Svetoletna prcslava v ljutomerski  dekaniii. V clnevih od 14. do 17. septem^ t_ L s0 župnije ijutomerske dekanije  av j prosiavile 19001etnico našega odregenj*a> Prve tri dni smo v smisiu gkcfijskih naročil imeli po župaijah pri merne pobo^nosti, v nedeljo pa so pod vodstvom dušnih pastirjev iz posameznih župnij priromale dolge procesije >lt dekanijski cerkvi Sv. Križa, kjer sta ^-^ cerkev jn Prostor okoli nje dosti premajhna za 6000glavo množico. Tu  nas je najprej v pridigi križevski rojak, prclat dr. M. SlaviČ, rektor ljubljanske univerze, z izbranimi in krepkimi besedami učil ceniti Kristusovo vero in milost odrešenja. Potem je ob obilni asistenci dekanijske duhovščine opra' vil slovcsno shižbo božjo, pri kateri so ubrano peli združeni župnijski pevski zbori pod vodstvom g. abitur. Mibeliča. Istočasno je pred starodavno Aninsko kapelo zunaj cerkve daroval tiho svcto mašo drugi križevski rojaik, g. Ludvik Gala, infuliran naddekan v litomerški Skofiji na Češkem. Po službi božji pa se je uvrstila veličastna procesija z Naj sve.ejšim mimo lepo okrašenib križevskib biš j__ med poljem. Navdušeno zbo rovsiko in ljudsiko petje je med procesijo povzdigovalo svečano razpoloženje in podžigalo pobožnost. Vse slavlje, ki bo ostalo udeležencem v trajnem spominu, je zaključila skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in zahvalna pesem. Da se je mogla ta proslava tako lepo izvršiti, se imamo zahvaliti predvsem ljubemu Bogu za ugodno vreme, križevskemu g. dekanu J.sipu Weixlu pa za vso vnemo in požrtvovalnost pri pripravah in vodstvu. Katoliški shod na Dnnaju je bil ne samo veličastna zunanja manifestaoija katoličanstva, marveč tudi razširitev poglobitev katoliške misli. Zgodovinsko ozadje je bila zmaga Kristusovega križa nad turškim polumesecem pred dunajskim obzidjem pred 250 leti. JN'is. te zmage izvojevali samo nemški vojaki, odločitev so povzrotili Slovani: SloVenei, Hvvatje, Cehi in zlasti Poljaki pod vodstvorn slavnega polj^ga fcra- vaJki globako vdani katoliški cerkvi in kako srčno častijo papeževega zastopnika. Ugotovitev tega dejstva, ki jo je izvršil nuncij v navedenem pismu, je hudo vdarila v nos svobodomislece, in sicer zlasti v vrstah čehoslovaškib nar. socialistov. Tako dela svobodomišelstvo težave v vseh državah. Eatoliška akcija je rešitev. Pretekli mesec so nemški škofje s svojih konferenc v Fuldi poslali papežu daljšo spomenico o sedanjili razmerah v Nemčiji. Papež Pij XI. je na to spomenico odgovoril s posebnim pismom, v katerem kat.liškim Nemcem prav p.sebno priporoča Katoliško akcijo, o kateri pravi Sveti oče: »Nikdar ni bila človeštvu bolj potrebna kot je danes in nic je ne more nadomestiti. Katoliška akcija je, kot sem to že večkrat poudaril, sodelovanje neduhovnikov (svetnjakov) z duhovniki. Če se bo pravilno izvajala in vodila, če jo bodo nosila ljubezni žareča srca An če se bo udejstvovala v polni zvestobi do škofov- potem bo za vas postala nova velikanska reka svežih energij, ki se bo pl.donosno pretakala med vašimi v revščini živečimi verniki. Katoliška akcija pa bo s pridnim, vztrajnim in premi.ljenim delovanjem dosegla uspehe, ki jih tako želimo, če bode znala zajeti mladino. Ako hočemo, da obdrži katoliška cerkev danes in jutri ^y*JU »UUOtV \J U.1. k_ 1U V llVgllr k._/__j D " — .v/*j _*. _ __ _. -vutuiiunu _._._. __ v> * U.L111VO 111 J MijJ. A lja Jana Sobieskega. Spričo tega zgo-|lr_ vse čase pred nami in ob vsaki oko- liščini oii. p._vi?e, ki jih je dobila od Boga, moramo imeti mlS-dlno. Ako želimo, da bo zavladal Kristus v srcih človeštva, pridobimo mladino. Ako naj človeška družba ostane krščanska, neglede na oblike vladavine, bo to delo in zasluga mladine.« 3ovinskega spomina so se na Dunaju zbrali zastopniki slovanskih narodov, kojih pradedje so pred 250 leti prelivali kri pred Dunajem, da rei-jjj- katoliški zapad pred mohamedansko-turško poplavo. Po-tomci teh junakov so na Dunaju nastopali tudi kot branilci križa, ne sicer zoper Turke, marveč zoper moderne svobodomislece, verske brezbrižence, brezverce in brezbožnike. V pravd ikatoliški slogi so zastopniki raznih narodov dali čast Kristusu Zveličarju ter izpovedali pred vsem svetom, da je rešitev sveta in človeštva edino le v Kristusu in njegovi veri. Dokler se ne bodo vsi narodi na zapadu vrnili h Kristusu ter uredili vse svoje življenje in delovanje po krščanskih načelih, ni upati na zboljšanje sedanjega nesrečnega stanja in na učinkovito ureditev razmer. Dunajski katoliški shod je dokaz, kakšnega pomena so taka zborovatija, ki osvežujejo duha s kat.liškimi na.eli in okrepljajo voljo s trdnimi sklepi sodobne fcatoliške akcije. Želeti je, da se tak shod čimprej vrši tudi v naši državi. Na nas katoliških Slovencih je, da tak shod pripravimo ter priredimo. Pra.ki nuncij sioji zopet v csprcdju Javnega zanimanja v Čehoslovaški. Povzro5ili so to čehoslovaški svobodomiBleci, ki se v svojih listib z vprav busitBko trdovratnostjo zaganjajo v papeževega zastopnika v Čeboslovaški, v nadškofa Ciriaoija. V pismu, ki ga je nuncij pisal voditelju Slovakov, poslancu Hlinki, zafrača te napade ter s toplimi besedami hvali vdanost Slovakov katoliški cerkvi in njenemu poglavarju, rimskemu papežu. Ta vdanost je prišla do sijajnega izraza o priliki 1100-letnice prve krš.anske cerkve na Slovaškem, ki jo je dal zgraditi knez Pribina V Nitri. Proslava te znamenite llOOletnice je dokazala, kako so katoliški Slo-