Pavlalnl franko v drla vi SHS.
13. štev.
V Lfubliani, v torek 18. januarja 1921.
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/I., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača,
toglnsi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
Posamezna ilev. 1 krono.
Leto V.
Glasilo jusoslov. soelialno - demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po pošti ali t dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol teta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravniitvo je ▼ Ljubljani Frančiškanska ulica Učiteljska tiskarna.
Proti zatiranju politične svobode.
V konstituanti ie vložil Doslanec a, Etbin Kristan sledeče vprašanje na predsednika skupne vlade:
»Vlada K. Milenka Vesniča"ie izdala dne 29. decembra 1920 t>od J. B. broi 29.282 »Obznano«. v kateri trdi, da ie obveščena o nrioraviiaiceem se udar« na državo od strani nekih razdiralnih in reakcionarnih elementov. Da nrenreči (a baic nameravani udar. ie vlada z. Milenka Vesniča izdala istočasno celo vrsto izjemnih naredb. ki nasprotujeta ob-stoiečim zakonom in ki so deloma naneriene proti nekim Dolitičnim strankam v državi, deloma Da so tako raztecliivo izdelane, da odoiraio na stežai vrata naihmšim policijskim nasilstvom.
StoieČ na stališču, da imei vsaka Dolltična stranka travico za prooa-eando svoiih idei in za uveliavlianie svoiih ciliev v okviru obstoiečih zakonov. iziaviiamo. da odklanjamo iz. lemne ukrene oroti politični svobodi. kakor Ub navaja Omenjena »Ob-znana«, da Uh smatramo za nelešral-ne. za akt reakcile. in da naiodiočne. le orotestiramo proti nihn. Ne elede na to oa le vlada do danes ostala %ynosti dolžna dokaze za baje pripravljeni Drevrat. Opravičeno suml-Oio. da takJ dokazi sploh ne o b s t o i e. in da se ie vlada nema-le zato zatekla k iziemnim ukre-
Dom. da bi Jože .zatirala vsako neoo-volino ti ooozlclonalno politično «f-hanie v državi.
Ker ie VaSa vtecfa. eosnod minister predsednik. SDreiela omenleno »Obznano« za svoio. ste s tem sprejeli tudi odgovornost za n leno vsebino in za iziemne naredbe..
Cast mi le zato vprašati Vas:
1. Kakšni so Vaši dokazi za bate pripravljajoči se državni udar?
2. Ali se zavedate, da ste z Izdalo teh iziemnih naredb zaerešili nezakonitost?
3. AH ste voljni takoj odpraviti vse te Izjemne protizakonite nared* be. ki so naoeriene. kakor se nam zdi. mani proti Posameznim, v »Ob-znani« navedenim političnim stom* kam. kakor proti politični svobodi v državi sploh, kar pokazule še prav posebno dosedanil način izvalania teh naredb.
V smislu ČL 00. Privr. Poslovnika orosim za ustmeni odtrovor na
aejl Ustavotvome skupščine.
> V Belgradu, dne 12. lan. 1921.
'i Etbin Kristan, ,-r’ nar. poslanec«
;-a
O tem vprašanju bomo !zore«o-voTili obširnejše v eni od mihodnlih
številk.
Za bivše ujetnike.
Vprašanje nar. poslanika dr. Mria-na Koruna na g. ministra vojne in mornarice * radi Izplačila pristojbin iz ujetništva vrnjenim vojakom.
Na tisoče vojakov bivše a. o. armade, ki so Mii v ruskem in laškem ujetništvu, se niso Izpla-ale pristojbine za čas njihovega ujetništva, dasiravno so se nekaterim izplačale. Postopalo se ni enakomerno. Pristojne oblasti odklanjajo sedaj sploh' vsako plačilo, češ, da ni kreditov.
Pravično je, da se iz ujetništva vrnivšim voiakom bivše a. o. vol-
ske njihove pristojbine izplačajo, že za to. da se Jim pomaga čez prvi čas njihovega bivanja doma, dokler si poiščejo nove eksistence.
Da se to vprašanje končno reši v korist imenovanim vojaškim ose* bam. čast mi je vprašati sr. ministra :
1. Kako stališče zavzema vojaška uprava v tem vprašanju?
2. Ali je ministrstvo voljno poskrbeti za potrebne kredite, da se omenjene pristojbine brezizjemno vsem bivšim vojnim ujetnikom, v kolikor jih še niso prejeli, čimpreje izplačajo?
Francoska roba.
LDU Pariz, 15. (Zastarelo.) Brland Je izjava, da Je pripravljen prevzeti sestavo kabineta.
LDU Pariz, 15. (Zastarelo.) Kakor javljajo Usti, je predsednik Mlllerajid vlažil svoj veto proti temu, da bi Poincare prevzel zunanje ministrstvo. Izjavil je, da b' mozto v tem primeru priti do velikih te2-koč z zavezniki Francije.
LDU Pariz, 16. jan. Briand je ob Šestili popoldne naznanil predsedniku republike Mlllerandu koučnoveljavno sestavo ministrstva. Novo ministrstvo je sestavljeno nastopno :Pred sedstvo in zunanje zadeve Briand, pravosodstvo Bonevav, notranje Maraud, vojna Barthou, m omarica Ooursthau, finance Doumer, Šolstvo Be-rard, poljedelstvo Lele vre de Pry, trgovina Dior, dela Daniel Vincent, pokojnine Maginot, Javna dela Letrocquer, narodno fdravje Leredu, kodanJije Sar/ant, osvobojeno ozemlje Loudieur. Ko Je Briand zapustil Elysee, je imel novi kabinet sejo, na kateri s« Je pečal z imenovanjem državnih podtajnikov.
LDU Pariz, 17. Jan. Novi kabinet se Je
sestal ob 19. Nato Je ministrski predsednik Briamd v E3yseju predstavil predsedniku Mlllerandu svoje tovariše, ki jih Je prisrčno sprejel In nato podpisal dekrete, s katerimi imenuje nove ministre. Minister za osvobojena oeemlla Loucheur se udeleii pogajanj o obnovitvah.
Na Francoskem so dobili novo vlado. Ce dobe na Francoskem novo vlado, je to prilrčno tako, kakor če dobimo novo vlado pri nas: vse ostane prt starem. Samo na mesto enih koritafljev »topijo druži, kar
Jim pa vsak pošten in dober CJovek privošči. Vsak naj bo enkrat siti
Nova francoska vlada Je tipična bur-žujska vlada. Francozom se zre pri sestavi novih vlad vedno le za to, ali bodo rente manj obdavčene aU več, ker ie francoska država vzor-dr2aiva malomeščanskega kapitalizma.
Francoski malomeščanski kapitalizem se pa da drage volje komandirati od velikih judovskih parKkth bank. Ti ve3fld fean-ooski kapitalisti imajo pa v svojih rokah takozvane »frajmavrerske« lože, in kadar se svet dvižne proti kapitalizmu, pa zavpijejo vse lože, da se sre woti rsvobodi«. Ata Rothschild Imajo v Parizu vse niti prav lepo napeljano, da fopajo cel svet, če se jim namreč da in pusti.
Pri na>s ho seveda cela javnost kar kipela navdušenja, če bo zvedela, da se Je na čelo francoske vlade zopet povzpel z. Aristid Briand (reci: Brian). Nas to pusti popolnoma hladne. Frajmavrer sem, fraj* mavrer tja — kapitalist ostane kakoršen Je. Ml vemo samo to, da bo vsaka francoska vlada, pa na] se imenuje njen predsednik Peter aU Pavel, zahtevala od vsake Jugoslovanske vlade, saj sre za Francoze po kostani v rusko žeilavlco bi naf Fran* cozom rešuje njihove mllliarde, katere so posodili carlstlčnl Rusiji. Mi pa praivtoo gospodom Francozom: Pojdte sami po njel Za svoje solde naj se briga vsak sami Ml pa nismo več tisti osli, da bi hodili za francosko »gtolrec ln za »JSiovo »ptaiseec in pa za »opionom iraneoise« prelival tvojo krik Kaj so nam Francove? Nekaj pudra imajo ni nekaj babje ropotije, to pa naj prodajajo, komur točojol Za nas je dobra domača voda ki pa domaifu Zatfa, teste francoske robe pa nam ni prav nič treba, odkar smo odpravili Številko 13.
S
a?*
Odgoditev rapallske pogodbe.
Nfcvarno** za naše finance!
•tmm"
Uradniško vprašanje.
LDU Belgrad, 16. jan. Danes je bila seja ministrskega sveta, na kateri Se Je razpravljalo o položaju v parlamentu v zvezi s pogajanji z voditelji političnih skupin. Sklenjeno je. da se tako) prične zbiranje podatkov za rešenje uradniškega vprašanja. Vršila se bo revizija ukaza civilnih uradnikov in ukaza uradnikov iz resorta vojne in mornarice.
LDU Belgrad, 17. januarja. Ukazni odbor ministrov je zahteval odjvseh ministrstev, da mu do 1. leoruarja predloži seznani vseh uradnikov z označbo kvalifikacije. Z ozirom na to je že več višjih uradnikov, ki. niso imeli potrebne kvalifikacije, podalo ostavko.
*
Z ozirom na te veSti iz Belgra-tia bo zavladalo v uradniškem Izraelu veliko veselje. »Oospod šef bodo ŠU. sedai pridem pa Jaz na vrsto« — tako bo reklo mnogo gospodov. Privoščimo Jim veselje — tudi človeška nevoščljivost je lepa čednost, zato ker je človeška. Pa brez zamere! Temu prokletemu »Napreju« ni nič sveto 1
Stvar pa le ni taka. kakor Jo predstavljajo zgornja poročila, am-nekoliko drugačna. Nepobitna resnica je, da danes tudi najvišjl
uradnik z najvišjo plačo v Belgra-du ne more živeti od svoje plače zaradi draginje stanovanj. Načelnik n. pr. ie visoka »živina«, ampak kako nai od izhaia s plačo od 2000 dinarjev mesečno, če mora plačevati za stanovanje od 2 sob s kuhinjo 1000 dinarjev? Ako hoče živeti, mora iskati »zarade«. t. j. postranskega zaslužka in zato Je pač naša upiava taka kakoršna je. Plati, brate 1
Ko so pred leti opozorili gospoda PašiČa. da to vendar ne gre. da so uradniki tako slabo plačani in da si morajo iskati postranskih zaslužkov v kvar hi škodo dobre državne uprave, jim le baje odgovoril: »Pa dobro, ’ dajte Jim večje plače — amrak ali mislite, da potem ne bo* ho kradli in »zaradili«? — Kdo naj odloči, če staroizkušeni mož ni Ime! prav ?
Ko pijemo te vrstice, pa seveda nimajo v mislih nobenega ljubljanskega urada! Bog nam je priča, da nel
Pa postimo satire v stran. Ako hočemo priti do redne ln poštene uprave, moramo zahtevati za uradnika isto kakor za delavce: Dajte ljudem rrostor za delo. dajte Jim stanovanje, obleko in hrano — potem pa zahtevajte poštenje!
•’ LDU Rim, 16. jan. Kakor javljajo listi, se Je zadnji ministrski svet pečal predvsem z vprašanji zunanje politike in z Izvršitvijo rapallske pogodbe. Minister Sforza je naznanil ustanovitev treh komisij, in sicer prve za določitev meje med Jugoslavijo bi Italijo, druge za rešitev trgovskih in gospodarskih vprašanj z Jugoslavijo in tretje komisije za vprašanje glede Italijanov v Dalmaciji.
LDU Rim, 17. jan. »Agenzia Stefani« objavlja noto. v kateri Izjavlja, da ie popolnoma neosnovana vest, da le italijanska vlada predlagala jugoslovenski vladi odgoditev Izvedbe rapallske pogodbe ali da namerava staviti tak predlog.
Italijani pravijo torej, da ne nameravajo zavleči izvršitve Irapall-ske pogodbi. Oni že vedo zakaj!
Iz rolitičnih simpatij do Jugoslavije gofovc ne. Ore se oa za ne-
ka) druzcaa. V okupiranem ozemlju le polno različnih »rodoljubov z dežele«. ki so si na račun združitve z Jugoslavijo nabavili ogromne mase žigosanih in nežigosanili avstrijskih kron, katere bi radi ti gospodje zamenjali v dinarje! Mi pa kličemo vladi y Be'gradu: Zamenjajte nam najprej tisti kronski gnoj z drugim denarjem. <!a pri nas ne bo več kron ln šele potem izvršite rapall-sko pogodbo, da boste tistim »rodoljubom« lahko rekli: Pri nas ni ve} kron in pri vas tudi nel Vam Je laška vb^da zamenjala krone z lirami, katere vam bomo odkupili po dnevnem kurzu. S kronami pa idite v — Rim! Tam naj jih vam plačajo, kakor hočejo; zakaj ste pa Lahom nasedli?
Kolikor dalje se zavleče z ozirom na zameno kron v dinarje v naših kiajih. izvršitev rapallske pogodbe, tolfko bolje bo za naše državne finance! Krone naj le Lahi žro in fa špekulativni »rodoljubi«.
na bi privatna podjetja, da zavrne« lo vsak soreiem v službo odpuščenih železničarjev. S tem Činom Je izpostavljenih tisoče družin največ«1; ti bedi, ker se jim popolnoma one*. mogoči, poiskati kje drugje prime« ren zaslužek. Jaz in mnogi izmed mojih častitih parlamentarnih kole«; gov smo že posredovali v tej zadeli vi pri gosp. Jeliču, na žal brez uspeha. Nameravali smo obrniti se na ministrskega predsednika v tej zadevi. Ali preden to storimo, smo smatrali za dolžnost, da Vas o tem nameravanem koraku obvestimo s prošnjo, da nam Jasno poveste, če ste pripravljeni sami odstraniti te krivice, ki se gode železničarjem. V slučaju, da Vi hočete podpirati zatiranje železničarjev, bomo primorani napotiti' se k ministrskem predsedniku, da reši nesrečneže, kf trpijo že predolgo najhujšo bedo. ,
Ko so še ostali poslanci podali; svoje Izjave in v vsem podpirali izvajanja poslanca Kopača, je mini*; ste*- Saobračaja odgovori) naslednje:
Gospodje poslanci! Veseli me, da ste se v tej zadevi zatekli k meni, ki sem odgovoren za ta resort. Na žal ml ni mogoče, da Vam odgovorim v koliko je moj pomočnik kriv. da Je toliko žrtev zadnjega' železničarskega štrajka na cesti. Ali jaz sem sam železničar in bon* j celo zadevo osebno preiskal. V tq svrho bom prepotoval našo otačbi«i no s posebnim vlakom. Odredil bom’ da se oa . licu mesta prepričam o:1 razpoloženju železniškega osobja.' Odredil sem, da se odpuščeno osob-i je razdeli na dva dela, in sicer, nat one, katerih ne zadene druga krivda, kakor ta, da so bili, solidarni a j svojimi tovariši in na one. ki so bilii kolovodje štrajka. Dočim bom takoj; sprejel v službo vse one v prvem-slučaju, se bom o posameznikih' drugega slučaja prepričal, če so se že dosti spokorili, če bo to razvid"1 no. sprejmem tudi ostale zopet v;’ službo.
Ob tej priliki predložim Ustavo« tvorni skupščini načrt za izenačenje plač za vse uslužbence in vsa’ mesta. Tako. da se ne bo več dogajalo, da dobivajo eni v kronah. ’ drugi v dinarjih plače. Seveda zahtevam potem, da smem razpolagat! z osobjem po službeni potrebi. Intervencije. ki jo predlaga poslanec gospod Držič, radi premeščanja, potem ne morem upoštevati-
Ko so poslanci še opozorili gospoda ministra na nujnost zopetnega sprejetja odpuščenega osobja. Je minister dostavil, da na žal ne more sprejeti nobenega železničarja, ki Je pripadnik komunistične stranke, za vse ostale pa bo pospešil zopetni sprejem v službo.
z« odpuščene železničarje.
i
Turki, Hrvatje in Korošec.
Nov parlamentarni klub?
f LDU Beograd, 17. J*n. Včeraj popo«. dne Je bila skvpna seija hrvaitskih Zajed-fl*2arjev, muslimanske orj;anlzacifie In <ljr. Koroščevega kluba. Dosežen Je sporazum .bodočega dela. Kakor poroča »Narodno pjelot, se bodo ie trt skupine adružBe ln bi anaSalo itevilo klubovlh čSanov okoli
60 poslancev ter bi bila ta združitev po moči tretja skupina v konstituan*!. Novi klub zahteva topremeanbo prisede In večine dveh tretjin za sjxrejetn ustave. —
To bo lepa družba! Turki, 4 Hrvatje ln Korošec 1 In zakaj vse to? Turki hočejo rešiti svoja veleposestva pred agrarno reformo, {kolje pa tudll To I« IW5 problem.
iV nadaljevanju akcije za odpuščene železničarje je sodrug Kopač v soboto 15. t. m. železniškemu ministru gosp. Joco Jovanoviču ob prisostvovanju zastopnikov Jugoslovanskega in Narodnega kluba predložil seznam 404 radi lanjskega štrajka odpuščenih jelezničarjev.
Sodrug Kopač je poudarjal, da so vsi v seznamu označeni železni-Carji pripadali že mnogo let soc. dem. stranki in da niso nikdar pristopili komunistični partiji Jugoslavije.
Če Je »Savez«, kjer so bili včlanjeni, pristopil Centralnemu Sindikalnemu Viječu, je to storil, brez njihove Izčrpne volje na lastno pest. Do Vukovarskega kongresa ni bilo Centralno Sindikalno Viječe podrejeno Centr. partijskem Viieču. sprememba oa v uredloci navedenim železničarjem ni bilo znano. Tl železničarji so vstopili solidarno v štrajk le zato. ker Je bil Protokol, sporazuma, sklenjen med zastopniki »Saveza«. in ministrstvom Sao-_.
bračaja, razveljavljen in ker vse posredovanje »Saveza« pri ministrstvu Saobračaia ni Imelo zaželle-ga uspeha.
Ako pa je Partijsko Centralno Viječe ob Strajku železničarjev zasledovalo kake politične namene, ni moglo hiti znano posameznim Železničarjem. Po našem globokem uverjenju Je zakrivil predvsem ministrov pomočnik, gospod Jelič, ki Je s svojim brutalnim nastopom »da naj Savez« pokaže svojo moč, pretrgal pogajanja.
Da se pa danes ravno tsti gospod. katerega prištevamo med glavne krivce železničarskega štrajka, maščuje nad stavkajočimi na tak nečloveški način, je vzrok ta, da hoče prikriti prave vzroke štrajka. Oospod Jelič izjavlja, da ne sprejme nobenega železničarja več v službo, ki je bil radi štrajkanja odpuščen. Jelič gre v svoji brutalnosti še dalje; izdal je naredbo vsem ravnateljstvom državnih že-leznic,. da oborijo i ostaja jlrža\::
Socializacija in klerikalci.
Slovenski klerikalci gonijo po časopisju neko svojo socijalizacijo obratov že dalje časa. Kdor čita tiste članke, bo precej vedel, da tiči za grmom ne dolgouhi zajec, ampak — lisjak. Klerikalci so jako talentiran! »zum Nachflffen«. Cim se pojavi v življenju kaj posebnega, kar, bi utegnilo vplivati, pa se oprimejo stvari hi Jo vrte ln gonijo kakor berač lajno. Nekdaj se Je po njih naukih vrtelo solnce okolo zemlje, no, in danes se nič več ne vrti, ampaki zemlja Je, tista nesrečna frtavka. kf nori in pleše okolo solnca. Nekdaj Je bil demokratizem, potem socija-lizem največji greh. o republiki da bi bil govoril, no, potem si bil pa že, ferdaman.
Najnovejši konjiček je socializacija. V Guštajnu so imeli pogajanja in tam so klerikalci zahtevali socijalizacijo. in ker socijalni demokrati niso hoteli te farbarije podpirati. so napravili velik oreh a klerikalci «n si pridobili velikansko za-
sl uk o — socializirali so Thurnove plavže.
Ne. počasi, prijatelj, vsaj jih niso sociializirali. samo eobezdali so.
Socijalizacija namreč ni lahka stvar, socijalizacija se da izvesti danes le na podlagi zakona. Zakaj, če bi to ali ono podjetje tudi posameznim zaupnikom pokazalo nekatere poslovne knjige, bilanco in če bi delavcu povrhu nakazalo še nekaj izkazanega čistega dobička, to še ni socijalizacija, ker podjetnik kljub temu lahko kupčuje in vpisuje, obratuje in skriva dobičke kakor hoče. Taka socijalizacija bi bila le sle-
pilo in tako hočejo klerikalci imeti.
Socijalizacija je vse kai drugega, V socijaliziranem obratu bi morali delavci in uradniki v vseh stvareh soodločevati, poznati vse poslovanje tako. da lahko prevzamejo odgovornost zanje, kar pa v navedenem primeru ne bi bilo. Naj klerikalci vendar enkrat povedo, če se strinjajo načelno s tako popolno sccijalizacijo. če ne, potem pa samo varajo javnost. Ce bi prišel v parlamentu tak predlog na glasovanje bi prav gotovo še z nogami glasovali proti predlogu.
Demokratski umik.
Belerad. 15. Na današnii seii de* mokratsketra kluba so bili izvolieni dr. Anerielinovič. Radovič in Suška-novič. zato. da bodo delovali na to da se vzdrže zveze z ostalimi klubi, da se z niimi Doeaiak) in Doročaio o uspehih svojemu klubu..
*
Kai nai to pomeni? Demokratski klub. ki ie v konštituanti nalštevil-neiši. le Imel vendar tudi doslej dovoli orilike in orlložnostl. »da vzdr-žule stalne stike z drugimi klubi ta da se vedno informira o Doiožaiu«. Danes na čitamo. da so demokratie izvolili ooseben odbor, ki nai se z ostalimi klubi »pogaia*!
Pogaja? O čem oa? Če kdo stoli trdovratno na enem stališču, na ka-
tero se ie »ostavil že od oočetka svoietra obstoia kakor se le postavil demokratski klub na svoie centralistično stališče, ootem se mu ni treba Doeaiati. Če Da se začne »poeaiati«. ootetn ie lovično. da ie tisti- k! ie ori-oravlien nopaiafi se. ortoravlien tudi na po/inščanie.
Koliko in v čem nameravajo demokrati Dooustlti. se danes 5e ne ve. Anroak že samo ta koncesiia. da so Drioravlieni na oocaiania. nam kaže ooložal v čisto drueačnl luči! Obenem nam oa kaže. da demokratie le niso tista silna moč v državi, za katero se radi izdaiaio amoak da so tu še druee sile. s katerimi moraio računati tudi vsegamogočni demokratie!
Komunisti se odrekajo — Moskvi!
Komunisti igrajo dvojno vlogo ali pa tudi več kakor jim to kaže. Pri raznih intervencijah v belgraj-skih ministrstvih so milo moledovali in prosili za posluh, dočim so bili na zunaj krvavo radikalni. Isto opažamo v novoletnem letaku, ki so ga izdali pikiči za Hrvaško in Slavonijo. Vedno so trdili, da moraio biti strokovne organizacije tudi politično Izrečno moskovske In sodrugU ki so bili na Vukovarskem kongresu ali oa na drugih seiah vedo. da so tam cek) trdili, da morajo biti strokovne organizacije sredstvo komunistična politične stranke in H podložne.
V novoletni okrožnici pa pravilo tako-le:
... »Ker so naše strokovne organizacije nekaj drugega kakor politične. ki nemajo svojih prostorov, in tudi niso mogle delovati v prostorih strokovnega pokreta. so se napravili pri vladi koraki. Vladi Je
točno razloženo delovanje naših strokovnih organizacij ter da se vladna naredba nikakor ne more nanašati na naše strokovne organizacije. ki so povsem stanovske, kulturne In podporne, ter katere nu* dijo bednim, bolnim in brezposelnim delavcem, ter sirotam tudi voi* nhn. ono. kar le dolžnost države.«
To pišejo v letaku oni ljudje, ki so imenovali vsakogar, ki Je omenjal kaj takega, za izdajalca delavstva. Zavedli so strokovne organizacije. poštene sodruge. ki so strokovne organizacije branili, so blatili in obrekovali. Danes pa lezejo pod klop kot potuhnjeni Jezuiti in trdijo vsal na videz to. kar smo mi vedno zagovarjali.
Sodrugi v Sloveniji! Ne zaupajte svojih strokovnih organizacij nepoštenim ali pa naivnim ljudem, zaupajte jih vedno le izkušenim In resnim tovarišem!
Politične vesti.
’+ Težka odločitev. ZendJomUrtčki Hub »e »e ni odta&ft, ati vstont v vlado Nfcoie PaSKa ali ne. — Dr. Leme* to« ne.
+ Živo straStlo. Po zadnjih vesteh Je dr. SuiterJič obold oa žive Bi. Sedaj se zdravi v Bo4canu. Ko oedrarvl se namerava nastaniti v Julijski Benečiji ▼ Gorici aM Postojni — Revež sam ne ve, kUe bi noter prileti
+• Ministrska statistika. Od dneva zedinjenja do sokfcnia us tavat varne skupščine ie knela Eshaešadlja pet In Štirideset ministrov. Po pdkiicu le bto 18 odvetnikov, 3 novinarji, 11 prolesoriov, 2 duhovnika, 1 mlinar, 4 zdravo*!, 3 generali. 1 tiskar, t blvM častnic, 5 uradnikov, 2 zastopnika lo 2 Inžooerja. Po strankah Je bilo 21 demokratov, 12 radikalcev, 1 divjak, 3 soctjatal demokrati, 5 aarodnl Idah, 4 Jugoslovanski klub, 2 Jugoslovanske muslimanske organizacije in 2 črnogorskega
kluba. NaJdelJ Je bil v vladi dr. Tromb«, In sicer 760 dol, a najmanj Mil od e Jovanovič, U Je bQ samo 55 dni, — Nezaposlenost v tel strok! le vrtka.
+ Ministrstvo prehrane In obnove Je Se pričelo z likvidacijo In bo prideljeno k ministrstvu za poljedelstvo bot posebno ravnateljstvo.
+ Zopet prepovedan list, S sklepom ministra za notranje dela it. 747 od 12. tm. le ttotu »Makedonija«, id Izhaja v Sodij! prepovedano vpoHUanJe in raifiirjainje v naši državi, ker ptSe prod naifen državnim Interesom, Siri s svojim pisanjem mrt-njo med prebivalstvom ta hujska proti oblast im.
+ Važno odkritje Iz zgodovine delavskega gibanla. »Več. Prava Udu« sporoča: »Arhivar Nar. Skup&člne dr. TA. Tobodka, ki se Je že pred leti bavi 8 Študijami če-Skega delavskega gibanla. J« po prevratu preiskal kazenske spise v aibkvu deželnega sodišča to dobe zasledovanja sodlaU-•tov. Med spisi Je »alel važne dokumente
Iz prvih početkov čsl. socialističnega gibanja. Med drugim so odkrili doslej pogrešani protokol marjetskega zbora market-sky sjezd) v L 1878, na fcojem Je bila ustanovljena sodjalno demokratična stranka. Protokol je napisal Bdeslav Pečka, prvi češki delavski socljallstični žumallst in priložen je’bil k spisom v kazenski zadevi proti celi vrsti sodrugov, obtoženih tajnega združevanja. Dr. Zd. Tobolka Je obdelal odkritja svojega raziskavanJa v spisu o ustanovitvi naše stranke, ki ga bo izdalo v kratkem naše strankino založništvo.«
+ Posebni klubi.. Bratislavske »Rob. Nov.« poročajo, da se je pri soc. dem. poslanskem in če treba tudi senatorskem klubu stvorila posebna frakcija slovaških soc. dem. poslancev in senatorjev, ker posebne razmere, tako socijaine kot administrativne In kulturne na Slovaškem zahtevajo, da se slovaški poslanci čdm najbolj posvetijo slovaškim zadevam. Predsednik frakcije je s. Pocicha. — čudno Je to veselje po samostojuHi klubih In po posebnih frakcijah v Češkoslovaški. Dobrega to ne bo rodilo in Csl. rep. bo kmalu Češka in Slovaška.
-+- Francozi so pač kavalirju »Hvuna-nlte« priobčuje predlog nove toonnunlst45ne stranke, da se naj prejšnje skupno imetje
v denarju porazdeli med posamezne skupine v razmerju kakor so dobile na kongresu v Toursu glasov. Dnevniki naj ostanejo v rokali dotlčnih skupin, ki jih sedaj posedujejo, tako bi Longetova skupina dobila pariški »Populaire«, »Humanlte« pa komunisti ne dado Iz rek, tudi se branijo izpremembe njegovega imena.
+ Razpust francoske »Splošne Zveze Dela« Je vzbudi v sindikalističnih krogih veliko razburjenje. Številni protesti del. organizacij in raznih socialističnih skupin pričalo o tem. »Splošna Zveza Dela« Je Izdala oklic, v katerem pravi, da Zveza ne preneha, kajti delavstvo ne dovoli, da bi bila Zveza razpuščena. Radi tega zahteva zaveza od delavstva močno podporo.
+ Nasilstvo nad socijalistl v Franciji. Z dekretom predsednika II. sodišča v Parizu le bila dne 13. tm. razumljena »Sol. zveza dela«. Sodišče Je obsodilo glavnega tajnika Zuova tn njegovega odbornika Dl-muJena na globo 300 tranlcov, druge na-stavljence na globo 100 fr. Dekret trdi: »Zveza se ni pečala s svojim ciljem za Izobrazbo In zedinjenje delavskega razreda, kakor Je bUo določeno v zakonu leta 1884., temveč se Je kzpremetiHa v orodje razrednega boja.« VpraSamo, ali ni vsaka sitro-kovna organizacija orožje razrednega boja. Drugače je pa samo paradna organizacija puhloglnvcov.
Telegrami.
RADIČEV ODPOSLANEC V BELGRADU.
LDU. Belgrad, 15. Jan. D avl Je dospe* v Belgrad dr. Ojuro Basariček, odposlanec Stjepana Radiča ter je že tekom dne začel razgovore z vplivnimi poMtlčnlml osebami vse* strank. Dr, Basariček Je poslal klubom tudi resolucije seSjačke stranke od 8. In 9. januarja.
KONČANA STAVKA POSTNIH. USLUŽBENCEV V AVSTRUl.
LUU Dunaj, 16. Na podlagi sporazuma x vlado se Je snočl končala tridnevna poštna stavka skupno z včeraj zjutraj ob Štirih proglaSeno neomejeno telefonsko hi brzojavno stavko. Po končanih tehničnih pripravah se le davi ob osmih vzpostavil telefonski in brzojavni promet.
Ko preČitate „Napre,j“, ga oddajte Vašim prijateljem!
Organizacijski vestnik.
Iz stranke«
Sestanek zaupnikov in zaupnic krajevne organizacije JSDS v Ljubljani bo nocoj ob 8, v mali dvorani Mestnega doma. Prosi se za polnoštevilno in točno udeležbo.
Ce{je. Občni zbor tukajšnje organizacije JSDS se bo vršil dne 23. januarja 1921 ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne »Zelen travnik«. Dnevni red: Poročila predsednika, blagajnika in preglednikov. Volitev novega odbora. Volitev komiteja za delavski dom. Raznoterosti.
Opozarjamo člane, ki še niso poravnali članarine za december 1920, da to izvrše do občnega zbora, ker drugače nimajo dostopa na njega. Vstop imajo samo člani politične organizacije JSDS. Izkaznico mora vsak prinesti s seboj v svrho kontrole. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor Kraj. polit. org. JSDS v Celju.
It strok, organizacije.
Zaupniki kovinarske organizacije — pozori Podpisano tajništvo je dobilo poročilo, da iščejo podjetniki več kvalificiranih dr sicer: 5 stavbenih klučavničarjev in 3 kovače (gradba mostov). 1 mehanika, 1 livarja. Kdor bi reflekti-ral na to službo, nal potom podruZ-nies kovinarjev povpraša za naslov podjetja pri našemu tajništvu. — Tajništvo kovinarjev.
Sodrugora železničarjem vljudno naznanjamo, da bloki za pobiranje mesečnih prispevkov še niso dogotovljeol, pač pa bodo te dni in jih takoj razpošljemo. Članarino blagovolite pobirati do takrat na pole (liste).
Vestnik Svobode.
Podružnica del. Izobraževalne zveze »Svobode« v Celju priredi dne 5. fabruarja v prostorih hotela »Union* veliko vesellCD s plesom. Sodelovala bo železničarska godba pod vodstvom ktpelnika sodruga Pe-termana. Začetek ob 8. url zvečer. Na-tančneji spored objavimo prihodnjič. Na prireditev vabimo sodruge in sodružice že danes. — Odbor.
Redni sestanek S. K. Svobode se bo vršil v sredo, dne 19. t. m. ob pol 8 uri zvečer v društvenih prostorih, Selenbur-gova ulica 6. II. Ker je dnevni red jako važen, prosim sigurne udeležbe. — Tajnik.
Žepni koledar
za leto 1921
je izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije in posamezniki, ki ga še uiso naročili, naj ga čimprej na-roče pod naslovom „Ta|niStvo JSDS, Ljubljana, poštni predal 168“ ali pa pri upravi „NapreJa“ v Ljubljani. — Trdo vezan izvod velja 14 K; kdi naroči več kakor 10 izvodov, dobi pri vsakem izvodu 2 K popusta.
Po svetu.
— Nova odkritja v Moravskem Krasu. Po poročilih znanega raziskovalca Mor. Krasa dr. Absolona v brnskem prirodoslovnem društvu. čaka v holsteinski dolini na Moravi še nad 30 podzemskih jam na odkritje. Doslej te votline vsled neprestanega tatensivnega vodnega pritiska še niso bile dostopne, ali vse to bo sedal po odstranjenju zadnjih ovir. po odpeljanju potoka Punkve v drugo strugo, orimemo
lažje. Morda bodo prve votline od" krite že prihodnji teden.
— Boj proti verižništvu v A v« strlJI. Na^ Dunaiu Je bilo v zadniem času pričeto skoro proti 1000 tr-govcem sodno postopanje radi na" vnanja cen. Posledica tega je tudi vladna naredba o naznanjanju cen v izložbah in mnogi trgovci že znižujejo cene. V letu 1920 je razprav" Ijalo vojno verižniško sodišče o nad: 80.000 kazenskih slučajev, je izreklo v 25.000 slučajih sodbo, prejelo 4 milijone kron na globah in zaple-o”? kaznovanim trgovcem za nad,1 * 200 milijonov blaga.
— Likvidacija pustolovca. Zveza narodov je poslala generalu Že*
'ligovskemu ultimat, v katerem zah" teva. da takoj zapusti litvansko ozemlje. Na ta energični diktat j« Poljska izjavila, da pričakuje ple-biscita v Vilni, da pa hoče vseeno ukazati Zeligovskemii. naj pobere svoja sila in kopita, — Sedaj vidi* mo »prostovoljno« akcijo generala Zeligovskega! D’ Annunzijem pa6 čas ni več posebno ugoden!
— Angleško - perzijski dogovor, v nevarnosti. »Times« poročajo iz Teherana, da Je položaj skrajno na* pet. Le v slučaju, da angleška vla-da energično opozori Perzijce na skupne koristi — še predno se angleške čete umaknejo s perzijskega ozemlja, bi bilo mogoče rešiti po* ložaj. — Glede skupnih koristi, ki jih je treba braniti s topovi in granatami, naj si vsak bralec posebe ustvari lastno sodbo!
— Dvakrat dobiček. Zedinjene države so izjavile, da so pripravljene izplačati Orški Predujem 23 milijonov dolarjev, katerega so bile obljubile še Venizelosovi vladi toda pod pogojem, da Grki uporabijo ta denar v nakupovanje — ameriških izdelkov in ne v vojne svrhe,
— Tista glede »vojnih svrh‘« je dobra, ampak tista o »ameriških izdelkih« jo pa vseeno presega!
— »Vsiaja« v Mehiki. General Francisco Murguia, je dvignil orožje proti vladi generala (ti generali!) Obregona. Murjuiia se je hotel polastiti sedeža v San—Luis—Potosi, toda. je bil primoran, da pobeene Hujšega potem ni bilo.
Šport. Izšla je 3. številka našega zanimivega in poučnega športnega tednika s sledečo vsebino: članki: Alfred vit. Ros-mani ti: Kmetska reja konj - dirkačev v Ljutomeru. (Dalje). Nekaj o smuških rekordih; R. O.: Sodništvo; J. a: Sest« dnevne kolesarske dirke in njih z®odovtna In Mednarodni žurnalistl na Olimpijadi v Anverzu. V enajstih rubrikah pregleda In kronike je nagromadenesja zelo mnoso gradiva iz vseh mosoSJh pano« aportar zimskega tn poletnega, pozemskega 'n zračnega. Slike: tri Iz smuškega, dve Iz sankaškega življenja: štiri iz 01ymplade. — List, ki na/m je v ponos, zasluži, da so razširi po vsej Jugoslaviji; med Slovenstvom pa bi moral biti njegov naročnik vsak prijatelj športa, kar se Je že precej zgodilo.
Konec Spartiue turneje. A. C. Spariš je spremenila svoj nameravani odhod v: Švico In Je igrala svojo zadnjo tekmo še na Španskem prot! representačnemu mo« 5tvu Spancev v San Sebastianu z dvema' rezervama. To tekmo je Izgubila z 2 : 4, Igrala Je sicer lepo ta dobila pri tem zlata nagrado, ati dve rezervi In Izmučenost sti Jo porazili. Celotni score ie torej 24 : 8, tekem 6, 5 dobljenih, ena zgubljena, 2 Vj Italiji, 4 na Španskem. — V soboto 13. I« m. Je bila SpaJta žeto slovesno sprejeta vj Pragi od tamošnlega športnega obBto^va.
1. Stichy,I
LISTEK.
Elizljadn.
(Dalte)
XIII.
Argos I« nadtaSeval *vo*o pot w» mkfalott vse ihntotvo • »voHm tulaamet-rtčoem tatarfm ter <k*pd napoved te
Skrajne« gozdnega rofou. Nikjer pa ni na-Jta) sledu o svojem namienem tekmeca. Časnikarska raca se te po svoK stari na« vladi zopet enkrat zlagala, ko h trdila, da se Je baskemriMesld pea pafcvfl v de* želI namlSJerth tlvadl. Kakor se Je namreO dognalo, tega psa ni bflo nikdar v Imenovani deželi.
Ob tistem času se Je Ioni Byronov pes, po Imenu Boatswa1n, kvretutja! po etl* zljskfc poMh t« priše* do tofca gozda, ki Je MM efttztj od dežeDe fantastičnih živali. BI (e že večkrat tu; ndkaj ga Je sem gnala želja po samoti, nekaj pa, ker Je videl onstran ograje včaaih kakega zmaja, ki 80 is leno pregibal v mračni senci. Včasih Is zaloti tu tudi mlnotavra ati lemljso hidro ali celo ktmero, ki se Je sončfla v pragoc* du.
NI bito čuda, če sta se psa osupla motrila. Argosa Je svetloba teza eltaljskllt
krajev nekoliko slepila, potem pa Je bBa tudi ograja, ki le ločila oba brala, tako fina, neopažna In medena, da le menH videu psa stoječega tostran ognje, tedat v dežeH, v kateri se le oo nahajal. Seveda ni niti trenotek dvomil, da Je ta pes dottčni, Id ga Je zasledoval. Vzravnal se Je, dlaka se mu |s naleSHa la salmiM je nad doedevntm sovražnikom:
»Sl 11 ti pes, ki ga »čem, c neizrekljivim
Imenom,
Cigar zivok na uho udaifa kot kladvo na
naklo?,
St II tl oni bahač Urokoustaf, predrzni,
KI M usola trditi,, da krona tulečih on
paorv Je?«
Boatswa1n Je na zadtrijtv nagovor odvrnil z dokaj prikupijtvira glasom:
»Težko, da sem laz tleU, zakaj nllaUr ss rdsem 'imenoval krono tulečih pnov. Pa« pa smnrtram kot takega v našem panteonu psa Aleksandra Velikega* po Imenu Pe-ritesa. Kar se pa Uče psov v vaši deželi, pa ni dvoma, da le naftolj častit Odisejev pes Argos.c
Ob teh besedah fe postal at egov gtaa fe prikupljivejšl, nekako lokar. Vt heksametri čn ega nagovora namreč Je Izprevl-del, da ima tu pred s«bo( Angosa.
Aigos, ki le bil z odgovorom seveda zadovoljen, le skandirali,
»Pa
Kje
l
me dobro pogodil. V resnici me vldlS tu stati. — Se<W Pa Povej Se tl meni, preblvaJec onstranskega gozda,
M se ti nxU In a kakim »e imenom
naosivttoi.
fai če »veni na uho kot Idadvo na naklo —
barbarsko,
Vendar prijatellsko Ime ml dtrito pollnd s
veseljem.« Boatswaln mn ie povedat, d« le M njegov gospodar lond Byron, znani angleški pesnik, ki mu Je postavil spomenik, ka-korSnega Se ni Imel m*en pe».
Airgos Je v odeovor zope* zagrabil za heksameter:
»Rad bi natančneje zmafl, kje, kdaj in kako
Jo postavil
Tvoj gospodar spomenik, ker meni postaval M uiso—.« Mytord mu Je tedaj povedal, da mu Je Byron postavit sicer zelo neznaten spomenik, v kolikor pride v poštev materija!, I* katerega Je Izklesan, pač pa tiči vrednost spomenika v napisu, ki alove:	v	(
Tukaj počivalo ostanki nekoga, ki se Je d 1511 z lepoto brez gt*davo«fy a močjo brez nesramnosti, a srčnostjo brez okrutnonM (K s vsemt človeškimi vrtinam* in ItfM
Ta hvala, Id M bila acoU nesmiselno laskanje,
&|m bt nad čtoveSklm stala pepefam, je pravlčon tribut v sporni it na Boatswalna,
roffenega mata L 1803 v New!oundlainda umriega dne IS. nov. 1. 18« v New«teadu.
Kakor ramrkUS Iz napisa, svojega prijateljstva nisi naklona nevrednemu, £epf*rv te Je tvoj stvarnik ovekovečil kot nedosegljiv prototip glavne vrtine naše pasme, — večne avestobe.«
Priznanje Argosove vrtine In splofc priuptflvost onstransega prtjartella Je učinkovala, da se le naenkrat Argo« znaSel tik svojega novega prijatelja na onstranskih tleb.
Pa kako se Je tepremenf I Vos zguban-čen Je bM, Boatsvalnu ie segd komaj do
ramen, njegova svdočma mlaka se J® te* premenila v uinazano-slvo, lasje so bili mršavt, — btl Jc pravcata navadna pasja mrcina.
BoaUwaltt ga le ovohal.
»A tako!« je rekel. »Ras um eni: Tl ni-it samo IzmlSUen pes, ampak s! tudi oksi-ttiraf. Pa pridi, da greva naprej —c
»N«, nal Moram takoj nazaj!«
»Kaj tl ne pade na umi Kaj bi Perltes rekel, če bi te sedaj, ko te imam, zopet tz-
pust*. Kotlkokrat Je obžaloval, da te na
more spoznati, ker nisi nikdar žhrel, kakos smo ml No, ta bo gledal!*
Hočei-ffločeš Je Argos moral * Boat« wainom v notramlo** nlomu nepoznane dežel*. —
Ko sta naposled prispela na Jeraj, kjetl so zborovali oifczijskl pst, Je bila tam žt velika debata v teku, kf so Jo pa prekinili v svrho običajnega predstavljanja novodo« šlocav. Na to so zopet oživeli razgovori.
Angos In Perites — oba autikna psa —» sta v prvi sreči nenadnega spoznanja po« zabila, da s svojim pomenjkovanjom o antiki, v kateri sta živela, motita resno de« bato pasjega kluba o smereh, ki naj jih za« vzame klub na*« kandldaturam živaU.
Tako) po izvršenih formalnostih st Je Izprosil besedo - Boatswain. Izvajal Je:
»Kakou znano, so v elizeju razpisana volitve. Med kandldaM pa ni no enega za« stopnlka nsipSemenitejše živalsko vrste, zvestega spremljevalca človeka, — todal nobenega psa. Vprašam vas, katero s vodstvo Je svetejše kakor zvestoba? In ni II Argos klasičen dokaz neprimerne pasje zvestobe? Argos se odlikuje tudi v tem, da Je član obeh zastopništev, onega v deželi fantastičnih živali in našega dizlja, LHxU
Tudi Perltes je bil za kajnUdo**«** Ar« gosa,
Dnevna kronika.
v:.;; •
'f delo SE PRIČENJA l
Beograd. 17. jan. (Izvirno.) Ker ie postala nevarnost, da z ozirom na padanje cen sladkorja, dobe naši konsumenti nazadnje še cenejši sladkor, so sklenile vse ministrske komisije za pobijanje draginje predlagali fin. ministrstvu uvedbo nove takse v znesku nadaljnih dveh dinarjev za kilogram. Z ozirom na to, da se plača že carina, trošarina, obrtni davek in monopolna taksa, so komisije v zadregi za ime nove takse in naprošajo jezikoslovca cele države, da predlagajo pripravna imena. (Opomba poročevalca: Priporočal bi ime, taksa za pobijanje draginje.)
Kočevski večkratni milijonar, A. Kaj-tež, znan po svojih okrutnostih do svolfa delavcev, poseduje tudi v Ljubljani dve hiši. Te dni je dobilo šest strank stanujočih v hiši št. 6, sodnijsko odpoved, da morajo tekom 1 do 3 mesecev stanovanja Izprazni«. Temu milijonarju *e je zahoiedo, da bi spojil lokale v hiš St 4 ta 6, In bi potem napravil iz stanovanjskih hiš prenočišča in gostilno, kar bi mu po njegovem mnenju več neslo. Ta »rodoljub« in nenasitni milijonar hoče vreči na cesto 4 družine in 2 obrtnika, samo da bi se po!nil njegov žep. Ali ne bi bila pravica, da se predeJanje omenjenih hiš v krčmo prepove in se prostori porabijo za stanovanja? Gostiln imamo dovolj, stanovanj pa premalo! Javna oblast, kje si?! Opozarjamo stanovanjski urad, da stoji Kajfeževa hiš* v Florjanski ulici št. 4., ki ima 8 sob in 3 kuhinje, popolnoma prazna! Pod pretvezo, da hoče renovirati poslopje, je g. Kajfež dal tla in okna in vrata potrgati, sedaj pa je hiša prazna. Naj se torej zapove, da se hiša takoj stavi v prejšnje stanje in porabi za stanovanja! Sedaj hoče vreči še stranke iz hiše št. 6, tako da bi Potem imel dve hiši popolnoma v svojo lastno uporabo, akoravno vodi svojo veletrgovino Z vinom, parno Jaso ta velopo-sestvo * vito v KoCevju. Pozivamo pristojno oblast, da odpoved razveljavi in tega gospoda muiti-milijonarja poduči, da nima pravice vreči rodbine na cesto! G. Kajfež je znan nasilnež. To vedo posebno njegovi delavci v Kočevju, ki jih je že večkrat pretepal, ve tudi sodnija v Kočevju, o neštetih tožbah zaradi tdlesnih poškodb in žaljenj časti. Možakar se ne ozira na nobeno postavo, on dela le v škodo drugega in v korist svoje Magajne, ki je že tako polna, da sd svojega denarja že ne upa več naložiti v Jugoslaviji, ampak v Švici. Posestnica hiš v Ljubljani in ornih v Kočevju je postala njegova žena. Pozor davčna oblast! Obravnava pri sodniji bo zeto zanimiva, ker Je g. Kajfež ob takih prilikah zelo majhen in pohleven, da Imponira in tako prodere. Občinstvo ga pa že bolj pozna, posebno v Kočevju; zato je pa oddal svojo parno žago in trgovino z vinom drugmu v najem. Pripomnimo naj še, da je g. Kajfež, ko ga je stanovanjski urad klical na odgovor, zakaj so prostori v hiši št. 4. prazni, pustil vratu in tla potrgati, da Je potem mogeš reči, da so prostori za stanovanja nesposobni. Enaki triki so se mu že večkrat posrečili. Zakaj pa naj bi imeli milijonar# prednost pred drugimi hišnimi posestniki? Kajfež Je po svojem grdem ravnanju z delavci in po svojem geslo: lačen pes rajši uboga, kakor sit, že povsod znan.
Delavci, ne potujte v Ameriko. V današnjih razmerah pomanjkanja dela naj noben delavec ne potuje v Ameriko. Po poročilu našega generalnega konzulata v Chicagu, da se danes nahaja v Zedinjenih državah severnoameriških nad 3 milijone nezaposlenih delavcev, in sicer v Chicagu okoli enega milijona, v Detroitu okoli 80 tisoč, v New Jorku nad 120.000, v Phlfla-ddphijl okoli 200.000 in ostati v mnogih branih Industrijskih središčih.
Trnjevo pot hodimo podjetniki In kapitalisti, odkar obstoja osemurni delavnik. Tako se je izrazil podpredsednik urarske zadruge g. Fr. Čuden in trdi, da prej ne bo zasiguran obstoj urarske industrije, dokler se ne razveljavi osemurni delavnik in uvede vsaj deveturni delavnik. Radovedni smo, kaj bi g, čuden rekel, če bi sam sedel v raztrgani delavčevi obleki, giladen v delavnici? Ako bi imel skrbeti za družino kot delavec, bi teh misli gotovo ne imet, marveč bi v skrbeh za svoj obstanek govoril in moral govoTiti drugače. Delavstvo ima namreč pravico, da se bojuje za svoj obstanek; te pravice, Id Jo izvojuje s svojimi organizacijami, sl pač ne bo dalo Jemati.
Rok za žigosanje obveznic predvojnih posojiL Zastopnik ministra za finance, minister za notranja dela, je z ozirom na to, da se v rokah naših državljanov nahaja veliko število obveznic predvojnega posojila bivše Avstro-Ogrske, ki niso v odrejenem roku žigosane, izdal naredbo, da se obveznice predvojnih posojil morejo žigosati do vklučno 3. marca t, I. Ta rok se več ne podaljša. Žigosanje se bo vršilo pri delegacijah ministrstva za finance v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in pri generalni direkciji državnih dolgov. Iz ministrstva za finance D. br. 243 od 14. L 15>21.
Drva za Invalkle. Minister za šume in rude je s sklepom od 5. jan. dovolil, da se Udruženju vojnih Invalidov lcrallevtae Srbov, Hrvatov in Slovencev odda 1272 ko-bičnih metrov sesekanih drv Jz področja državnega šumskega urada v Virckovcfii, In sicer po lastni ceni.
Kr. Invalidska Sola ▼ Ljubljani se je preselHa iz dosedanjih prostorov Belgijske vojašnice v Sentpetersko vojašnico In se jo imenovala odslej »Invalidski dom« v 'Ljubljani.
Odbor »Novinarskega društva-. Na Izrednem občnem z boni »Društva novinarjev« Izvoljeni odbor se je konstituiraš takole: Predsednik: O. Franc Smodej; podpredsednik: g. Stanko Virant; tajnik: g. Božidar Vodeb; blagajnik; g. Emil Vodeb; odborniki: gg. Franc Puc, Viktor Čenčič, Maks Žagar, Robert Pohair in Fedor V. Jelenc.
Državna posredovalnica za delo, Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. do 31 decembra 1920. dela 147 moških In 56 ženskih delavnih moči. Delodajalci po so Iskali 95 moških lu 58 ženskih dejavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 66. — Deia Iščejo: pisarniške moči, taipofcniki, strojniki, trgov, sotrudniki, so-trudnice, ključavničarji, pdd, mesarji, natakar#, natakarice, viničarji, slikar#, pleskarji, dninarji, dninarice, služkinje, kuharice, poslrežnice, vajenci, vajenke Itd. V delo se sprejmejo:	kamnoseki za granit,
usnjarji (Rotgerber, \Veissgerber), brusači za jedilno orodje, gozdni delavci, modelni, pohištveni in navadni mizarji, tesarji, ščetarji, strojna pletilka, vzgojiteljica, sJttžklnje, kuharice, poslrežnice, vajenci, vajenke itd.
Poziv beguncem t Vsi oni begunci, ki se š« nameravalo vrniti v avoje predvojno bivališče m reflektirajo pri tem na brezplačno vožnjo, naj se člmprej pismeno ali ustno javijo pri okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri) svojega sedanjega bivališča. Urad za zaščito beguncev bo skušal na podlagi teh prijav izposlovati pri centralni vladi zanje brezplačno vožnjo do državne meje. Na prijave po 10. februarju se ne bo oziralo.
Državna komisija za preživljanje v Ljubljani in vse okrajne komisije za preživljanje so prenehale poslovati. Spise teh komisij je prevzel invalidski oddelek poverjeništva za socialno srbstvo, Jel Je nastavljen v St. Peterski vojašnici v Ljubljani.
Argos, ki se je med tem že priv«<ui telesnemu panteonu, — mu vsaj tu niso nagajale bolhe, ki so hitro odskočile raz njegovo kožo, Cim Je b« prekoračil olfeU-sko ograjo —, je pri slavilnih besedah svojega prijatelja Perttesa menil, da se mora pogrezniti v zemljo ali vsaj v najgtobo-kajši kot dežele namišljenih žividL Tako ga je bilo sraim — polirale. Naposled so ga vendar pregovorili, da Je sprejel kandidaturo. —
V tem trenutku se je visoko gori nad zborovalci pojavil golob, ki Je venomer klical: »Pridite k volKvi! Ne zakasnite se! Vse živali, kar j tli je bilo v Noetovi barki, ®° že zbrane. Hitite!« BS je golob, Id ga je 8voj gaj bn Noe IzpusB tz barke.
®-*e, ko ie golob, vruivšl se s poleta, še enkrat zakMcal.	k	voUbvi!l so sc
pasji zborovalci odpravili na pot
Cim dalje so pum, tom večja je Mia gneča, — od vseh strani je narod valovil k voHtvam.
7 leve stran!, izza topolovoga loga, }e prihajala dolga vrsta konj. Na njih čelu je ponovno korakal črni Atilov žrebec. Glasno rezgetajoč Je stopical, kakor da bi hotet podjarmit! in opustošili ves eJIzij. In res Je bil strašno ponosen, saj pa tudi ni bito
| OuU$. Icer <e Je smatral z« pravanoCIielja tega živalskega pohoda.
Z desne strani se je bližal dokaj manjši Izprevod romarskih živali Načelovali so m« trije levi. Prvi Je bil prav žalosten tip — lev sv. Jeronima, drugi je korakal severno afrikanec z mogočno termo grivo — AmdroMejev lev ta tretji Je boli letel kakor stopa! — lev sv. Marica, s porotml ob straneh.
Za levi Je korakal tiger Sandragupte, prvega vladarja Indije, za njim črni panter velikega raogula Auraugseba ta sledtdtč so stopicah lovski leopardi Pippo Sabiba Jo drugih indijskih knezov.
Povorko je zaključilo precejšnje število mačk. Vodil Jih Je pa Mohamedov nn-gorskl maček Safls.
Naposled so dospe« na meeto, kjer naj bi se vršile volitve. Kraj Je bil obsežna nmfitoatrallčno izbokana dolina. Tu je že mrgolelo vseh različnih živalskih pasem la vrst, ros pravcata Noetova barka.
Veliko pozornosti je zbudila povorka psov. Glasno so jih pozdravljali.
Vtem pa so odkazuvale prostor opice, katerim Je b«a poverjena čas« cercsnofitj. skih mojstrov ta rediteljev.
(Konec prih.)
Ljubljansko barje. Posestniki-mejaš!
ob Comovcu se še enkrat pozovejo, da posekajo v tem jarku drevje in grmovje vsaj do konec ferbuarja t. L sicer bo postopal glavni odbor v smislu svoje dni Izdanega
razglasa,
Dva nova vira dohodkov ljubljanske mestne občine. Deželna vlada je dovolila mestni občini pobirati zvišani občinski davek od prenočišč in na vozila. Davščina znaša za vsak prostor, obrtoma oddajan v prenočevala e namene za vsak dan oddaae 25 odstotkov čiste oddajne cene. Prenoči-ščar sme k čisti oddajni ceni prenočeval c u priračunati teh 25 odstotkov za davščino od prenočišča. Pri plačevanju tega davka so Izvzete osebe, ki jih veže poklic na stalno bivanje v Ljubljani in ki so vsled pomanjkanja stanovanj prisiljeni bivati del časa v hotelu. — Davka na vozila so izvzete one eskvipaže ta avtomobili, ki služijo izključno Je javnim ta občekeristnian namenom. Drugače morajo plačati lastniki kočij letno od enovprežne konjske ekvipa-že 500 K, od dvovprežne 800 K, od avtomobilov do vštetih efektivnih 30 HP 2000 kron, nad vštetih efektivnih 30 tff> 3000 K.
Otvoritev telefonske centrale t Rušah. Pri poštnem uradu Ruše je bila otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico kot postranska centrala k glavni centrali v Mariboru. Nova centrala ima omejeno dnevno službo in posreduje tudi brzojavke po telefonu.
Otvoritev poštne nablrataice Velika Dolina. Dne 1. januarja 1921 se zopet o tvori poštna nabirainica Velika Dolina^ Id spada v okraj poštnega urada Jesenic« na Dol. kateremu je tudi podrejena.
Začasen pravilnik za brivnice. Brivec si mora vselej umiti roke, preden postreže posetnikp. Prtiči, ki se uporabljajo pri britju in striženju, se ne smejo dotikati kože, ampak med nje ta vrat je položiti še nerabljeno servieto iz svilnatega papirja. Sa-punico (pene od mila) je pripraviti vsakokrat sproti. Sapunanje naj se vrši z roko; s čopičem se sme vršiti samo, če prinese kdo svoj čopič v obrat. Britve mora brivec pred v porabo razkuži« * 2 odstotno
lizolovo raztopino. Uporaba gobo je prepovedana. Prašciije lica je dovoljeno samo s čisto vato, katero sme brivec itpo-rabiti samo enkrat. Ureznine je prepovedano otirati z galunovim kamnom, temveč s kepico iz vate potreseno z galunovim praškom. Uporaba laamena peklenca (la-plsa) je nehigienska, zatorej jo je opuščati Vzdrževanje čistoče v lokala mora biti primerno. Kaditi v brivnicah Je prepovedano.
Umrl Je Josip Šteianac, eden najbolj znanih hrvaških gledaliških igralcev. Ste-fanac je bil svoj čas tudi član slovenskega gledališča v Ljubljani.
Zagrebški kinematografi so bdi zopet otvorjeoi. Našel se je »dru« način zaračunavanj taks, po katerem ni država ničesar Izgubila, a lastnikom Je omogočeno ponovno odpreti svoja podjetja. —.Kakšna svinjarija pa zopet za tem tiči?
Corrlgenda. V včerajšnjem članku »Francoski boljševizem« sc je uriniio veliko število napak. Omenjamo samo eno, ker kvari en cel odstavek. Na 2. strani, 15. vrsta naj se glasi: »In nam je všeč, pokazati, da bomo zna« ob priliki podati besedo tudi sodrugom iz strankine manjšine«. Druge napake naj blagovolijo bralci sami popraviti.
Sodrugi i AU se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate?
Ljudska univerza.
LDU. Belgrad, 13. jan. Na snočnji seji akademskega senata beigraijskega vseučilišča se je sklenilo, da prične z delovanjem v svrho širjenja prosvete med širše krose ljudstva. Ustanovile se bodo posebae ljudske univerze, v katerih se ujedtai akcija vseh prosvetnih In ostalih udružeto. Dr. OavrilovJč, b*v« rektor ttifrafsheti v«e-učUiftča le Izvoljen, da potuje na Dansko, Švedsko in Norveško, kjer so ljudska vseučilišča najbolj razširjena, da proučuje or-ganržacijo In metodo teh institucij.
*
Inštitucija »ljudske univerze* ali »poljudnih vseučiliških predavani« ni nova. To imajo že zdavnaj na Danskem, na Švedskem, na Angleškem, v Nemčiji in sploh v vseh kulturnih državah. Kjer ni bilo vseučilišč, so se pa osnovala posebna društva v to svrbo.
Tndl v Ljubljani so se osnovala taka društva. Ker je znanost samo ena, bi pameten človek pričakoval, da se bo osnovalo samo eno tako društvo. Ker pa v Ljubljani obstoje tri ali štiri znanosti, zato ker Ima vsaka stranka svojo »znanost«, zato se jo osnovalo za vsakos trankarsko »znanost« posebno društvo.
To stanje se nadaljuje tud! sedaj, ko taamo ž» svojo ualverjol Dokler še nismo imeli svojega vseučilišča, je bilo stališče strank vsaj razumljivo, če prav ne opravičljivo. Toda danes? Dobili smo po niuke-pošnlh lotih svoje vseučilišče, ki Je vtaf doslej še nadstrankarska In izvenstrankar-ska inštitucija ta na katero bomo pazili kot
na punčico svojega očesa, da bo taka tudi ostala ta da se ne bo izpremenila v strankarsko svinjsko - korito! Zato pravimo: Ati ne b! bilo bolje, če bi to lepo inštitucijo ljudskih predavanj tudi v Ljubljani prevzela zgolj učeojaška univerza v Ljubljani pod svoje znanstveno okrilje?
Kulturni vestnik.
— Telo in duša. V sredo 19. t. m. ob 8. uri zvečer bo zaklučil na univerzi g. univ prof. dr. F. Veber svoja izvajanja z zadnjim predavanjem iz cikla »Telo ta duša«: Stopnje življenja in pomen kulture«.
Koncert pevskega zbora »Glasbeno Matice«, dne 24. t. m., bo nudil občinstvu izbor najnovejše slovenske vokalne produkcije. Od nežnih incJodijoznih otročjih pesmi Emila Adamiča do krepke domovinske pesmi Ferdo Juvanca bo podan na čelu programa A. Lajovic s šestimi umetniško dovršenimi zbori. Zadnje muzikalne izraze (»Kiša«), druga živahen ples (»Ples kralja Matjaža«), potem zadnjo zopet vesel, naroden too v »Pastirčkih«, ali prelepo pesem naše narodne usode ta upanja na »Zelenega Jurija«. Vsak prijatelj lepe pesmi bo našel 24. t. m. svoj del ta čisti užitek. »Glasbeni Masticl« pa naj polna dvorana priča, da slovensko občinstvo razume njeno idealno prizadevanje. Vstopnina: se dež! po 50, 40, 30, 20 ta 15 K; stojišča po 10 ta 4 K. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajni,
Narodna Galerija. Ljubitelje umetnosti opozarjamo, da je društvena zbirka modernih slov. slikarskih ta kiparskih del Javnosti odprta vsako nedeljo od 10—12 in ob četrtkih od 14—16. Narodna galerija se nahaja v Kresi#, Šolski drevored II. I. kjer se ob označenih urah sprejemajo tudi novi člani. Društvena članarina znaša malenkostni znesek letnih 30 kron, ustanovntaa pa 500 K. Naj ne bo slovenskega Intellgan-ta, ki ni član te prevažne kulturne ustanove! Članarina se lahko vplača tudi po po-itul-čekovnl položnici, ki se na željo vsakomur dopošije. Vse dopise za Narodno galerijo je naslavljati na gorenji naslov.
»Zenit«, taternacijonaina revija, začne izhajati s 1. februarjem v Zagrebu. Njen smisel je umetnost in kultura. Izdaja In ureja Ljubomir Miclč. Naroča se pri uredniku Ljubomlru Miciču, Zagreb. Hatzova id. 9 I, nadstr. levo.
Gospodarstvo.
— Davki, predpisani za čas od 1. junija 1920 do 31. maja 1921 ta naknadno predpisani za prejšnja leta, se bodo pristalo iztirjati, če se prostovoljno ne plačajo do 27. januarja 1921 (razven davka na postavni promet in vojne dobičke). Tozadevni razglas Je nabit na mestni deski.
— Trgovski dogovor med Avstrijo ta Jugoslavijo Je stopil v veljavo 14. tm.
Dopisi.
Iz Most pri Ljubljani Vedno pogosteje nam prihajajo poročila, da agitirajo ne kateri prenapetežl proti našemu lista s p> vsem nedopustnimi sredstvi Nahajamo se v najtežjem boju za ono malo pravic, ki si Jih Je delavstvo priborilo. Enotna konta kapitala juriša z vsemi sredstvi p noti delavstvu, In ob tefa razmerah, ko M moral vsakdo delat! na to, da delavstvo odbije sovražni naval, pa rujejo razni temni element! z lažmi proti nam, ter s tem skušajo slabiti odporno moč delavstva. Ta gonja nam ie preseda, zato bomo z radikalnim! sredstvi napravili konec hujskaškemu terorju. Poživljamo vse pristaše, da nemudoma Javijo imena in natančen naslov hujskačev na upravo našega lista. Navedejo naj vsa taka nedopustna dejanja, Ur apo-roče tudi erveatuatoe priče. PnoC s lažnji-vtanl iemaooci ki obrekovalci I Gelamo pošteno ta bojujemo se pošteno; nepoštene nasprotnike pa borno temeljito — obgta-vdl!
Jesenice. »Slovenski Narod« št. 6 z dne 9. tm. piše o ponesrečenemu s. Lap us sledeče: »Podunjavas v R. (Nemška grozodejstva.) Vrli naš mladenič p. d. Kajžu-hov Je na sveti večer z Jesenic še! če* Jopo v Rož, da obišče avale storile in svojo nevesto. Med potjo so ga na koroški stran) srečali ta napadli opij anioni nemškutarji ta ga na mostu ubiti. Vzeli so mu nato ves denar, čevlje in gamaše; v bližini pa so zasadi!! v sneg kol z napisom: — Hier Hegt eta Tot er. — Nesrečneža sj bres potrebe zeto hitro pokopati v Ločah, sedaj pa bo na zahtevo starišev izkopan in truplo še enkrat pregledano. Trditev nedolžnih nemčuijev, da Je zmraifl v snegu Je ovržena že s tem, da Je truplo na tinJku bnoJo natančne znake udarcev s kcdl, ta ker Je bilo oropano.« Resnica pa Je: Da je bi! pokorni sodrug Lapuš večletni pristaš naše stranke. Ko le šel na Svet! vočer preko Jepe v Bož, Je nekoliko zaostal za svojkni tovariši i izgovorom, da se nekoliko odpočije. Ko je sedel ga Je gotovo premagal vsled utrujenosti spanec ta je zmrznil, kajti o znakiih nasilja: udarca s kolom ni bHo nobenih sledov. Jaz, njegov oče sem mogel sam pregledati truplo in ugotoviti le to, kar jc dpgtuda pre-
gledna komisija, da je namreč sin zmrznil. Čevlje je imel še obute, ko smo ga pokopali; pokopali smo ga pa šele po 7. dneh, namreč dne 31. decembra m. 1. Trditev, da sem jaz zahteval, da morajo truplo iz. opati in na novo pregledati, je tudi popolnoma izmišljena. Čudim se ie, da more en list pisati tolike zvite neresnice in s tem tako zlobno ščuvati na narodnostna nasprotja. — Jože Lapuš, oče ponesrečenca.
Iz CeSia. Kar se sedai dosraia Dri celjskem carinskem uradu. presega že vse meje. Tu je na vsak način treba hitre odpomoči. To že namreč ni več državni urad, ampak zavod za protekcijo in nepostavno službovanje. Vrhovni bog pri tem uradu je neki g. Cotič. Njegova udobnost pospešuje nerednosti pri tem uradu v polni meri. Zato seveda ima tudi svoje bonifikacije. Če naroči nove čevlje, pošlje račun kaki stranki, ki ima največ opravka pri carinami. Obrtnik, ki si mora iz inozemstva naročevati kake potrebščine ima sitnosti, da ie strah, toda če dobi kaka dama iz boijših celjskih krogov kako luksuzno blago, je pa vse takoj urejeno; seveda pride potem čajček, ki upliva tudi na carinarnico. Da uplivajo na želodce teh gospodov tudi dobra in cena^ jedila in delikatese, ie umevno. Žalibog se ta korupcija podpira še z druge strani. Če sprejme kaka gospica svojo balo iz Avstrije in si hoče carinske stroške prihraniti, gre kratkomalo k mestni oblasti po potrdilo, da ie blago v resnici pre* selitvena roba. čeprav je blago V resnici popolnoma novo in gospica Dunaja ni niti še videla, še manj pa je kdaj tam stanovala. Če pa čari' niki le uvidevajo, da je carina vne-bovpijoča krivica, zakaj ne pošto« pajo tako tudi pri blagu obrtnikov, in trgovcev? Seveda tu pa gre za gospico ali damo, ki gospodu cariniku pri plesu v objemih in s pritiskom ob nedrfje izkazuje svojo hvaležnost... Drugič več.
Iz Črne. V Žerjavu v nabiralnic! taks šikanirajo delavke, d« že ni več človeška. Mislimo, de človek, ki je tega kriv, ni ved vrodeu, človeškega taiena. Ker se že pre« dolgo nismo oglasiti, se tl ljudje že vse do* volijo. Ako si upa delavka reči pazniku, da Je zanjo to ati ono delo pretežko, ker jih poraMJajo za moška dela, Ji paznik eno* stavno odgovori, naj ostane doma ali pi Ji obeta obračun. Že večkrat se je opozarjalo, da naj se dene k moškemu deJu moški pa ne ženska. Seveda, novi paznik PeteB Vodnik Ima zopet nov službeni red. Star Je še le 34 let in dela vse narobe: kjer ie bil pre) moški, tja dene žensko k težkemu delu. Sta pa še dva druga paznika, J. K* J. T., pa.nič boljša. Tako se Je zgodilo dne 8. tm. v nablratoici, da se Je prevzdignila delavka Morila Bfhner pri težkem delu. 5e1e pred dobrim tednom Je prišla vsled bolezni na delo. Prosila je Taro! Ivana, da Jo naj nesejo, ker si ne upa priti* sama domov. Odgovoru pa ji je, da Je ne bo nihče nosil, ter ukazal, da jo je neka delavka spremljala domov. Cedo uro se je revica mučila, da Je prišla domov. Ni dosti manjkalo, da n! na cesti od slabosti umrla. Sto* čila Je veliko krvL Vprašamo g. Kralgerja, zakaj Ima telefon v pisarni; ali M ne mogel poklicati na pomoč zdravnika? Opozarjamo pa gospoda nadzornika, naj postavi paznike, ki bodo kaj razumelil
O pridobitvi in izgubi jugosl. državljanstva.
Vsled razkroja Avstro-Ogrske v ved novih držav so posta!« nujno potrebne tudi določbe, ki urejalo državljanstvo prej« šjih pripadnikov Avstroogrske države. Temeljna načeta Je ustanovila že mirovna pogodba v Satat Germainu. Sedaj pa Je naša vlada izdala k mirovni pogodbi izvršilno naredbo, ki ureja podrobna vprašanja glede državljanstva. Ta naredba z dne 25, novembra 1920 je natisnjena v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo z dne 21-decembra 1920 št. 147.
V naslednjem priobčujemo poglavitne točko te narodbe. Te dotočbe so za marsikoga zelo važne, zato Jih naj vsakdo pa« zno prečita. Kogar se stvar tiče, naj prebere tudi naredbo v Uradnem listu št. 147, Je pa kad ne razume, naj prosi za pojasnilo pri svojem okrajnem glavarstvu oziroma pri mestnem magistratu.
1. Kdo Je postal sam ob sobi Jugoslo-ranskl državljan? Vsi tisti, Id so hneii že dne 1. Januarja 1910 domovinsko pravic# v oni izmed občin, ki so pripadle državi SHS, Veadar imajo oni, ki so po plemena in jeziku Nemci, Cehi, Slovaki, Poljak!, Romuni, Italijani ati Madžari, pravico opcijo za svojo državo.
O pravici opcije govorimo natančneje pod točko 5.
2.	Kai Je 8 tistim!, ki so pridobili domovinsko pravico na ozemlju države SHS še‘ le po I, januarju 191«?
Tisti, ki so pridobiti domovinsko Pravico v cul izmed obeta države StIS šeld
po I. januarju 1910, mora5o najkasneje do
IS. julija 1*>21 vložiti prošnjo za pridobitev jugoslovanskega državljanstva.
To prošnjo 3e vložiti pri okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu), v katerega področju ima dotičuik svode domovinske pravice.
Vsak prosilec mora svoji prošnji priložiti:
a) domovinski list,
b) rojstni list zase, za ženo in za otroke pod 18 'etl in poročni list,
c) izpričevalo o moralno-politijuem vodenju, ki ga izda policijsko ravnateljstvo oziroma okrajno glavarstvo.
V prošnji mora prosilec tudi povedati, kam je bil pristojen, i>redeo je pridobil tukajšnjo domovinsko pravico.
Ta točka je torej zelo važna za one, ki so pridobili domovinsko pravico v tu-kaišiijih občinah šele po 1. januarju 1920. Kdor ne bo vložil le prošnje, bo !*#ubil svojo domovinsko pravico v tukajšnji občini.
3.	Kdor Ima pravico, optirati za Jugoslovansko državljanstvo tekom enega leta po ratifikacij) mirovne pogodbe, torej do 15. julija 1921.
Tisti, ki imajo sedaj domovinsko pravico v ozemlju, ki je pripadalo romunski, poljski, češki ali Italijanski državi, pa so Imeli kedaj poprej domovinsko pravico v eni izmed občin, ki so prlpadJe Jugoslaviji.
Prijavo o opciji je vloži-U pri okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu), y katerega področju so imeli poprej domovinsko pravico, ako pa stanujejo izven meja naše države, pa pri našem diplomatskem ob-lastvu njihovega stalnega bivališča.
Prijavi je priložiti:
a) dokaz o svoji dosedanji pristojnosti,
b) rojstni list kakor pod točko 2.,
c) izpričevalo o inoralno-poHtlčnean vedenju kakor pod točko 2.,
č) dokaz, v kateri sedaj jugoslovanski občini so imeli poprej domovinsko pravico.
4.	Kdo ima pravico optirati za Jugoslovansko državljanstvo tekom šestih me-socev, to je do 15. januarja t, I.
Tisti, ki so po plemenu in jeziku Srbi, Hrvati ali Slovenci, pa imajo domovinsko pravico v ozemlju toven meja države SHS.
Izjavo o opciji }e vložiti pri okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu) ali pa pri našem diplomatskem zastopstvu, kakor pod točko 3.
Izjavi je priložiti:
a) dokaz o sedanji pristojnosti,
b) rojstni Ust kakor pod točko 2,
c)	izpričevalo o moralno-političnem vedenju,
2) Izjavo In dokaze o tem, da mu je res srbski, hrvatskl ali slovenski jezik materin jezik in da je temu jeziku resnično vešč (šolska Izpričevala, potrdila da je
čdan narodnih ali narodnoverskih organizacij, potrdila verodostojnih oseb, da je optant po rodu In jeziku resnično Srb, Hrvat ali Slovenec.
Kakor že omenjeno, je to opcijo izvršiti liajkasueje do 15, januarja t. 1.
Ta rok pa ne velja za one, ki imajo domovinsko pravico v okupiranem ozemlju in v koroškem plebiscitnem ozemlju.
Za navedene bo začel teči šestmesečni rok z dnevom definitivne dodelitve do-tlčnga ozemlja Italiji, oziroma Avstriji, kar se pa dosedaj še ni zgodilo.
Kdor postane jugoslovanski državljan na podlagi opcije, pridobi domovinsko pravico v oni jugoslovanski občini, v kaiteri Jo je imel kedaj poprej bodisi on ali njegovi predniki. Če take občine ni, kjer so imeli on ali njegovi predniki stalno bivališče in če tudi take občine ni, pa v občini, kamor se §e po izvršitvi opcije stalno naselil.
3.	Kdo se lahko odpove Jugoslovanskemu državljanstvu In optira za drugo državljanstvo?
a)	Tisti, ki imajo sicer sedaj domovinsko pravico v jugoslovanski občini, pa 30 imeli kedaj poprej domovinsko pravico v kaki občini, ki ni pripadla drža/vi SHS. Ta slučaj odgovarja onemu pod točko 3.
.b) Tisti, ki so po plemenu in Jeziku Nemci, Cehi, Slovaki, Poljaki, Romuni, Italijani in Madžari, smetjo do 13. januarja t i, optirati za državljanstvo svoje narodne države.
j Ta rok pa ne velja za one, ki imajo i domovinsko pravico v okupiranem ozemlju v koroškem plebiscitnem ozemlju ln tudi ne za Madžare. Za navedene bo začel teči šestmesečni rok z dnevom definitivne dodelitve dotienega ozemlja Italiji Oz. Avstriji odnosno z dnem ratifikacije mirovne pogodbe z Ogrsko.
Optant mora vložiti svojo izjavo pri okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu) ali pa pri diplomatskem zastopstvu kakor pod točko 4,
Prošnji jo priložiti:
a) dokaze, da je one narodnosti, za katero državo optira,
b) svojo domovnico,
c) rojstni in poročni list kakor pod točko 2.
6. Nekaj splošnih določil.
Prošnja, prijava aii izjava, moževa se razprostira tudi na ženo, s katero živi skupaj (ne pa na sodno ločeno ženo!) in na otroke pod 18 let. Otroci nad 18 let morajo samostojno vložiti prošnje, prijave ali izjave.
Že vložena prošnja, prijava ali izjava se ne more več preklicat).
Kdor je optira! za drugo državo, se
mora v dvanajstih mesecih po poteku opcijskega roka izseliti. S seboj sme vzeti vse- svoje primičnlne brez vsake davščine ali pristojbine. Tudi nepremičnine obdrži lahko še naprej v svoji lasti.
Vse prošnje, prijave in izjave in vse vloge, ki se tičejo pridobitve ali Izgube dri žavljanstva po tej naredbi, so koleka proste.
Dodatek: Dodatno k zgorajšnji naredi bi je izšlo dopolnilo z dne 25. novembra 1920. Uradni list št. 2 iz leta 1921.
S tem dopolnilom se je podaljšal šestmesečni opcijski rok za one osebe, ki so po plemenu in jeziku Srbi, Hrvati ali Slovenci, pa imajo domovinsko pravico izven meja Jugoslavije in si hočejo pridobiti z opcijo jugoslovansko državljanstvo, in sicor
_ za one» ki imajo svoje stalno biva-, lišče v Evropi, do dne 15. marca t. 1
2, za one, ki imajo svoje stalno bivališče izven Evrope, pa do 15. Julija t. I.
Ste oreveč obeutiiivi za mrzi! zrak? Vsakovrstne bolečine se ta-kni noiavliaio? Slabost? Oi. kako tu uhlažuiio bolečine in iitnuieio telo masaže s Fellerievun pravim Elza-lltridoin! 6 dvoinatih ali 2 veliki šdc-ciialni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebei.
Potrebovali bo cdvaiaioče želodec okrenčtiiočc sredstvo? Poslu-žite se le Fellerievih nrav ih Elza-krosrllic! 6 škatliic 18 K. — Omot !n ooštnlna nosebei a naiceneie. Eu-een V. FeJler, Stubica donia. Elsa tre št. 252. Hrvaiska. F. (7)
Priporoča se tvrdka
Sv. Petra
nasip St. 7,
edina tovarniška zale
Šivalnih strojev v vseh opremah, materlfeš in tsvifcs pre«f»
vojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-trthlii garancija 1 steme, Igle, olje na drobno in debelo. VeEIelna garancija i
C3E
3E
Anončrti zavod
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 prlporoia
sledeče tvrdke in podje ja:
v Ljubljani:
Arhitekt in stavbeno podjetje
Viljem Treo
Gosposvetska cesta 10.
w,ce *Svetla“
Mestni trg It. 26.
Pisalni stroji
F. Bar
Cankarjevo nabrežje 5.
Prodaj« in popravil« pie. strojev
The Rex Co.
Selenbnrgova ulic« 7/1.
Elektrotehnični predmeti
„ Svetla"
Mestni trg 25.
Fotograf
Veličan Bešter
Aleksandrova cesta 5.
Beton, lelesobeton in vodne zgradbe
Inž. dr. Miroslav Kasal
Hilfierjeva ulica 7.
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Gosposvetska cesta 6.
Bxport ževljev
Aleksander Oblat
Sv. Petra e. It. 1«.
V Mariboru s
Nakup in prodaja posestev
H. Havlik n asi. J. Simčič
Gregorčičeva ulica 6.
CS3E
3E
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnlk
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2 —
Naroča 6e v upravi »NAPREJ*.
Splošna ključavničarska
in
Oblast, konees. zavod za pokončavanje mifii In mrčesa
Miroslav Zor
Kolodvorska uliea Stev. 39/1].
Avtomobili, motorji, koless, pnevmatika, autogarata
J.. Goreč
Gosposvedska e. 14. Mannfaktnva in uloga oblek
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 8.
mehanična delavnica
bo je otvoriia. I Sprejema splošna popravila pisalnih in Šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
Pa« lPT hojami moiilet
Spodnja Slika it. 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba la zmerne cene.
Plin iL Misli«!
Oglejte si razstavo fino izdelanih v izložbi g. S. Gričarja v Iijnbllainl,
Selenburgova nlica sc nahajajočih čevljev. Delo iz nnjfinejšega usnja na roko po dunajskih vzorcih.
1. H toliki lojslsi
Celovška cesta £t. SO v salonu znane gostilne Vodnik.
3BE
BE^I
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
Pna halotta tigovina z itioi
Ante Korenjak in drug
pri Sv. Barbari v Haioiah.
bes;
3E
30
špedicijsko in komisijskopodjetje Selenbnrgova ulica št. 4.
Veletrgovina
s premogom, drvmi, fioto in raznim kurilnim materijalom.
Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12.
Zmerne cene!
30
Eriavec & Turk,
iia i Mnin
pri »Zlat! lopati*
■■■ pral« Hamcnarst hmldt, *««
Piana. Valvazorjev lig sin. ?,
nasproti KrlSanske cerkva. Gradbeno podjetje
ing. Dukič in drug
Ljnbljana, Resljeva cesta 9.
se priporoča za VBa v to stroko spadajoča dela.
IMaSinsko oflje
Rogal O, najboljše kvalitete prodaja na debelo v lesenih so-O dih in po JI I ja vzorce na zahtevo
TfeMa 15-23 m
Tehnične potrebščine
Odon Koutny
Kolodvorska nlica 37.
Mi ll. 9
Raznoževalne aparate Opalographe In potrebščina k istim dobavi
The Rex Co.
Selenburgova ul. 7.
Špedicija
F. & A. Uher
Selenbnrgova ulica i>
Pri slovenskem industrijskem podjetju
se išče za čim preji nastop
pomožni električar.
Dopisi z navedbo starosti in prilogo prepisov spričeval pod „M. S.“ na upravo »Naprej
Največja zaloga ——
; inpiinHNi.
Tvrdka J. DOLENC,
Ljubljana, Killerjeva ulica It. 5
sc priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših in nizkih cenah.
Konkurenčne ceneI
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki "
BRUMAT F. Ufe
Mestni trg štev. 25|I.
Lastni auto za prevažanje.
Konkurenčne cene!
I
rcffitstrovana ^druga z omejeno zavezo,
sprejema hranilne vloee vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
41
Rentni davek pJaca društvo ia svojega. Obresti se kapitalisdrajo polletno. Večje in Btalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
'jam
— Dalnlika glavnic« —-K 90,000.000.
fllavnlca i rasarvaml okroglo K 09,000.000.
Sprejema vloge M knji-ilco lis tekoči račun proti
ugodnemu obrestovanju.
Brzojavni naslov: Banka. ■■■* v Ljubljani.
kreditna banka
Telefon. Stev. 261.
Podružnice: V Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru In
Borovljah ter bantna ekspozitura v Ptuju.
Raiarvnl fondi okroglo K 49,000.000.
Kupuje tn prodaja vse vrsta vrednostnih papirjev, financira erarižne dobave in dovoljuje — vsakovrstne kredite. ~~~*
•izdaiateli; lv«n Mlinar,
' Tisk »Učiteljske, tiskarne« v, LiublJani,
.Odgovorni urednik; Jak, Vehovec,