344
Narodno-gospodarske stvari.
Grof Andrassv in pa Turške železnice.
Spisal Fr. Potočnik.
Vse politične stranke so danes enoglasnega prepričanja, da je Andrassyeva politika cislajtanaki Avstriji v neizmerno škodo. Pustimo pa narodno politiko na stran in ozrimo se na materialne interese, in sicer v prvi vrati, kako ogromno škodo trpi in bode trpela Avstrija o zadevah železnic, ako magjarske nakane o tej zadevi obveljajo.
Razvoj najvažnejšega dela komunikacij nove dobe, to je, razvoj železnic, ki je v drugih deželah Evrope zadnjih deset let znamenito napredoval, nima v Avstriji še tistega vspeha, katerega bilo bi želeti na korist državi in gospodarskemu napredku. Današnji čas imela bi ena prvih in poglavitnih nal6g ta biti, da se odločno na to dela, da bi se železnice do naše jugovzhodne meje in čez to mejo zidale v ta cilj in konec, da se zahodna in centralna Evropa zveze s črnim in egejskim morjem. Ca pa po eni strani pomislimo to eminentno potrebo, na drugi strani pa prečudni sedanji položaj , da , če kdo danes iz Avstrije v bogate jutrove dežele popotovati ali kup-čevati hoče, nima razen morja in Donave druge poti, nego železnico Čez Galicijo in Rumunijo do Varne. Tudi neizvedenec mora priznati, da ta pot ni naša najkrajša pot ne do črnega, ne do Egejskega morja, ne do Carigrada, ne do Soluna.
Kdo pa je kriv, kdo ovira, kdo zadržuje nada Jjevanje Evropskih železnic na najkrajši poti v Orient? Človek bi mislil, da kriva tega je Turčija, od katere tako ali tako nič dobrega ne izhaja. Al, kakor bo to iz sledečega očividno , to ni res. Tužnega srca moremo reči, da v domači državi imamo protivnika vsemu temu in da vse le ovira magjarska sebičnost,^katero že sest let grof Andrassv zastopa.
Ze leta 1870. ste se Avstrija in Turčija o orien-talnih železnicah pogodili. Namen te pogodbe je bila zveza Avstrijskih in R u meis kih železnic čez Bosno s priklopom pri Hrvatskem mestu „Novi'\ Reklo se je takrat, naj Turčija železnice zida iz Carigrada in Soluna čez Mitrovice, Novi Pazar, Sarajevo, Banjoluko do Novi, in če se to zgodi, bode Avstrija nemudoma železnico od Karlovcado Novega dovršila. In zgodilo se je, kar nikdo pričakoval ni: Turčija se je pogodbe strogo držala. Baron Hirsch je kot podvzetnik od Turške vlade prevzel nalog dovršenja vseh Turških železnic in vsled Avstro-turške pogodbe 1870. leta je stavbo železnic na treh krajih, namreč od Carigrada proti Filipopelju, od Soluna proti Mitrovici, od Novega pa proti Sarajeva tako urno začel, da je železnica od Novega do Banje-luke o 18 mesecih bila gotova.
Kaj pa Avstrija? Žalibog, 1870. leta se o zadevi železnice „Karlovec — Novi" ni nič zgodilo , čeravno se je glavna direkcija južne železnice v imena delničarjev zavezala, to le 70 kilometrov dolgo črto nemudoma na svoje stroške brez državne pomoči dovršiti. Znan je nam Kranjcem trud treh konzorc j zarad Do-lenske železnice iz Ljubljane do Karlovca. Ako bila bi Avstrija oni čas pogodbe , katero je 1870. leta s Turčijo sklenila, vestno držala, — ako bi se bila oni čas železnica iz Ljubljane do Karlovca, in od tod do Novega privolila, bi zahodnja in centralna Evropa danes najkrajšo železnico do Egejskega in Črnega morja imela.
Al,   žalibog!   stvar   se   je vse   drugače   zasukala. 187L stopi namreč Andrassv na krmilo vladno, in a
tem nastopom je bil podpisan propad vseh naših gospodarskih težinj. Magjari, katerim ni mar za to, de na njihovo korist ves svet propade, delali so na to in so danes že dosegli, da ves vhodni prevoz ne gre preko Avstrije, ampak skozi Ogersko svojo pot.
Po tej enostranski kupčijski politiki je eno najprvih del novega ministra grofa Andrassva bilo to, da je Avstrija Turčiji odpovedala pogodbo 1870. leta s tem dostavkom, da se železnica iz Karlovca do Novega na noben način delala ne bode, ampak da se mora novi priklep Rumelskih železnic skozi Ogersko, a ne skozi Avstrijo iskati.
Pri vsakoršni drugi vladi — le pri Turčiji ne — bilo bi kaj tacega hude nasledke imelo, in ko bi se bila tisti čas Turčija le malo močnejšo čutila, kakor je t resnici bila, bil bi ta Avstrijski prelom pogodbe „ca-sus belli" (sprožek vojske); al Turčija leži že celo stoletje politično in financielno na smrtni postelji, in tako je prišlo, da je tudi to Avstrijsko klofuto za njen „kiš-met" vzela. Kar naravnost in brez vseh ovinkov je podvzetniku baronu Hiršu rekla, da sedaj, ko se je Avstrija železniškemu priklepu Noviškemu odpovedala, se tudi ona dovršenju trase od Novi Banjeluke preko Mitrovice do Soluna odpovč. Na ta način je bil baron Hirs prisiljen z vsem svojim železniškim delom nehati, in gotovo je opravičeno, če on sedaj od Turčije 25 milijonov odškodovanja zahteva. — Pravda za te milijoDe se sedaj teče; Turčija se sklicuje na Avstrijo, da je ta, a ne ona pogodbo 1870. leta prelomila in da od nje zahteva odškodnino za barona Hirša. — Izid te pravde ni še gotov; morebiti da bo Avstrija za Ogersko sebičnost in politiko grofa Andrassva one milijone plačala. Pa kaj to Magjare briga; vsaj oni gotovo ne bodo plačali.                                                              (Kon. prib.)
345