videti v njem napad na pobožna čustva in na romarske kraje. Vse to je zelo pretirano in poteka iz napačnega ùmevanja igre. ki «o ji hoteli oo vsej sili dati značaj tipično slovenske komedije. Zares v nji je nekaj naše atmosfere, našega humorja in naših ljudskih elementov, toda ti so samo njen zunanji okras, niso pa v sami organični sestavi stvaritve, v njenem čisto človeškem, dovolj vsakdanjem in dramatsko ne posebnb originalnem in ne posebno pomembnem razpletu. Zato se mi zdi odveč vsako moraliziranje ali razpravljanje o slovenski kmečki ženi, prav kakor poudarjanje, da je »Vdova Rošlinka« izrazito slovenska ljudska komedija. Je to čisto sprejemljiva, zabavna, vedra, nekoliko groba in robata, vendar precej spretno spisana idilična igra, ki jo moramo gledati brez predsodkov in brez vseh drugih intencij: njen edini smoter je zabava z razpletom Rošlinkine zadnje ljubezni. Podobna je pirhu, ki je dobil na lupini pisane domače ornamente, ki pa je zaradi tega ostal navadno, prav nič slovensko — tipično 'jajce. In četudi bi bile naše vdove in kmečke žene v visokem odstotku Rošlinke, bj bilo to samo dokaz vitalnosti našega ljudstva! V zadnjem času je Cvetko Golar svojo »Vdovo Rošlinko« nekoliko predelal. Ne bi rekel, da je bila ta sprememba nujno potrebna in v bistveno korist njegovemu delu. V prvotni obliiki je Rošlinka ostala na cedilu: spoznala je, da jo je življenje prevarilo za zadnjo iluzijo in da se je pravica mladosti — njene hčeri — zmagovito uveljavila nasproti staremu rodu. kj se mora v stvareh ljubezni umakniti mladim. Res je. da je b;la Rošlinka zaradi tega osmešena. toda le nekaj potez je bilo treba in komedija bi bila dobila rahlo otožen prizvok odpovedi, kakor v drami Sur-gučeva »Jesenske gosli«, kier se takisto mati v borbi za moškega umakne hčeri. V sedanji obliki je pisatell »osrečil« tudi Rošlinko. *7ato je razSiril vlopn .Termica ki se kot vdovec poteguje ?a vdovinn roko in io naoo^led nrepriča o figari modrosti, da je »nekaj boljše kakor nič«. Ta srečni ko- nec je dal komediji bolj enotni in popularni zaključek, vzel pa ji je tisto moralno poanto, ki je bila v svojem jedru tragična in globoko človeška, dasi naših psevdo-moralistov tudi ni mogla do kraja prepričati. »Vdovo Rošlinko« so igrali prvič v Ljubljani leta 1925. Tudi sedaj smo jo dobili v režiji Fr L i p a h a. ki jo je postavil v primerno kmečko okolje, poudaril njegove domačnostne elemente, poskrbel za gladek in neprisiljen potek. Medtem ko je v prvem dejanju nekoliko preveč ekspazdC-je in pripovedovanja, preide igra v drugem v svoje prave elemente, postane živahna in ostane vesela prav do konca. Zasedba vlog se je popolnoma spremenila. Iz nekdanje Rošlinkine »garniture« je ostala samo ga. Polonca Juvanova v naslovni vlogiv vlogi, ki je ena njenih najboljših m ki ji niti presledek dobrih petnajstih let ni mogel vzeti močnih igralskih odlik in tistega temperamenta, s katerim si je ljubljanska Rošlinka povsod pridobila občinstvo. V vlogi Rošlinkine hčere Manice je nastopila ga. Vida Juvanova (redek primer, da se mati in hči znajdeta v istem razmerju tudi na odru!). Mamičina poredna, po svoje zvita natura, je našla v igralki verno in prepričljivo podobo. Rožmanovega Janeza igra sedaj Presetnik. ki je z njim dobil spet večjo vlogo, v kateri je lahko pokazal svoje sposobnosti. Prav dobro je zadel zdravega, robustnega kmečkega fanta, ki igra komedijo pred vsiljivo materjo in vdajajoč se nekoliko njenim vabam, misli na njeno hčer. Koši čev Balantač je po svojem značaju in igri prav ustrezen tistemu vzoru »romarja«, ki je bil omenjen spredaj kot najverjetnejši obrazec te nekoliko t pizirane figure. Pisatelj je v skladu s spremenjenim koncem spremenil tu- di Balantačevo usodo na koncu in Kosič igra vse to zelo živo in z nepretiranimi poudarki. Tem je treba pridružiti še B r a-tinovega Jernejca — postavnega kmeta in kmečkega ženskarja, ki obuja pri vdovi svoje mladostne spomnie in ge. S i m č i č e v e Tončko kot Maničino prijateljico in zaupnico ter Raztresen o-v e g a Gašparja in Staričevega Tin-četa. Vse te vloge se prilegajo zasnovi igre in prispevajo svoje deleže k popularnemu uspehu, ki se je tudi tokrat izražal v radostnem priznanju polnega avditorija. Ljudska povest V našo prevodno književnost se vračajo nekatera dela, ki so si že zdavnaj pridobila široko občinstvo in katerih prva izdaja je v javnth knjižnicah že tako obrabljena, da so izvodi komaj še primerni za izposojanje. Gre za knjige, ki jih bomo brez premisleka uvrstili med ljudsko čtivo; z vsem svojem značajem zajemajo duševni krog povprečnih bralcev, ki iščejo v njih predvsem ugodja napetega čtiva in vznemirljivih dogodkov. Ob takih knjigah, ki izkazujejo kajpak višje naklade kakor literarno in miselno pomembnejša dela. bi mogli razmišljati o psihologiji čitatelja prav kakor o sociologiji zabavne književnosti. S teh dveh vidikov — ali z drugo besedo : s funkcionalne strani — je tako zvana ljudska knjiga važen kulturni činitelj in je nikakor ne bi smel; omalovaževati. Med knjigami te vrste so mnoge kvalitetne stvaritve, ki razgibljejo dušo bralca in izzivajo v nji plemenita čustva in nove poglede v etično problematiko človeškega življenja. Njih učinek na literarno nadpovprečno občutljivega in kultiviranega bralca je sicer skromnejši, saj najde v njihovem jedru nekatere »luoghi comuni« v3ake etične zavesti, Kronika * 8000 vernikov pri papežu. V sredo zve- v čer je papež v običajni avdienci sprejel 5000 oseb, med katerimi je bilo 1200 mia-dih zakonskih parov ter več sto italijanskih vojakov. V avdienci so bili na najodličnej-še mesto postavljeni vojni pohabljenci in ranjenci, ki sta jih spremljala dva vojaška kurata. Papež je naslovil na novoporočen-ce prisrčen nagovor, poudarjajoč neraz-družljivost svetega zakona. * Čestitka iz nemškega glavnega stana. V Gradcu je te dni praznoval devetdesetletnico upokojeni železnišk: inšpektor Josip Maks Fell, ki je bil svojčas v službi južne železnice in je bil 5 let postajenačelnik na koroškem kolodvoru v Mariboru. Z njim je praznovala soproga Ivana, ki je odlikovana z materinskim častnim križcem, osemdesetletnico. Ob tej priliki jima je Adolf Hitler poslal čestitko iz svojega glavnega stana. * Na Dunaju zorijo banane. Veliki eksotični vrt v Schönbrunnu tudi v vojni dobi privablja Dunajčane, ki imajo veselje in užitek nad tem cvetnim paradižem. Ta čas sta posebni zanimivi dve palmi, na katerih zorijo banane in se obenem razvija novo cvetje. Sadeži, ki so zdaj še zeleni in za prst dolgi, bodo v nekaj tednih zreli Baje so dunajske banane prav tako užitne kakor one iz tropičnih krajev. Najzanimivejše je naslednje: ko dozori poslednji sadež na pi-sangu, kakor se taka palma imenuje, tedaj drevo odmré. Iz njegovih korenin pa naglo doraste nova palma V svoji pravi domovini, pod tropskim podnebjem, že po enem letu cveti in rodi sad. v evropskih zaščitenih drevesnjakih pa potrebuje za svoj razvoj tri leta. Šele potem cvete, rodi sad im spet odmre. * Letošnje zbirke za nemški Rdeči križ, ki bodo prirejene v vsej Nemčiji po vseh hišah, so napovedane za 17. maja, na materinski dan, 7. junija, 12. julija in 2. avgusta. Razen tega bosta dve poulični zbirki, in sicer konec junija in konec avgusta. Adolf Hitler je izdal za letošnjo nabiralno akcijo nemškega Rdečega križa poseben oklic, v katerem pravi, da kot vodja in vrhovni poveljnik pričakuje, da se bo vsak Nemec še bolj kakor doslej zavedal junaštva fronte in se skušal s svojim darilom oddolžiti bojevnikom na fronti. * Gigli poje ranjencem. V kraljevem gledališču San Carlo v Neaplju je bila nedavno prirejena predstava za ranjence. Navzočni so bili poleg številnih nemških in italijanskih ranjencev, ki se nahajajo v Neaplju, tudi prestolonaslednik Umberto in nemški poslanik v Rimu von Mackensen. Puccinijevo Tosco je dirigiral Vincen-co Bellezzo, pel pa je Benjamin Gigli Navdušenj e ranjencev je bilo neizmerno. Za zaključek so zapeli italijansko in nemško himno. * Novi predsednik nemške državne gledališke zbornice je znani igralec Pavel Hartmann, ki ga pozna širša javnost tudi iz raznih filmov. Dosedanji predsednik Ludvik Kröner, ki je štiri leta vodil nemško državno gledališko zbornico, je prosil za razrešitev, ker se hoče spet posvetiti delu v g-ledališču. Pavel Hartmann pripada od novembra 1934 berlinskemu državnemu gledališču in ima naslov državnega igralca. * Skrajna štednja z bencinom v Nemčiji. Sleherno gorivo, ki se ne uporablja v Nemčiji za vojaško važne in življenjsko potrebne vožnje, pripada fronti. Zato je celovški poštni ravnatelj razglasil: Promet z omni-busi je omejen na skrajno mero in služi le še tistim, ki imajo vojaške izkaznice, ter delavcem in nameščencem vojaških in živ-ljenske važnih obratov. Vožnje za izlete, za zabavo, za obiske, nakupe, v športne namene, iz zasebnih pobud, za svečanosti in za razvedrilo niso življensko važne. Tudi vožnje vojaških pripadnikov, ki nimajo zadevnih izkaznic, niso važne, šoferji so zatorej dobili podrobna navodila, koga sploh smejo sprejeti v avtobus. Kdor se lahko pelje z vlakom, se ne sme peljati z avtobusom. Zlasti velja to za kratke proge. * Propaganda vljudnosti. Nemški listi objavljajo: Zgodovinske usodne ure, ki jih preživlja nemški narod, skupno z velikimi obremenitvami, ki jih prinaša totalna vojna slehernemu posamezniku, zahtevajo v povečani meri sočutno razumevanje skrbi vsakega narodovega pripadnika in medsebojno upoštevanje. Da bi bila vljudnost čim večja, je nemški notranji minister naprosil vsa oblastva, naj v tem pogledu pomagajo. * Zračna vojaška pošta v Nemčiji. Pred dnevi je bila, po poročilih nemških listov, uvedena zračna vojaška pošta za nujna sporočila med domovino in vzhodnim bojiščem. Dovoljene so dopisnice in pisma do najvišje teže 10 gramov. * Vojaki na dopustu smejo zastonj loviti ribe. Ribarsko društvo v Oderbergu je dovolilo vsem vojakom, ki prihajajo na do ■ pust v domače -kr*aje, brezplačno loviti v vodah, ki jih ima v zakupu društvo. * Nemški izseljenci iz Rusije. Nemški preselitveni urad je iz severnih področij Sovjetske zveze preselil številne nemška družine, ki so se naselile tja pred približno 250 leti na poziv carice Katarine H. Preseljence so začasno namestili v nekem taborišču pri Revalu, zdaj so jih pa raz-mestili v njihovi- prvotni domovini. * Uradniški stalež v Nemčiji letos ne bo zvišan. Nemško finančno ministrstvo je izdalo okrožnico, da se število v državnih uradih zaposlenih oseb v letošnjem letu ne sme zvišati. Finančni minister je razen toga razglasil, da bodo letošnje uslužbenske davčne karte ostale v veljavi tudi še prihodnje leto. * Smrtna žrtev doječe kobile. V Wolls-dorfu pri Št Rupertu ob Rabi je 641etna kmetica Marija Passatova pomagala pri delih v hlevu. Ko si je dala opravka z žrebetom. ki je prišlo nekaj ur prej na svet, se je kobila hudo vznemirila in je udarila kmetico s kopitom v glavo. Kmetica se je na mestu sesedla. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je naslednji dan izdihnila. Imela je prebito lobanjo. * Holandski kmetje se naseljujejo na vzhodu. V zadnjih dneh je zapustil domovino tretji transport holaaidskih kmetov, ki se bodo naselili v novo osvojenih krajih na vzhodu. * Smrtna obsodba. Pred graškim posebnim sodiščem je stal 501etni poštn} uslužbenec Janez König iz Gradca. V dobi od januarja do začetka marca letos si je prisvojil 70 zavojev, namenjenih vojakom na fronti. Sodišče ga je kot narodnega škodljivca obsodilo na smrt. * Zemlja se seseda. V Tutrakanu na Bol garskem je sesedanje zemlje povzročilo veliko škodo. Zaradi talne vode, zemeljski plazovi razrušili že okoli 150 hiš. Nastale so po 4 do 6 metrov globoke razpoke. Kot prva pomoč hudo prizadetemu mestu je bila nakazana državna podpora v znesku 100.000 levov. * Smrtno *-anjen stražnik, v nekem hotelu na Dunaju so policijski organi napovedali aretacijo dvema mladeničema, ki sta se bila pripeljala iz Augsburga in sta se sumljivo obnašala. Eden izmed njiju, po imenu Ernest Völker, ki je zaradi raznih nerednosti in pregreškov pobegnil iz rodnega mesta, se je postavil policiji po robu in je zapored ustrelil s samokresom. Policijski uradnik Josip Fischbeck se je zgrudil smrtno zadet. Oba mladeniča so nato spravili v policijski zapor. Kakšna kazen ju čaka, si je lahko misliti. * Za red v prehrani. Prefektura v Milanu je izročila sodišču 17 oseb, ki so se pregrešile zoper predpise o ureditvi promet i z moko, testeninami, fižolom in milom, ali ki so na skrivaj kupčevale z mesom. Zaprta sta bila tudi dva milanska Žida, ki sta skrivala večjo količino mila, da bi ga prodajala pod roko po višji ceni. * Obvezno počitniško delo berlinskih dijakov. V bližajočih se počitnicah bodo mo„ rali vsi dijaki in dijakinje zadnjih dveh letnikov berlinskih srednjih šol nastopiti, obvezno delovno službo, ki bo trajala tri tedne. Delali bodo v tovarnah, v azilih ln drugod proti plačilu dveh mark na dan. Dijakinje bodo pritegnjene k delu samo v starosti nad 15 let. * Zemeljski plazovi v Rumuniji. Po poročilih iz Jassya so ponavljajoči se zemeljski plazovi v delu mesta povzročili veliko opustošenje. V okraju Ticaù je doslej porušenih 300 hiš, za 200 pa obstoji nevarnost, da se porušijo. Veliko število prebivalstva bodo evakuirali in naselili v razlaščenih židovskih hišah. * Iznajdba v medicini. Danski zdravnik Gruel je po številnih in dolgih poizkusih iznašel zdravilo zoper depresivna duševna stanja. Preparat se vbrizga v kožo. Izumitelj je doslej zdravil z novim sredstvom 80 bolnikov in več kakor polovica njih je po enomesečnem zdravljenju popolnoma okrevala. * Muhavost aprilskih dni. Iz Španije poročajo o pojavu, ki je za tamošnje podnebje presenetljiv: v nekaterih pokrajinah se je po hudih pomladnih nalivih vrnila zima s snegom. — Paketi za druge pokrajine v Kraljevini in za Hrvatsko se predajajo v Ljubljani pri carinskem oddelku pošte Ljubljana II (na kolodvoru) ob delavnikih od 8. do 11.30 dopoldne. IZ LJUBLJANE Praznik Josipa Vončine Petdeset tet življenja je precej vsakdanja zaslhiga, zato se bomo pri današnjem jubilantu, šefu Javne borze dela in čilanu mestnega sveta g. Josipu Vončini spomnili samo kratkih let, v katerih si je prizadeval za zboljšanje socialnega stanja v našem mestu im na deželi. Po rodu jo sin ljubljanskega magistratnega ravnatelja, njegova mati pa je bila hčerka ljubljanskega hišnega posestnika Tavčarja. Še po drugi strani ima g. Vončina zgodovino v družini, saj je njegova ljubezniva gospa Vida hčerka rajnega polkovnika Fridoline Kaučiča. našega znanega zgodovinarja. G. Josip Vcmči-na je maturiral na realki v Idriji, po enoletni vojaški službi pa je šel na Dunaj študirat eksportno akademijo. Študije je prekinila svetovna vojna, moral je na rusko fronto in je postal aktiven oficir. Po vojni je šel k orožništvu, a leita 1930 je stopiJ v pokoj kot kapetan L stopnje. Naslednje leto je bit imenovan za šefa Javne borze dela v Ljubljani. Po njegovih prizadevanjih je dobila Delavski dom najr prej Ljubljana, za njo Celje, nato Maribor in Murska Sobota. , Delavstvo je dobilo veliko stanovanjsko hišo^ v Hrastniku, delavsko naselbino v Domžalah in začeli so zidati tudi Ddlavski dom v Kranju, vendar je vojna ustavila delo. V Ljubljani je bilo za novo upravno poslopje Javne borze dela kupljeno posestvo A. Rojine ob Slomškovi in Čopovi ulici. Nadalje so bila na-kupljena velika Paumgartnova zemljišča ni Fužinah, kjer je mestna občina s podpiran-ci Borze dela že lani pridelala mnogo krompirja, namenjena pa so ta stavbišča za največjo delavsko kolonijo našega mesta in bo tu nekoč zraslo delavsko mestece med vrtovi in igrišči. G. Vončina je bil 3 marca 1938 poklican v mestni svet ljubi jan^io tržnem odboru deluje kot podnačelnik. obenem je podnačelnik upravnega odbora Delavskega doma. Pri mestni električni cestni železnici je član nadzorstva, v so-cialno-političnem odboru se zavzema za vse, ki »o potrebni podpore, za delavstvo pa posebej še v personalno-pravnem odboru. Nadalje je v turističnem odboru io zastopnik mestnega sveta v nadzornem odboru Bolniške podporne zadruge nameščencev mestne občine in Mestne hranilnice. Sodeluje v disciplinskem sodišču I. stopnje in v disciplinski komisiji za nameščence Mestne hranilnice. Pravijo mu. da je »naj-rentabilnejši mestni oče«, ker je pripomogel mestni občini že do lepih dohodkov. Želimo še mnogo zdravja in uspehov v bodočnosti ! u— Dva stara novca je našel. Iz splošne bolnišnice smo prejeli zanimivo pismo, kjer je med drugim zapisano: »Sem bolnik na oddelku za prsne bolezni, imam namreč jetiko šele v začetku. Če bi imel zadostna sredstva, bi se mogoče ta huda bolezen ozdravila. Imam pa dva komada starega denarja, kj sem ju našel na njivi doma in bi ju prodal, da bi tako dobil denar za zdravljenje. Prvi novec je menda zlatnik, ima letnrco 1300 in napis: Leopol-dus dei gratia rex Hungarie. Prosim vas, da mi sporočite, ako veste za kakega zbiralca starega denarja, ki bi mi oba novca odkupil vsaj s tolikšnim denarjem, da bi imel za nekaj mesecev zdravljenja. Saj veste, gospod urednik, da še ne bi rad umrl. ko mi je komaj dvajset let.« — Mlademu bolniku vsekakor želimo mnogo zdravja, zato bomo resnemu interesentu zs. njegova dva novčiča radi. izdali naslov v našem -uredništvu (dnevna redakcija v I. nadstn Narodne tiskarne). u— Pridni fantki in srčkane punčke iz okolice tromostja se vsak večer, ko odidejo delavci, zbero v še nedodelanih mestnih ribnicah. Zabavajo se z zdravimi igrami in telovadbo ter športom, da jih občudujejo množice pasantov ter se pri pogledu nanje od radosti taja srce staršem. Posebno pa občudovalce presenečajo duhoviti za-misleki novih iger in zabav, ki veselo učinkujejo na vso okolico. Majhni junaki razkladajo skladovnice opeke in tekmujejo, kdo bo po športnih pravilih najlepše vrgel opeko v vodo. Toliko so jo že zmetali v vodo, da bi skoraj lahko z njo tlakovali dno Ljubljanice. Kaj k temu pravi podjetnik,- si lahko mislimo, saj je sedaj opeka redka in draga. Na to mokro pot je pa minulo soboto zvečer najbrž na ta način šla tudi vsa delovna obleka pri ribnicah zaposlenih delavcev. Kdo jim bo napravil drugo, naj pa premišljujejo starši teh dobro vzgojenih otrok. u— Javno obvezno cepljenje zoper koze bo v ljubljanski občini, kakor je razvidno z lepakov, od 4. do 9. majnika. Prav tako je tudi kraj in čas cepljenja razviden z lepakov, ki so na vseh občinskih razglasnih deskah, na cerkvenih vratih, na živilskih trgih itd. Posebno pa opozarjamo, da je cepljenje obvezno za vse 1. 1941. rojene otroke, prav tako pa tudi za vse nad 3 mesece stare L 1942. rojene otroke. Cepljeni morajo biti tudi otroci, ki so bili doslej opravičeni cepljenja. u— Uprava Narodnega gledališča javlja občinstvu: Glede na obvestilo, objavljeno včeraj, popravlja uprava gledališča svoje toda pravo merilo za njihov resnični pomen ln vpliv dobimo šele tedaj, če vprašamo, kako je knjiga učinkovala na navadnega, nezahtevnega bralca, ki tvori pri slehernem narodu večino. Meti take knjige sodi H. R i d e r j a Hoggarda »Dekle z biseri«, ki jo je izdala v novi prireditvi Ivana Č a m p e »Slovenčeva knjižnica«. V isti zbirki je izšla že prej Haggardova povest »Družina v ledeni dobi«, ki vzlic vsej izredni snovi nikakor ni tako mikavna kakor je »Deklè z biseri«, eden izmed tipičnih primerov idealistično zasnovane ljudske povesti. Povest je zgodovinska in se dogaja v zgcdnji dobi krščanstva: Jeruzalem in Rim, kristjani. Judje in rimski pagani dajejo piscu dovolj pestro snov, v katero je vpletel osrednjo zgodbo svoje povesti: usodo lepe kristjanke Mirijam. ki se po tolikih peripe-tijah in nevarnih zapletljajih srečno zdniži s spreobrnjenim paganom Markom. Izrazito idealistična zasnova te povesti se kaže ne le v kontrastiranju tedanjih verskih in političnih taborov ter v idealnem vrednotenju krščanskega elementa, marveč tudi v zgradbi značajev in v opisu človeških čustev pri kristjanih in onih poganih, ki so bili — kakor Mark — nekako predestinirani za to, da najdejo pot v krščanstvo. Vse-kako je Mirijam eden izmed tistih ženskih likov, ki zavzamejo navadnega bralca s svojo idealizirano, čisto in svetlo človeško podobo, ki je morda ustrezala dobi prvega krščanstva z njegovo svežostjo in brezkompromisno zvestobo čustev in verovanj, z njegovim nesporno visokim vzgonom k idealu novega človeka kakor ga je utemeljil evangeljski nauk Viharni dogodki, divje politične strasti, preganjanja, nesreče — VSe to, kar obdaja osrednji motiv Mirija- mine ljubezni in verske zvestobe ter Markove spreobrnitve, daje povesti značaj tiste knjige, ki je bralec ne odloži, dokler ni obrnil zadnjega lista. Kritičen čitatelj bo opazil razne naivnosti im psihološke nedoslednosti; občutil bo tendenco v pisateljevih opisih, v razdelitvi sence in luči, v obravnavanju nasprotnih smeri in dejanj; občutil bo »narejenost« marsičesa v povesti. Toda ljudska povest, kjer se pisatelj ne postavi z vsem srcem in vso dušo za nekatere osebe, za njihove boje. za njihovo ver0 — taka ljudska povest ne doseže nikdar polnega učinka. Etična vrednost ideali-zacij te vrste je predvsem v njihovem moralnem učinku, v tisti subjektivni pretrestivasti, katero ume pisatelj vzbuditi v vdanem bralcu. In prav Hoggardova »Dekle z biseri« ima v svojih prigodah in osebah visoki žar moralnega ognja, ki očiščuje duše in jih vodi preko premnogih preizkušenj, trpljenja in žrtev k zasanjanemu vzoru religiozno določene človeške vzglednosti ln nravne stanovitnosti. V moralno razmajanih in zbeganih časih ne morejo biti taki vzori brez pomena tudi za navadno etiko človeškega življenja, etiko, kakor jo potrebuje človeško sožitje v slehernem svojem normalnem stanju. Prevod Ivana Čampe — koliko je prevod in koliko prosta prireditev, ni moči ugotoviti brez izvirnika — kaže dober jezikovni okus. Knjigo je ilustriral z risbami Gustav Jellinek. ZAPISKI »L'Europa Orientale« o slovenski pesniški zbirki V l-II. zvezku obzornika »L'Europa Orientale«, Ki izhaja že 22. leto v Rimu kot glasilo »Istituto per l'Europa orientale« In ki ga sedaj urejata Amadeo Gian, nini in znameniti slavist Ettore Lo Gatto, je izšla ocena pesniške knjige pokojnega Süvina Sardenka »Roma«. Oceno je spisal slavist rimske univerze, po svojih spisih tudi pri nas znani Enrico Damiani. »V seriji več kakor sto liričnih pesmi, ki so po obsegu, ritmu in predmetu zelo različne,« piše kritik, »daje slovenski pesrtfk duška svojim čustvom, ki mu prekipevajo v srcu ob prividu Rima in v sfcp-minu nanj«. Nato podaja pitnski kritik obrise Sardenkovega življenja in pesniškega razvoja, pri čemer se posebno poslužuje pesnikove izpovedi v dostavku k drugi izdaji zbirke »Roma«. Prof. Damiani končuje svojo oceno z ugotovitvijo, da je Sardenkova zbirka pesmi o Rimu »ena najobsežnejših, kar so jih o isti snovi spisali tuji pesniki«. Vsebuje »lirične pesmi, večidel kratke in ne globoke po vsebini, preprosto poljsko cvetje, ki se je razcvelo v umerjeni toploti in v svetlobi južnega sonca, olepšano od čara umetnostnih spomenikov in zgodovine Rima, Rima Cezarjev in Rima papežev, prav tako Rima današnjih dni, ter od njegove nasmehijane narave, poezije njegovih gričev, kampanje, vrtov in njegovega življenja samega in od slave njegovih pevcev in slikarjev...« Ob koncu piše prof. Damiani: »Izdaja je tipografsko krasna in opremljena z uvodom Umtoerta Urbanija.« Začetek florentinskega Glasbenega maja. 22. t. m. zvečer je Minister za Ljudsko kulturo Alessandro Pavolini otvoril v Mestnem gledališču (Teatro comunale) v Firenzi osmi Glasbend maj. Otvoritev je bila e naznanilo v toliko, da se ne bo vršila pred-prodaja vstopnic za dramske nedeljske predstave v Drami, kakor je bilo objavljeno, pač pa v Operi pri posebni blagajni. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7, telefon 41-52. u— Retrospektivna razstava slikarja Matije Jame, člana Akademije znadbsti ln umetnosti, bo odprta v nedeljo 26. aprila ob 11. uri v Jakopičevem paviljonu. Obsežno razstavo mojstrovih del je priredila v počastitev umetnikove 701etnice rojstva Narodna galerija. K otvoritvi in ogledu vljudno vabljeni! S Spodnje štajerske V visoki starosti 92 let je v Mariboru umrla ga. Karolina Spindler j èva. ki je z dolgotrajnim službovanjem pri eni in isti družini podala lep zgled zvestobe. V družini Bubak-Šavrič je služila kot gospodinjska pomočnica polnih 62 let. Doma je bila iz Krčevine. Še pred dvema letoma je opravljala tudi vsa težja dela. — V Mariboru je umrl po daljšem trpljenju 68-letni Franc Grasser, ki je bil dolga leta stereotiper mariborskega dnevnika. — V mariborski bolnišnici sta umrli: 211etna Josipina Šenkova iz Jarenine in 701etna železničarjeva vdova Cecilija Črepajnova, nadalje so umrlj v Mariboru 731etna za-sebnica Ana Staudingerjeva, 22 letni vi-ničar Karel Košar z Meljskega hriba. 63-letni posestnk Janez Rottner iz Spodnjega Radvanja ter vodja papirnice Friderik Lešnik. 80 letnico^, je praznoval v Trbovljah upokojeni rudniški upravitelj - inž. Filip Kras-nik. Po rodu je iz stare rudarske družine iz Pliberka in je 1890. leta stopil kot tehnični uradnik v službo pri TPD. Pred 50 leti se je naselil v Trbovljah. Tretji otroški vrtec v Celju so pred kratkim odprli v Gosposki ulici. Vodi ga Ana Strahlhof er jeva. Po svečani otvoritvi je šla mladež na pohod po Celju in je obiskala ranjence v vojaški bolnišnic: ter jim je izročila cvetje. Z Gorenjskega Življenje v Kranju. Na poročnem uradu v Kranju je zabeleženo, da se je od 1. januarja do nedavnega dne rodilo 88 otrok. V istem času je bilo 32 smrtnih primerov. Cela vrsta mladih parov je stopila v zakonski stan. — Mladinski nastop je bil nedavno na športnem prostoru v Kranju. Nastopilo je 65o mladeničev. Mladinski vodja Rau-ter je posebno učiteljiščnike opozarjal, da morajo biti pionirji vzgoje po pravilih in smernicah narodno-socialistične stranke na Gorenjskem. V Predosljah so pred kratkim izročili 500 članom koroškega Volksbunda članske izkaznice. Pričela sta se dva tečaja nemščine. Prirejena sta bila tudi dva koncerta za zimsko pomoč. Brambovci radovljiškega okraja se vež-bajo v Zaki pri Bledu, v gornji Savski dolini in na Jesenicah. 'Nedavno je okrožni vodja dr. Hradetzky nadzoroval bram-bovce in si ogledal njihove vežbe. Zlasti v Zala nameravajo brambovci celotno zemljišče preurediti za obrambno športno vzgojo. Urejeno bo strelišče za majhne kalibre, dirkalne proge z zaprekami in vse, kar je potrebno pri obrambno-sportni vzgoji. Razen tega bodo odslej redni delo-pustni tečaji za nižje brambovske voditelje v deželni šoli v Gozdu-Martuljku. Ranjenci v celovški vojni bolnišnici so na letošnji rojstni dan Adolfa Hitlerja prejeli enako darilo, kakršna je vodja nemškega naroda namenil ranjencem v vseh nemških zdraviliščih: vsakdo je prejel steklenico sekta. Celovške žene so v tem povodu priredile ranjencem v bolnišnici prijetno popoldne, pri katerem je sodeloval šramel. Oskrba z legitimacijami. Deželni svetniki za okrožja Radovljico, Kranj in Kamnik so objavili, da se morajo vsi gorenjski prebivalci oskrbeti z legitimacijami. Doslej so prejeli izkaznice prebivalci od 18. do 44. leta začetnicami od A do F. Najpozneje do 15. maja si morajo preskrbeti legitimacije prebivalci iste starosti z začetnicami od G do R. Povišanje. Znani vodja pokrajinskega urada major Maier-Kaibitsch je bil na Hitlerjev rojstni dan povišan v standartnega vodjo SS. — Deželno vodstvo nemške delavske fronte je za čas vojne poverjeno nadomestnemu gauleiterju Thimlu. Novi grobovi. Na Prevaljah je umrl za kapjo 741etni čevljarski mojster Luka Sirec. — Pri Borovljah je umrla 531etna gospa Josipina Šnjcarjeva, gostilničarka in posestni ca. združena s predstavo Rossinijevega »Se-viljskega brivca«, kar je zvezalo Glasbeni maj s spomini na Rossinijev letošnji jubilej. Opero je dirigiral maestro Vittorio Gui. Vprizorili so jo v njeni prvotni obliki, ki je obsegala samo dve dejanji. — Glasbeni maj v Firenzi si je z dosedanjimi sedmimi cikli utrdil mednarodni sloves in sodi med najpomembnejše festivalne prireditve v Italiji. Z njim so bila zlasti pred vojno združena prava romanja ljubiteljev glasbe in lepih umetnosti v Firenze, mesto umetnosti in rož, duhovno domovino Danteja, Michelangela in tolikih slavnih mož. Letošnji festivalni program je vzlic vojnim razmeram zelo bogat in pester. V njem je prišlo do posebno vidnega izraza italijan-sko-nemško kulturno in zlasti še glasbeno sodelovanje. Nove slovenske knjige. Nova založba je izdal knjigo Stanka Cajnkarja »Razgovori«. — V Slovenčevi knjižnici je izšel 15. zvezek: detektivska povest Carla Brigger-sa »Žametne copate« v prevodu J. Kes-slerja. Za razširjenje In poglobitev italijanskega gledališča. Kakor beleži »Meridiano di Roma«, sta se pojavili v zadnjem času dve značilni novosti, ki vodita k večjemu razširjanju in smotrnejši poglobitvi gledališkega življenja v Italiji: Ustanovila se je »Compagnia del Teatro Nazionale dei Guf«, ki bo sestavljena iz najboljših igralk in igralcev ter bo obiskovala vsa važnejša mesta na poluotoku. S prihodnjim letom fašistične ere pa se bo uveljavil »Ente Teatrale Italiano«, ki bo pomenil prvi korak k uresničenju zaželjenega državnega gledališča. V programu te na pol službene ustanove bo pridobitev. modernizacija in vodstvo glavnih občinskih Prostovoljci, ki se želijo pnglasttl k planinskim skupinam oboroženih oddelkov SS. se lahko javijo v maju pri orožništvu v naslednjih krajih: v Dravogradu, v Kralju, v Radovljici, na Bledu in seveda tudi v Celovcu. S seboj morajo prinesti delovno knjižico in vojaško izkaznico, če jo že imajo. Naborna komisija jih bo takoj pregledala. Iz Hrvatske židovska razstava v Zagrebu. Po poročilu agencije »Croatia« bo 1. maja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu odprta razstava, ki bo nazorno prikazala razvoj in dejansko stanje židovstva na Hrvatskem. Razstavo prireja propagandni urad ministrskega predsedstva. Dr. Budak v Sofiji. Pretekle dni se je z letalom odpeljal v Sofijo hrvatski poslanik v Berlinu dr. Mile Budak. V tamošnjero gledališču je bila krstna predstava njegovega dramatiziranega romana »Ognjišče«. Ob tej priliki je hrvatski poslanik dr. ži-dovec priredil svečan sprejem, ki so se ga udeležili med drugimi prosvetni minister Jocov, pravosodni minister Partov, gradbeni minister Vasilev, nemški poslanik Be-ckerle in poslaniki drugih zavezniških držav. Kralj Boris je odlikoval dr. Budaka z velikim križem za civilne zasluge. Hrvatska delovna služba. Poglavnik je podpisal zakon o ustanovitvi hrvatske delovne službe, ki je organizirana po nemškem vzgledu. Naše gledališče DRAMA Sobota, 25. aprila: ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Nedelja, 26 aprila: ob 14.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol, ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven Ponedeljek, 27. aprila: zaprto • Giovanni Cenzato: »Zaljubljena žena«. Igra o zakonskem trikotniku, v katerem se borita žena in ljubica za ljubezen zakonskega moža, ki neodločen koleba med obema. Delo je življenjska komedija umerjenega značaja. Njen cilj je, da pokaže kako lahko reši sodobna, čustvena žena na pameten način zakonsko krizo. l£- ali bodo: Sereno — Severjeva, Fabrizia — Na-krst, Eleno — V. Juvanova, Ano — Na-blocka, Agna — Gregorin. Alico — J. Bol-tarjeva, Cortinija — Peček, Antonellija — Brezigar. Režiser: prof. Šest, inscenator: ing. E. Franz. Pavel Golia: »Jurček«. Mladinska predstava. Vsebina pokaže zmago dobrega in čutečega otroškega srca nad goljufijo in prevaro. Zabavne dogodivščine Jurčkr in treh popotnih godcev tvorijo dejanje. Nastopajo: Veter, Nevihta, Snežak, vila, gozdni možički, opica, kozliček, pes, ned ved ja družina in kamela. Režiser in inscenator: ing. B. Stupica. Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. Zabavna zgodba lz našega kmečkega življenja o vdovi Rošlinki ki je željna možitve in noče izročiti posestva hčeri ter ji dovoliti, poroke. Humorna in dovtipna zgodba vsebuje tudi staro gorenjsko popevko ln ples, pri katerem sodeluje Bovški tercet. Avtor Golar je svojo igro za letošnjo uprizoritev osvežil in predelal. Naslovno vlogo igra Polonca Juvanova, ki šteje ta lik med svoje najdognanejše stvaritve. Manico igra V. Juvanova, Tončko — Simčičeva, Janeza — Presetnik, Balantača — Košič, Jer-nejca — Bratina, Gašparja — Raztresen, Tinčeta — Starič. Režiser: Fran Lipah. OPERA Sobota, 25. aprila: ob 15.: Don Pasquale. Izven. Zelo znižane cene od 18 lir navzdol Nedelja, 26. aprila: ob 15. uri: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Ponedeljek, 27. aprila: zaprto • Opozarjamo na sobotno predstavo Doni-zettijeve komične opere »Don Pasquale^, ki se bo vršila ob 15. uri po znižanih cenah od 18 lir navzdol. Peli bodo: Pasquala — Betetto, Malatesta — Janko, Ernesta — Sladoljev, Norino — Mlejnikova, notarja •— Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti, inscenator: ing. E. Franz. Jara Beneš: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Uprizoritev bo v nedeljo ob 15. url po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Peli bodo: župana — Zupan, Lenko —■ Barbičeva, Helo — Japljeva, Klemen-ta — B. Sancin, Ribo — M. Sancin, Tomca — Janko, Marušo — Poličeva, sluga — Rus, godec — Simončič. Dirigent: R. Si-moniti, kOTeograf: ing. P. Golcvin. (mestnih) gledališč v Itali j L »Ente Teatrale Italiano« bo imel posebno skupino igralskih družin, ki bodo dobile na yol stalen značaj, saj bodo nastopale v posameznih gledališčih nepretrgoma po štiri mesece. Po tej poti skušajo obnoviti in poglobiti gledališko življenje zlasti v provinci. kjer so bili doslej odvisni od potujočih igralskih združb in od slučajnega dramskega repertoarja. »Meridiano di Roma« se zavzema, da bi bili pri tem upoštevani predvsem mladi domači dramat-ski avtorji. Iz italijanske literature. Gianfranco Contini je zbral v knjigo »Un anno di letteratura« svoje poglavitne literarno-kritične sestavke zadnjega časa. — V krogih političnih zgodovinarjev vzbuja posebno pozornost »U Diario« (Dnevnik) Domenica Farinija, čigar prvi, pravkar izišli zvezek zajema v svoje zapiske opazovanja iz leta 1891.—95. Farini je bil persona grata na dvoru in je podrobno poznal zakulisni in javni razplet tedanjega političnega dogajanja v Italiji. — Vitaliano Brancati je izdal po uspešnem romanu »Don Giovanni in Siciüa« nekak prolog isti snovi, roman „ »Gli anni perduti« (Izgubljena leta). — CoiTado Alvaro je v svoji novi knjigi »Viaggio« objavil poleg'spominov na mladost nostalgične prozne pesmi, spisane na isti motiv. s Botticelli v Pradu. Te dni so bile izročene znameniti madridski umetnostni galeriji Prado trt slike renesančnega mojstra Botticelli ja. Slike predstavljajo veliko dragocenost Pradu jih je podaril neki španski multimilijonar, ki ji!h je kupil v Berlinu, kjer so bile do leta 1929. v galeriji Spiri-dion. Mecen je plačal za nje skoraj pet milijonov lir. ■ « SPORT Na Bledu so sprejeli važne sklepe za obnovo športnega delovanja na Gorenjskem Iz Srbije Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je za preteklo nedeljo sklical koroški okrožni športni vodja Kollenz širši sestanek predstavnikov državne zveze za telesno vzgojo za vse podrejeno okrožje, ki je bil v glavnem posvečen velikim športnim in organizatornim pripravam za novo sezono na Gorenjskem. Celovški dnevnik piše o tem sestanku med drugim naslednje: Okrožni športni vodja je ob otvoritvi predvsem naglasil, da je treba najprej vse delavoljne sile v športu na Gorenjskem pritegniti k delu za nemško športno skupnost, ki je utelešena v narodno-socialistični državni zvezi za telesno vzgojo. Človeški material te deželice bo utegnil v prihodnjih letih okrepiti nemški sport — tako je izvajal v nadaljnjem — saj je že v prejšnji Jugoslaviji baš Kranjska dala najboljše športnike in telovadce. Športno vodstvo koroškega »okrožja čaka zdaj naloga, da ustvari temelje za nov razmah sporta v teh krajih. Zaradi tega je treba predvsem takoj začeti z izpopolnitvijo in še bolj z novimi gradnjami sportDih prostorov, čeprav so se glavna dela v tej smeri »ačela že v teku lanske sezone. Nekateri športni prostori so tik pred dovršitvijo, vprašanje telovadnic pa bo treba še rešiti, kakor tudi problem nabave potrebnega telovadnega orodja. Uvod v velike športne dogodke letošnje sezone na Gorenjskem bo tvoril na široko organizirani tek čez drn in strn. ki bo Izveden v vseh okrajih in v vsakem najmanjšem kraju. V ostalem mislijo voditelji sporta na Gorenjskem že letos organizirati še razne druge športne prireditve na terenih, pa tudi v vodnih športih bo na Blejskem jezeru in v lepem umetnem kopali- šču v Radovljici priložnosti dovolj za dobre plavalne nastope. Posamezni športni voditelji se bodo v podrobnem pobrigali za slehernega športnika v vsakem najmanjšem kraju, da bo imel možnost tekmovati s tovariši iz drugih okrajev in pozneje tudi nastopati v tekmah za okrožna prvenstva. Po tej poti se obeta športu na Gorenjskem smotrn razvoj, po katerem bo gorenjski del okrožja lahko zavzel mesto, ki mu po svoji vrednosti pripada. V športnih središčih Kranju ln posebno na Jesenicah so že dosedanji športni funkcionarji storili dragoceno delo, letos pa bo vse to še podvojeno. V nekaterih športnih panogah kakor v nogometu, boksu, telovadbi in še ponekod vzdržujejo gorenjski športniki s tovariši iz ostalega dela Koroške že prav živahne stike, v ostalih pa, ki dosedaj na Gorenjskem niso bile toliko udomačene ali pa sploh neznane, pa bodo potrebno pripravljalno delo z največjo skrbnostjo opravili v teku letošnje sezone. Okrožni športni vodja Kollenz je s posameznimi podrejenimi funkcionarji proučil še vsa podrobna vprašanja, ki se nanašajo na posamenze športne panoge, z naročilom, da je treba najti čimprej možnosti in pota za odstranitev vseh težav in za čim večje poživljenje dela na terenu. V isti številki »Kärntner Grenzrufa« je objavljen tudi poziv okrožnega športnega vodje za »Dan teka čez drn in strn«, ki bo to nedeljo po vseh krajih koroškega okrožja. V pozivu je naglašeno predvsem to, da morajo prebivalci Gorenjske prav tako kakor na ostalih področjih pokazati smisel za skupnost tudi pri tej splošni prireditvi v znamenju sporta. Madrid gradi stadion Na bregovih reke Manzanares bo zrasla ena največjih in najbolj modernih športnih naprav v Evropi, in sicer ne daleč od mesta Madrida. Stadion, za čigar gradnjo je določenih 25 milijonov pezet, bo imel prostora za 80.000 oseb. V ogromnih dvoranah bodo lahko športniki izvajali vse mogoče sporte tudi ponoči in pri umetni razsvetljavi. Za izvedbo raznih tekmovanj na vodi bodo graditelji povečali strugo reke Manzanaresa, ki bo tako lahko nudila primerne prostore za vse vrste vodnih športov. Sredi olimpijskega terena bo zgrajen veličasten spomenik v čast padlih španskih športnikov. Na nasprotnem bregu Manzanaresa bodo postopoma zgradili celo olimpijsko mesto v najmodernejšem stilu, v katerem bo samo za parkiranje avtomobilov pripravljenih 4000 posebnih prostorov. Sem in tja po svetu Na praznik Rojstva Rima ln praznik dela so imeli ponekod po ostalih pokrajinah tudi lepo uspele športne prireditve. Med ostalimi menimo navesti samo eno iz nase neposredne bližine, in sicer prijateljsko nogometno tekmo med Pro Gorizio in Barijem v Gorizii. Vodilna enajstorica iz divizije B je mogla proti moštvu iz Gorizie, ki v letošnji sezoni z velikim naskokom vodi v svojem okrožju divizije C, doseči skromen remis v razmerju 1:1. Južnoitali-janski nogometaši, ki so na tej turneji že v naprej izgubili dve važni točki za prvenstvo v Udinah, so očitno v majhni krizi ln bodo morali slej ali prej prijeti bolj odločno, če ne bodo hoteli zaigrati svoje ugodne postojanke v prvenstveni tabeli. Po novi ureditvi športnega življenja v Srbiji je bila preteklo nedeljo po večmesečnem odmoru v Beogradu spet otvorjena nogometna sezona. V stadionu BSK se je zbralo okrog 10.000 gledalcev, ki so prisostvovali dvema tekmama za novo razpisani beograjski pokal. Da ni bilo brez presenečenj, je poskrbel sam BSK, ki se je dal v tem prvem spomladanskem nastopu poraziti od Jedinstva z 2:0. Tudi v prvi tekmi si je moralo moštvo SK 1913 (ali prejšnja Jugoslavija) močno prizadevati, da je ugnalo svojega nasprotnika Baska, čeprav izid 3:0 ne priča o tem. Jeseniški nogometaši so bili preteklo nedeljo gostje v Celovcu, in sicer v prvenstveni tekmi proti drugemu najmočnejšemu celovškemu klubu KAC-u. Domačini so zmagali tesno z 1:0, pri čemer pa si niso dajali mnogo truda, da bi dosegli kaj več. Mnogo boljši vtis so zapustili gostje, ki pa med seboj niso Imeli nikogar, ki bi se mu bilo posrečilo izkoristiti vsaj eno izmed številnih prilik za reallziranje. Med jeseniškimi nogometaši hvalijo listi predvsem Bruna, Knifica, Pogačnika ln Jane-žiča. Razen v nogometu so zadnjo nedeljo v Beogradu otvorili obenem tudi kolesarsko in lahkoatletsko sezono. Med kolesarji se je najbolj uveljavil vozač Avale Drljačid, ki je pustil za seboj svojega najnevarnejšega, tekmeca iz BSK Radovanoviča, in sicer v dirki na 10 krogov okrog stadiona BSK. Na lahkoatletskem mitingu je med ostalimi znani srbski dolgoprogaš Galovič iz SK 1913 zmagal na 5000 m v času 16:54. Nedaleč od Budimpešte so v nedeljo dne 19. t. m. izvedli tek čez drn ln strn na 10 km. Zmagal je znani tekač za te proge Ke-Ien s časom 31:09.6 pred Szilagyjem, ki je potreboval precej več — 31:58. Kakor znano, sta bila ta dva dirkača med najnevarnejšimi iz Madžarske, ki so pred 14 dnevi tako uspešno zastopali madžarsko atletiko na mednarodnem mitingu v Zagrebu. Nemški teniški Igralci, ki bodo morati v dnevih od 23. do 25. maja v Budimpešti nastopiti na turnirju za rimski pokal, bodo imeli pred tem oficielni trening na prostorih Rot-Weissa v Berlinu. Kdo bo letos zastopal Nemčijo v teh tekmah, še ni določeno, vsekakor pa bodo morali nekatere moči, ki niso pogrešljive, zamenjati z mlajšimi igralci. Nemec Josef Besselmann in Italijan Mario Casadei se bosta — kakor je zdaj sklenjeno dokončno — borila za naslov evropskega boksarskega prvaka srednje teže na binkoštno soboto dne 23. maja v Stutt-gartu. ostane neixpremenjena. Zastopniki pekov so predlagali komisarju za cene zvišanje cen kruhu za 1.50 din pri kg. Po vsestranski obravnavi med predstavniki oblastev in zastopniki konzumentov je bilo sklenjeno, da ostane cena kruhu neizpre-menjena, zato pa bodo dobili peki moko nekoliko cenejše ln jim ne bo treba plačati pristojbine za izpooojnino žakjjev. V Vallerà se nahaja 105 gostilniških obratov. Gostinska podjetja delujejo pod raznimi imeni: kafane, gostione, mehane, krčme, podrtimi, narodne kujne, točionice, bifeji, pivnice, hoteli itd. Ker je pa gostilniških podjetij oči vidno preveč, se vrši zdaj revizija in bo del gostinskih podjetij verjetno ukinjen ozir. zaprt Marsikatera zatvoritev bo iz higienskih in socialnih ozi rov upravičena Podaljšanje policijske nre. V Valjevu je bila s 1. marcem t. 1. podaljšana policijska ura od 19. ure na 20. uro zvečer. Zjutraj je ostala neizpremenjena do 6. ure. Istočasno je bil tudi podaljšan čas, ko se smejo točiti alkoholne tekočine in to od 10. dop. do 20. ure, doslej samo do 18 ure. Dosedanja policijska ura je veljala od začetka septembra 1941. Zanimiva tatvina. Nedavno }e vodstvo kina »Srbija« v Valjevu, ki je bil dolgo brez predvajanj, ker je bila ivorana zasedena, opazilo, da manjka kinematografski aparat, zlasti projektor in ojačevalci. Zade-Na dein za gospodarsko obnovo Srbije. Da bi se videlo, v kolikem obsegu je uspelo doslej Izvršiti vladne odredbe glede načrtne obnove gospodarskega življenja v Srbiji, eo morali sresld načelniki do 20 aprila obvestiti ministrstvo za kmetijstvo, da-li je Izvršena povsod organizacija delovnih jedinic, da-li so predpisane cene za ljudsko ln živinsko delovno silo v denarju ali v naravi, da-li so osnovani v vsaki občini pomožni odbori za izvedbo načrtne kmetijske proizvodnje itd. Srbija razdeljena na šest sadjarskih rajonov. Da bi se čimbolj pospešila načrtna sadna proizvodnja, je minister za kmetijstvo odredil, da se cela Srbija razdeli na šest glavnih sadjarskih rajonov. Na prvem mestu je slivarski rajon, ki obsega v prvi vrsti ozemlje od Drine do šumadije in v katerem se morajo prvenstveno gojiti slive. Na drugem mestu je jabolčni rajon, ki je v glavnem v območju izliva zapadne Morave. Trije rajoni Južne Morave, Po-moravlja in Timoka so v prvi vrsti določeni za kultlViranje finega koščiščastega sadja (breskve, marelice, češnje in višnje), šesti rajon je Beograd-S.msderevo, ki naj oskrbuje Beograd z jagodami, malinami, ribizljem, črešnjami, breskvami itd. Zvišana poštna taksa. S 1. aprilom je povišana poštna taksa za dopisnice od 1 na 1.50 dinarjev. *o je prevzela policija, ki je začela s preiskavo pri mehanikih. Aparati so bili res najdeni pri dveh mehanikih, ki sta pri- pr.čana, da bosta aparate lahko natihoma prodala. Toda roka pravice ju je pravočasno dosegla in zdaj čakata na zasluženo pla- znala tatvino in izjavila, da sta bila p re- ' čilo. Mali oglasi Službo dobi Reseda l -.60. taks* —jbC •• iaiante aaslova ali o iifro t 3.—. a «aedi l -.60. Laku -.66 c* iaiioic aaslova alt t» Uro L i.—. Radio LJubljana SOBOTA, 25. APRILA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pisana glasba — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Klavirski koncert Mile Dernovškove. 12.40: Karakteristični orkester Brugnoli. 13: Napoved ča3a — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Današnje in včerajšnje lepe pesmi — orkester vodi dirigent Petratta. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Operetno glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sljanea. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.10: Nove plošče Cetra. 18: Dr. Rupert: Zdravje gospodinje — predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: šramel Ljubljana. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30: Pesmi vojnega časi. 20.40: Prenos iz gledališča v Firenci: Simfonični zborovski koncert orkestra majskega glasbenega festivala. Glasba: Ildebrando Pizzetti, vodi avtor sam. Sopranistka — solo: Margherita Carosio. Dirigent zbora: Andrea Morosini. V odmoru: predavanje v slovenščini. Po koncertu poročila v italijanščini. Najstrašnejši doživljaj Pogovor je bil pastai in družba se ie. kakor vedno ob takih prilikah, neprijetno počutila. Da bi mučni položaj končate, je hotela gospodinja spraviti pogovor spet v tek in je krčevito iskala, o čem naj bi začela govoriti. Pa je začela: »Ne morete si misliti, kaj se mri je prejšnji t ed on sitrašnega wipetilo, menda moj najstrašnejši doživ-jaj, kar pomnim.« Posrečilo se ji je. da ;e s tem pripovedovanjem spet oživila dtružbo m razvil se je živahen pogovor o »strašnih doživi ja jih«. Drug zsa drugim so povedali svoje najstrašnejše doživljaje. Nekdo, k« je bil mnogo potoval, je povedati, kako je srtcal v indi j siki džanngH tigra. Športnika je biti pograbil kwč v nogah, ko je plaval sred» jezera, daleč od brega. Tretjega, blagajnika velike tvrcüke, so napadli gangster ji, ko se je zadnjega v mesecu vračal iz banke r. denarjem za izplačilo. Tako so »e vrstila pripovedovanja skoraj v neskončnost. Edino mlad. pravkar zaslovel satirik, je posmehljivo mol čad. Pa so ga pozvali: «Zakaj vi nič ne poveste? Če še niste imela nobenega strašnega doživljaja si kaj izmislite. saj imate kot pisatelj pravico dò tega!« On pa jam je odgovoril: »Ne bom si ničesar izmislil Kar bom povedal, bo borfj resnično ko vse, kar ste dans povedali; in bo najkrajše.« Ko se je poleglo lahno razbur;en,ie. ki ga je bü zbudil, ko jih je dolžiJ neresničnosti, je smeje se začel: »Mirno seon ležal, nihče me ni motil. Okoli mene je vladala tišina, prijetno je bilo tema, toplo trni je bilo Tedaj pa sem se nenadno premaknil, začeto me je zebsti, zaslišal sem glasno govorjenje. močna svetloba, kakor da me je udarila po glavi, in — to ;e je bil moj najstrašnejši doživljaj...« Trenutek so ga začudeno gledali, potem rso razumeli in se veselo zasmejali Vze-so to pač za novo šalo priznanega ša~ ljivca. On pa se je zresnil in še dodal: »Da, to je bil moj najstrašnejši doživliaj. Bil je uvodni akomd te dolge žalostne zgodbe, ki traja še danes.« Krojaško pomočnico sprejme salon »Dorca«. Tavčarjeva nI. 3-1. Službe išče beseda L --»0 taksa -J*. '* iaianie aaslova tli e* • Uro l 1.—. Trgovci, pozor! 5304-1 I Motorno trikolico, nosi do 400 kg, za dovolieno vožnjo, rabi malo bencina, in motorno kolo 125 ccm in 200 ccm, skoro novo, proda ILERSIČ & Co., Liubljana, Cesta 29. oktobra 13, tele fon 37-54. 5189-10 Posest seseda l -.60. taksa -.60 > baiarne naslova ab u Iifro t 3.—. Stari trg 28-! Kolesa Pridna Šivilja lepo popravi perilo. Zinger, -IL, desno. . 5164^2 Se nekaj komadov I tricikljev z balonsko pnev-Za hišnika grem matiko, nosilnost 300 kg, kamor koli. zmožen vseh Proda komad Lu 1650.— popravil z lastnim orodjem. foto-Tourist . Loize Smuč, Potrebujem eno sobo s šte- v» Tfe Maggio 8 (Alek-dilnikom. Ponudbe na ogl. ""drova). 5239-11 odd. Jutra pod »Hišnik I 4554«. 5263-21 Nova vrsta tricikljev! Cena Lir 670.— in 780.—. Tricikelj izdelamo z uporabo Vašega kolesa, pri tem kolesa ne pokvarimo. Montiranje ali odmontirante se izvrši v nekaj minutah. — Zastopstvo: J. Hafner,Ljubljana, Prisojna ul. 5 (Tabor), tel. 36-35. 5207-11 Pouk Beseda L —.60, taksa —-6C daianie naslova tli u Iifro l J.—. Italijanščino, nemščino, francoščino oufuje dipl. učiteljica. —I Nove triciklje äs ÄgL-a-ü ___ I L. Ambrož, Bleiwcisova (Tyrševa) c. 71. 5274-11 _ U' i ' Beseda L —.60. taksa — .60. u da>aoie aaslova ab u Šifro L J.—. Pohištvo Kauče! Leico zadnji model Zelo lepa izbira, 190x90. III. C. 9 cm Elmar ter dru- (?r,ehov» korenina) Cene gi pribor, prodam. Cankar- Tapetnik, Novi trg I evo nabrežie 7-1. 5240-6 I st" 4- 5265-12 Razprodajamo I Nekaj pohištva daliie nailepših vrst. bego- "blieoega, «prodaj. Ogled nije. gladiole in druge V(Ble.we.sova) 50. cvetne gomolje. Zahtevane Pntličie, j**0- s°bot° « cenik! Sever & Komp., I Ponedeliefc od 9. do 12 . - Ljubljana. 5203-61 0<* 18- ure- Naprodaj: vila nova, enonadstropna v Šiški, za 300.000 lir. Hiša, šeststanovanjska v Mostah za 240.000 lir. Parcele i Rožni dolini po 90.— iir, v Šiški po 80—125 lir, in v ostalih delih mesta. Pojasnila : Realitetna pisarna ZAJEC Andrej, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. 5307-20 Sobo odda Beseda L —-60. taksa —JbC rt daianie aaslova tli » Šifro L >.—. Opremljeno sobo parketirano. v I. nadstropju, s souporabo kopalnice, oddam. Hubadova 3 (preje Jasna poljana). 5199-23 Živali Beseda L 1.—, taksa —.60. z» daianie naslova tli za šifro L 3.—. Mladega hrta eventuelno starejšega psa, kupim. Ponudbe: Ivan Steh, Videm-Dobrepolje. 5300-27 Pridelki Prodam večjo količino zdravega semenskega krompirja. Informacije: Mestni trg 12-11. 5286-33 Izgubljeno »eseda l —.60, taksa —.60, daianie naslova ali ta iifro l ».— Lasciapassare - propustnica ki je bila ukradena včeraj na trgu Zabjek Ceciliji, Do-brunje Jt. 17, roj. 19. XI. 1923. pristojna Dobrunje-Liubiiana, prosimo, da se vrne na ogl. odd. Jutra. 5268-28 tieseda L —.60, taksa —.60, •> daianie naslova ali za šifro t S.—. Brusilne stroje z elektromotoriem, 380 voltov 0.3 KS jakosti, dobavite iz skladišča Gustav Levičar, Medvedova 14, telef. 47-91. 5306-29 Obrt tteseda t -.60. uma -.60, za daianie aaslova ab u ni šifro L 5.—. Krznarstvo Eligij Eber. Ljubljana, Kongresni trj 7 — prevzema v popravilo in shrambo vso kožuhovino čez poletje. 4931-30 Največ oglasov ima „JUTRO" Inserirà ite torej tudi VI! Vagon steklenic à 14/10 1, čistih, v zabojih, proda najugodnejšemu ponudniku tvrdka A. JERAN-ČI6, Ljubljana, Karlovška cesta št. 8. 5271-12 ^ Semenski oves namizno koruzo, topinambur kot nadomestek krom-1 piria, deteljno seme, travne mešanice, fižol za v | stročju, grab, buče za krmo in telo, nudi Sever & I Komp., Ljubljana. 5202-6 | Električni mlinček •Mahlkönig« za kavo in I Kneipp ter leseno register-blagajno, proda ILERSIČ & Co., Ljubljana, Cesta 29. [ oktobra 13. telefon 37-54. 5190-6 šivalni stroji pogrezliivi, ugodi dai. Feliks Ton Costova 7. no napro-oman |un.. 5178-6 Starinske slike v pozlačenem florentinskem I okvirju in kov. lestenec barok, 8 ram., intakten, pro-1 da Golob, Gallusovo na-1 brežje 29. 5293-6 | Nove gojzerce 45 in srebrno Omega uro pro-1 dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5287-61 Voziček mali ročni, ugodno pro-1 dam. Naslov r vseh pošlo- ! valnicah Jutra. 5281-6 | xadmt da« Prodam voziček na 2 kolesa (gare). I Sv. Petra c. 52. 5279-6 I Radio Beseda L —.60. taksa —.60, a daianie aaslova tli ta iifro L 3.—. Privatnik kupi priložnostno radio ali ra-diogramofon in bicikelj. — Decovich, Hotel Arko, Ribnica. 5270-9 C i t a j t~e pazljivo oglase „JUTRA" D 10 Maggio puoi svegliarti milionario se acquisti oggi un biglietto della LOTTERIA DI TRIPOLL Non essere sordo all'offerta che la fortuna ti fa con la LOTTERIA DI TRIPOLI. Spendendo solo 12 lire puoi guadagnare qualche milione. Desetega maja se boš lahko zbudil milijonar, ako kupiš danes srečko LOTERIJE DI TRIPOLI. Ne bodi gluh za ponudbo, ki t! jo nudi sreča z LOTERIJO DI TRIPOLI. — Z izdatkom borih 12 lir lahko zaslužiš kak milijon. E. Salgari: 40 Črni ausar Roman Olonez je odvedel Črnega gusarja v pritlično izbo, ki je imela okna zavešena s damnatimi ro-gezni carni, ter ga povabil, naj sede v bambusov naslanjač. Nato ie dal po slugi prinesti nekaj ste-klenk španskega vina, ki jih je bil gotovo uplenil na kaki odpravi, ter natočil dva velika kozarca. »Na tvoje zdravje, caballero, in na zdravje tvoje kraljice!« »Mar nazdravljaj uspehu najinega pod vzet j a!« je odvrnil gusar. »Uspelo bo! Že zdaj obljubim, da ti predam morilca tvojih bratov!« »Kmalu bodo šteli tri brate med mrtve!« je mračno rekel gusar. »A tretji...« »Bo kmalu tudi umrl.« »Nikar ne bodi tako turoben! Pomagal ti bom, kakor le vem in znam! Najprej pa tole: poznaš Van Goulda?« »Bolje kot Španci, ki jim služi!« »Kakšsaa človek je?« »Star vojak iz visokega plemstva, ki s* la dala* vojskoval v Flandriji! BivSi vodja upornikih družin, dokler ga ni Špansko zlato starilo izdajalsa!« »Koliko let mu je?« »Kakih petdeset!« »Preteto žilav mora biti! Pravijo, da je izmed najboljših guvernerjev, kar jih ima Španija v svojih kolonijah!« »Zvit je kakor lisjak, odločen kakor Montbars in še hraber povrhu!« »Torej se moramo pripraviti v Maracaibu na hud odpor!« »Prav gotovo! A kdo bi se mogel upirati, če ga napade šest sto gusarjev! Saj veš, kaj zmorejo naši ljudje.« »Tako mi olonskega peska!« je vzkliknil Pierre Nau, ki je gojil v tem vzkliku spomin na domače kraje. »Videl sem jih, kako so se bili pri Los Ca-yosu! Maracaibo zdaj poznaš in veš, kje je šibka stran tega mesta!« »Jaz prevzamem vodstvo, Pierre!« »Te tukaj nič ne zadržuje?« »Nič.« »Niti tvoja lepa Flamka ne?« »Čakala me bo,« je z nasmeškom rekel gusar. »Kje si io nastanil?« »V svoji vili.« »In kje ostaneš ti?« »Pri tebi!« »Nepričakovana sreča! Torej se zastran odprave lahko pogovoriva z Baskom, ki pride tudi k mani na obad!« »Kdaj bi odrinili?« »Jutri za Mina! Je kraje nae&vo sol no Števil a»?« »Manjka mi tast deset mož! Trideset sem Iti ma* ral pustiti na osvojeni linijski ladji, ostalih trideset pa sem izgubil v boju!« »Nu, saj bova našla druge! Vsi se kar trgajo, da bi smeli s .Folgorom' na odpravo!« »Čeprav je njegov poveljnik na glasu, da je morski duh!« »Ker si takisto mrk kakor vodna pošast! A s svojo vojvodinjo si najbrže drugačen?« »Kdo ve?« je gusar odvrnil. Vstal je. »Do svidenja, Pierre! Drevi pridem spet, čeprav morda nekoliko pozneje!« »Le pazi, da te Flamkine oči ne začarajo!« je Olonez zaklical za njim. A gusar je bil že daleč. Ubiral je drugo pot, skozi gozd, ki se je širil za trdnjavo in zavzemal večji del otoka. Krasne palme, ki jih imenujejo maksimilijane, ogromne mavrici j e z velikimi, pahljačastimi listi so izprepletale svojo zelen s palmam podobnimi drevesnimi velikani, ki so bili njih listi trdi kakor pločevina. Vmes je raslo obilo prelest-nih agav, ki dajejo osladno pijačo, znano pod imenom vodnega medu, medtem ko ji v za vrelem stanju pravijo meskal. Tudi divja vanilija, dolgi poper in druge dišave so rasle v senci narezljanih listov j upati j in bosuja. A črni gusar se ni menil za vse to čudovito rastlinstvo. Pospeševal je korake, kakor da se ne- strpno dviza proti cilju, čar kake pol ura ie dospel do sladkorneiia nasada. Visoko, rumenkastordeča trstle le bilo dobila v žarkih sahsltiočaga solnca Škrlatno barvo. Dolgi listi, ki so viseli do tal, so se ovijali okrog vitkega stebla, ki se je končavalo s perjanico in se svetilo v modrikastih in rumenkastih otenkih. Rastline so že dozorevale. Kapitan je nekaj trenutkov stal in vlekel na uho, preden je krenil dalje. Nato se je ustavil pred zalo hišico, ki je stala v senci palmovih gruč. Bila je vila v tri nadstropja, kakor jih grade v Mehiki še danes ta dan. Imela je rdeče poslikane, s porcelanastimi pločami obložene stene in veliko strešno teraso, vso obstavljeno s cvetličnimi lonci. Pred vrati je zložno sedel črnec Moko in kadil staro pipo. najbrže darilo svojega belega prijatelja. Ko je videl, da se mu bliža poveljnik, je tJlanil pokonci. »Kje sta Carmaux in Stiller?« »V luko sta šla! Hotela sta vprašati, ali imate zanju kakšno naročilo!« »Kaj dela vojvodinja?« »Na vrtu je.« »Sama?« »S služabnicama in pažetoma. Mizo vam krasi za večerjo.« »Meni?« je vprašal gusar, in mračno čelo se mu je mahoma zjasnilo. »Da, pričakuje vas!« Odprl je vrata, krenil skozi vežo, obstavljeno z dehtečimi posodami za cvetlice, in stopil skozi nasprotna vrata na veliki, z visokimi, močnimi zidovi ograjeni vrt TIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.