slvom kot izkoriščanjem orostega časa, temveč planinstvom kot serioznim udej­ stovanjem, ki je preraslo iz planinske!'.)a izl letništvo v planinstvo kot življen jsko nujo.« O svojem delu pravi dalje, »Prizadevam si, do bi našel novo pot v svetu planinske fologrofiie, do bi fotografije ne nadome­ ščale le planinskega dnevnika, temveč podajale nov izraz in nove dimenzije bo­ A0teAa planinskeAa sveto, kolikor je to sploh mogoče, ker so klasiki noše planin­ ske fotografije od pionirskih snemalcev v gorah preko Tominška, Badjure, Planin­ ška, Ravnika, Smoleja, čopa in mnopih nenoštetih do mlajše generaciie pod Si­ mončičevim vodstvom dodobra obdelali in prikazali gorski svet. Koko je moč priti do boljših posnetkov, ki segajo p reko meie navadnega pripo­ vedništvo, vedo le tisti, ki hodijo ista ali podobna pota v fotoArafiji. Koliko poti, koliko tur je potrebnih! In tiheAa in mar­ ljivega snemanja in mnoAO poskušeni 1 Barvni posnetki na vrhu Velike Mojstrovke so nastali na primer po dvournem čaka• nju in vztrajanju no mrzlem januarskem vetru in mrazu, čaka je na oravo svetlobo, na zahod sonca! Potem pa noČlli spust z gore, seveda povezan .: lažjo plezarijo v nevarnem snegu. Ko je posnetek napravljen, v osminki, šestdesetinki, dvestopetdesetink sekunde, ali kakor koli že, potem sledi obdelave, filma in obdelava slike, poskušanje z naj­ različnejšimi fotografskimi kemikalijami, navadno delanimi po rezanih receptih. , obdelava z najraz ličnejšim i papirji. Sliko še vseeno ni nikdar dokončno, avtor jo vodno še poskuša izboljšati - tu se vztrajnost dostikrot obrestuje.« To so skromne besede za zrelo delo in zagotovo odražajo ovlorjevo osebnost. ZALOŽNIK RUDOLF ROTHER O PLANINSKEM SLOVSTVU M. A. No vprašanje, ali eksistirajo dobre pla­ ninske knjige, je lastnik svetovno znane munchenske založbe takole odgovoril, » Tokole vprašanje je, kot da bi priprav­ ljal nohrb 1 nik - preveč ie vsega, kor bi rad vzel na turo. Treba je poč izbrati. S planinsko knjigo je tako, Biti mora na­ peta in zanimiva, imeti moro odprte oči za okolje in veliko mero dobre volje - vse listo, kar žal pri dnevnem delu po­ grešamo.« Zanimivo in napeta je Horrerjeva kn jiga »Die weisse Spinnc«, ki poročo o vzponu v Eigerju leta 1938, morda ali prav zato, ker je tako slvarna. O dprte oči za svet je imel Kugy, njegovo nadarjenost za to je zavidanja vredna. V knjigi »Iz življenja v gorah• 1 e zajel vse, ves gorski svet in človeka v njem. P olna vedrine je kn jiga Karla Lukana »Gorski potepuh« (Berg.:i- geuner). »Idealne planinske knjige, ki bi imelo vse troje, še nisem našel, tudi mi je kot založniku še nobeden ni ponudil.« Za Kugyja se je izrekel tudi stari Luis Trenker. T. O . Franc Cankar, FRIDRIHšTAJN IN KO