Stev. 40.
Tečaj XX.
List ljudstvu v i>odnk.
Izhaja yKak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na doin t.a celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. CO kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštrn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobž se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 6 kr.
Bokoplsl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr, dvakrat IS kr., trikrat 16 kr.
Mladim slov. vojakom.
V prvih tednih jeseni se gode v naših kmečkih družinah velike, v časih sila imenitne spremembe. Iz marsikatere se preseli namreč v teh dneh ali fantič ali pa tudi mladenič v mesto, da začn£ tam novo življenje, fantič v šolo, mladenič v kosarno.
Nju nobeden še ne pozna doslej mesta veliko, še manj pa poznata življenje, katero se jima sedaj odpira. To jima nudi svoje slasti pa zapleta ju tudi v svoje nevarnosti. Tak, kakor je prišel z doma v mesto, ne vrne se nobeden več v svojo družino. Zdrava na truplu, zdrava na duši, krščanska Slovenca, polen žep šmarnih dvajsetic pa tudi polno glavo lepih naukov — taka gresta z doma ali pa se potlej vrneta, če že ne bolja, vsaj taka še kedaj k ljubim starišem? — Izkušnja kaže, da se izgodi to primeroma redko, po gostem jima vzeme mesto zdravje trupla, še večkrat pa zdravje duše.
Dnes pa naj ne govorimo o slov. fantičih, ki so v šolah, sledimo samo mladeničem, ki gred6 v vojake ali kakor pravimo, služit cesarja. Storimo pa to za tega voljo, ker se le-ti iz velike večine vrn6 domov o svojem času ter prevzemi aH po stariših domače posestvo ali pa se priženijo v drugo hišo. Naj že to bo prvo ali drugo, na vsak način postanejo sami kmetje ter ostanejo tako udje kmečkega ljudstva. Njih upliv na drugo ljudstvo je lehko velik, dober ali slab — prav tak je, kakoršnji so se sami iz me3ta povrnili.
Radi priznamo, da so njih nekateri vrli možje in spretni rokodelci ali pa vzgledni kmetje. Tudi gledč narodnosti se nosijo sedaj že veliko bolje, kakor v prejšnjih časih, ko so se bili le preradi na tujem duha nemškutarije navlekli ter so potlej doma iz neumne baharije svoj materni jezik zaničevali. V tem, kakor pravimo, je sedaj že veliko bolje in se nahaja le še tu in tam kaka puhla glava, ki meni, daje kaj več od svojih rojakov za to, ker lomi za
silo kak tuj jezik. Tako revše ne pomisli, da mu za to ne rodi zemlja le betve več in se mu davek ne zniža le za vinar, ako zmerja jezik svojih starišev ali pomaga zatirati svoje rojake, tlačeč jih v tuje škornje.
Ako gre po pravem, ni se nam torej bati, da se naši mladi vojaki, ki so, iz največje večine prebrisane glave, navzeia6 pri vojakih nemškutarije, v Aečem pa nas jel vendar le strah za-nje. Življenje po kosarnah/ namreč ni posebno krščansko lin veliko slov. mladeničev zajde v tem s prave potr, pravo pa potlej najde težko, še tudi v domačem, kmečkem življenju ne. V tem bi našim slov. vojakom radi katero rekli, vendar pa opustimo vse daljše razgovarjanje o tem, podamo jim le ta le pogovor. Kratek je ali resnica je, brali smo ga te dni v nekih no vinah.
Tovnej, piše tam nek gospod, snidem se z znancem vojakom. V pogovoru mu rečem:
„Pri vojakih je nekaj čudnega, česar ne razumem prav."
„Kaj pa?J vpraša vojak.
„Gotovo", mu odgovorim, „nihče ne dvomi, da ste vojaki srčni. Vsak se poda v boj, da-si je skorej gotov smrti, srčen je, nevstrašljiv pred kanoni, toda tega srca nima, da poklekne v kosami ter opravi molitev, ki jo ga je skrbna mati učila. Tega ne zastopim."
„Resnica, le malo vojakov ima srca za to."
„Ali kako si naj to človek razloži?-'
„Gospod", odvrne vojak, „meni je tu na misli, kar se je nedavno prav v moji sobi v kosami pripetilo. Novinci so prišli. Eden izmed njih poklekne, predno gre spat, k postelji ter opravlja svojo večerno molitev. Tu vam je pa nastal pravi „špektakel". Eden vrgel je kapico na nj, drugi črevelj, tretji kaj druga. Tu se mu smej6, žvižgajo, nek šaljivec se vrže poprek po postelji ter mu upije v uho. Ali moj novinec kleči naprej in nič se mu ne mudi, da skrajša svojo molitev. Drugo večer so vsi radovedni, ali bo mladenič sopet pokleknil. Res, ,Gospodarstvene priloge". "2M
on poklekne in trušč nastane kakor prejšnjo večer in če mogoče, še huji je.
Novinec moli na kolenih ter se ne izmeni za burke tovarišev. Tretjo večer stori on isto tako, trušč pa je že manji, četrto in peto večer pa so bili že precej tiho. Šesto večer pa vzklikne eden izmed tovarišev: „Ta je pravi! Ta stoji kakor v ognju!"
Odslej pa so ga spoštovali vsi, vsak mu je dal prav".
Kaj bi še k temu sedaj mi rekli ? — Mi ne rečemo ničesar, pač pa želimo, da se ravnajo naši slov. vojaki, kar se tiče molitve in sploh krščanskih dolžnosti, vsi po tem vzgledu. Škoda ne bo to ne za cesarsko službo in ne za naše kmečko ljudstvo, iz katerega so in v katero se vrno kedaj s častjo, ko bodo leta vojaštva dostali, kot vrli gospodarji in vrli kri-stijanje.
Družba sv. Cirila in Metoda — kaj je to?
V poduk slovenskemu ljudstvu.
(Dalje.)
2.	Kaj namerja toraj družba sv. Cirila
in Metoda.
Namen naši družbi je, na vso moč ski'beti za to, da ne izgine izmed naše mladine sv. vera in materni slovenski jezik. Družba sv. Cirila in Metoda bo odvračala toraj otroke slovenskih staršev od takih otroških vrtov in od takih šol, kjer se ne poštuje katoliška vera in slovenski jezik. Odvračala jih bo s tem, da jim bo pomagala z obleko, s hrano, z bukvami in z drugimi darovi. Ce jo bomo dovolj podpirali z denarji, napravljala bo sama poštene otroške vrtove po takih krajih, kjer so otroci ubožnih staršev najbolj v nevarnosti, da se ne potujčijo. Vzdrževala bo slovenske šole, kjer se bodo naši otroci tako zrejali, da bodo lehko kedaj dobri kristjani in vneti Slovenci. Mar ni to prelep namen? Mar ni družba sv. Cirila in Metoda zares apostolska družba?
3.	Kakšen razloček je med bratovščino sv. Cirila in Metoda pa med družbo sv.
Cirila in Metoda.
Prva koristi z molitvijo, druga pa z dobrimi deli.
Bratovščino sv. Cirila in Metoda je ustanovil nepozabljivi knezoškof Anton Martin Slomšek. Bolelo je tega preblagega rodoljuba, da je toliko Slovanov odcepljenih od rimskega papeža. Molitev, kipeča iz tisoč in tisoč slovenskih src, naj izprosi pri Rogu, da se po vrnejo naši slovanski bratje v naročje edino-zveličavne cerkve. To je namen bratovščini. Vsak brat, vsaka sestra izmoli vsak dan en očenaš in eno češčenasimarijo za ločene slovenske brate s pristavkom: „Sv. brata Ciril
in Metod, prosita za nas"! Sv. oče Pij IV. je potrdil to bratovščino 12. majnika 1852 ter jo obdaril z mnogimi odpustki. Šedež ji je pri sv. Jožefu v Celju.
Jaz sem že davno zapisan v bratovščino sv. Cirila in Metoda — porečeš — čemu bi še pristopal v družbo sv. Cirila in Metoda ?
Prav je, da si se upisal v bratovščino sv. Cirila in Metoda; le goreče moli, da bomo Slovani prej zedinjeni v veri. Ali molitev sama še ne zadostuje. V dejanji pokaži, da tvoja vera, tvoja ljubezen do zapuščenih bratov ni mrtva. Vedi, da „kdor za svoje domače ne skrbi, zatajil je vero in je hujši od nevernika." Zato pristopi tudi k družbi sv. Cirila in Metoda ; podpiraj jo z denarji, z milimi darovi, da ji bo moči braniti najžlahtuejši svetinji naši: vero in jezik slovenski.
Vsak Slovenec bi moral biti ud obeh društev.
4. Kdo sme pristopiti v družbo sv. Cirila in Metoda?
Vsakdo, komur ni omrznilo srce za Boga in za tlačeno slovensko ljudstvo, bodi-si star ali mlad, moški ali ženska, vsak more biti ud družbe sv. Cirila in Metoda. Prizadevati se mora, da pridobi še druge, nove ude. Cem več udov, tem bolj se bo razcvetala družba, tem lože bo dosezala svoj namen. Tu je opomniti, da se smejo upisavati v družbo sv. Cirila in Metoda cele občine, cela društva n. pr. posojilnice, čitalnice, zadruge itd.
Gospodarske stvari.
M
Sadjereja.
Kedar se mi po leti Od truda čelo poti, Mi živno moč sadje deli.
Prijetno je spomladi, ko začne sadje cve-sti, in svoj dišeči duh po naravi razgrinjati. In mile ptičke veselo žvrgolijo, ter se vsedajo na vejice in obirajo škodljive gosenice. Ali še prijetniše je po letu, kedar solnce vroče pripeka in se delalcu in tudi popotniku vroči pot po čelu cedi, sadno drevje nam pa ponuja takrat svojo senco.
Kadar pa pride hladna jesen, takrat pa je še veselejše gledati sadno drevje, kosevkla-nja polnemu sadju. Zatoraj kmetič. poprimi se sadjereje in videl boš, da tvoj trud ne bode zastonj. Koliko lepih denarjev pride za sadje v naše kraje, koliko se ga lehko posuši in za zimo prihrani, tudi tolklja je dobra pijana za delavnega človeka.
O koliko je še prostora in dobre zemlje tukaj po slovenski domovini, katera bi dobro ugajala sadnemu drevju in bi donašala stoterni
sad. Potrebe se zmiraj širijo, zavoljo tega je potrebno gledati, da se bodo tudi dohodki izboljšali.
In ravno pri sadjereji bi se še pri nas lehko veliko storilo, iz malega truda bil bi gotovo lep dobiček» Zatoraj na delo! Vsak, kdor ima zemljo, in kjer le prostor dopušča, naj se drevo vsadi in v kratkih letih bo povračevalo stoterno trud, ki smo ga imeli.
Dopisi.
Iz okolice Šoštanjske. (Nova učilnica.) Več let so že ljudje ugibali zavoljo stavljenja nove učilnice v Šoštanju, ker prejšnji prostori nikakor ne zadostujejo sedanjemu številu otrok, in ker dosedanja učilnica ni bila lastna, zato so mogli veliko najemščine plačevati Šoštanjskemu trgu. L. 1885 pa so koj sklenile dotične oblasti, naj se postavi zunaj trga v obližju nova učilnica. In res s koncem leta 1885 oddalo se je stavljenje nove šole za 12.991 fl. 98 kr. Ti stroški odpadejo na sledeče občine: na okolico Šoštanj 51% odstotkov, trg Šoštanj 32%, sv. Florijana 11 Vs °/o> Topolšico 5 1/2 % odstotkov, katere bode morala plačati žuijeva roka našega kmeta. Tudi Njih veličanstvo presvitli cesar, so podarili občinam lepo svoto, okolici Šoštanj 300 gold., trgu Šoštanj 200 gld., za kar smo jim vsi iz srca hvaležni. Poslopje bode res krasno, morebiti že s koncem tega leta dodelano. Tako pa imamo upanje, da bo nova učilnica ne smrdljivo gnjezdo nemškega šulvereina, temuč da bo uzor pravega domoljubja in vir vzglednega življenja. Le takrat se bojo naši potomci s ponosnim in hvaležnim srcem spominjali svojih prednikov in žuljevi denar našega kmeta, katerega je on za učilnico žrtvoval, bo pa obrodil stoteren sad.
Iz Polž pri Novicerkvi. (O b č. z a s t o p.) Letošnje leto je leto samih, izlasti občinskih volitev. Pri vseh volitvah nahaja se navadno huda borba, ker si pri vsaki volitvi stojite dve stranki nasproti. Dokaz temu je tudi volitev Novocerkovške občine. Pred volitvo — med vo-litvo in po volitvi borilo se je ljuto! Stranka, ki se sama v Celjski vahterci imenuje: „eiserne Garde" (t. j. železna garda) napenjala se je — streljala od vseh strani na mirno in spravno stranko. Pa vse zastonj — pravična stranka je zmagala. Živila! Izvolila si je torej Novocer-kovška občina novega župana, o katerem imamo upanje, da bo zopet mir in domačo slogo vpeljal. Pa neka volitev, dne 2. oktobra t. 1., pokazala je, da se bo moral novi župan moško na noge postaviti ter se dozdanjim rogoviležem v bran postaviti; inače bo ga železna garda ko-mandirala ! In vodja tej železni gardi je — kdo? „Srenjski pisač". To je dokazal ta možicelj pri
zadnji srenjski seji. Da opustim ostale točke dnevnega reda, katere so se vse precej redno vršile, naj navedem samo to-le izvanredno točko, katera še^ prav za prav k tej občinski seji ni slišala! Cujte, je djal ta pisač, naš učitelj hoče moj gerof biti — včeraj me je tako in tako razžalil, jaz mislim, da bo najboljše sredstvo, da tega mladega neizkušenca kaznjujemo s tem, da mu prihodnje leto, veste, tistih 20 fl. za stanovanje odtegnemo, in povem vam, če me ta učitelj v miru ne pusti, bom prisiljen, da vam službo šribarstva odpovem." K tem besedam, ki izvirajo iz same osebne jeze, pritrdo-vala je železna garda taktno. Eden pričujočih je djal: ,,Bote pa težko učitelje dobivali, če bote tako delali!" In nič tebi, meni nič — pisač je kar v zapisnik zapisal: „Prihodnje leto se ne plača 20 fl." To je vendar nezaslišana predrznost srenjskega pisača, ki ima le to pravico pri sejah: „da piše". Ta naloga mu se je uže enkrat povedala — pa jo je menda uže pozabil ! Mogoče je, ker je pisač bojda 5 srenj.
Torej na noge — novi srenjski zastop! Na noge novi g. župan, svetniki in odborniki. Saj vas je 18 ; od teh so menda le štirje — železni gardisti; toraj 14orica, drži skup ter se vojskuj pravično. Brani pridne učitelje, odstrani zelezno gardo, vzlasti vodjo te iste stranke in ohrani mir.	Eden iz Polž.
Z Gornje sv. Kungote. (Čudno preklice vanje.) Uno nedeljo sem imel posla v tukajšnjem okraju, in ko sem se po božji službi na cerkvenem dvoru šetal, slišal sem naenkrat nekaj preklicevati, to pa se je godilo v nemškem jeziku. Ko sem na to kmete povprašal, ali tamkaj kmetje nemško govore, in ali se vselej v nemškem jeziku preklicuje, dobil sem v odgovor, da kmetje slovenski govore in da se nobeden ne ve spomniti, da bi se kedaj pri Gornji sv. Kungoti bilo v nemškem jeziku pre-klicevalo. — Da kmeti niso nemškega prekli-cevanja razumeli, izvedel sem hitro iz tega, ker so mi pravili: Gotovo je oznanjevalec sam „na bobnu", drugače bi že tako oznanil, da bi ga vsak lehko zastopil.	—u—
Iz Hoč. (Neusmiljena smrt) kupoma tirja svoje žrtve. Tako so te dni v Hočah tri osebe zaporedoma umrle, med njimi tudi edina, zala hčerka občespoštovanega gospoda R. Wie-serja. Bila je še le 11 let stara. Stariši dali so jo v Maribor v šolo čč. šolsk. sester. A sirota ni dolgo slušala blaženih naukov in le prerano se je je raznesla žalostna novica, da je umrla. Stariši zelo žalujejo zaradi tega, a tudi drugi žalujejo po njej. Pogreb bil je sijajen in se je ga vdeležilo mnogo njenih znancev in prijateljic. Slovo bilo je ginljivo. Težko smo se ločili od njenega preranega groba, sosebno pa stariši. — Bodi ji žemljica lahka!
— res —
S Pake. (Letina. Šol a. Razposajenost i.) Hvala Bogu! Letos si tukaj marsikateri po sestnik še lahko oddehne. Kljnbu dolgotrajne suše je še klasovno zrnje nekaj vrglo, koruza se je nepričakovano popravila in ajdina lepo kaže ter še ji ni slana škodovala, kakor n. pr. pri sosedih v Št. Andražu, v Št. Ilju iu drugih sosebno v planjavi. Obilno sadja je že šlo v denar: nekaj ranega na Koroško, potlej nekaj časa jabelka v Wiirtemberg, sedaj je ta kupčija nekaj zastala. Bojda so se kupci na Kranjsko preselili, koder ga neki bolj po ceni dobijo, vendar se že drugi glasijo, med tem se pa tudi doma marljivo tolkec dela in sadje suši. Prav tako. Letošnje vino se pričakuje kot dobra kapljica, koja se tudi lahko dobro proda. S pridobljenim denarjem pa bo priden gospodar previdno razpoložil t. j. svoje domače potrebe prekrbel,sitne dolge poravnal in še v bogoljubne namene tudi nekaj poklonil. — Kako lepo je ravnal občinski odbor doloeivši pri zadnji seji lepo svoto denarja v nakup pobožnih bukvic v razdelitev med odhajajoče šolarje! Ako že občina mora šteti večkrati za Bog si ga ve, kake baže ljudi, zakaj bi pa svojim nedolžnim otročičem veselja napraviti ne smela? Dan končanja šole po sv. maši so dobili toraj šolarji vsak nek spominek in sicer ti veči bukvice, manjši pa podobice in tako je bilo veselje občno brez izjeme: učenci so se ločili za nekaj časa od svojih učiteljev v roki spominek ali v srcu resnobne opomine. Med temi eden prvih je bil, da storimo skupno postavljeno obiskanje cerkev v pridobljenje sv. odpustkov. Prvo nedeljo se je tisto dovršilo v Gorenjski podružnici. Drugi medsebojni opomen je, da se v počitnicah po nedeljah popoludne udeležimo spet skupno češčenja sv. Rešnjega Telesa, prvič v lastno popožno vadbo in drugič, da bi se zadostilo nečasti. koja se posebno godi po nedeljah in praznikih še celo od mladih ljudi bodisi po zanemarjenju svojih krščanskih dolžnosti, bodi si celo že po grešnem življenju ali raz uzdanju. Saj se to mnogokrat vidi, naj pa povem danes tukaj le enega. Ko se preteklo nedeljo šolarji pred cerkvo v obiskovanje podružnice zbirajo, sliši se naenkrat hrup in kaj V Mlad smrkavi fant skuša z vso močjo mlado deklice, ki se za vrata pri kapelici komaj še drži, odtrgati in po sili v krčmo na ples vleči. Obranimo jo, ali v kratkem se spet zasliši mili klic, in kaj je sedaj? Na drugi poti, bolj na stranskem poskušajo isto trije drugi mladenči. Bili so bojda mladenči in dekleta iz soseske. Hvala takim pridnim, vestnim deklicam in njih odgojiteljem. Bog nas pa varuj takih fantov razuzdancev. Celo končavši obiskanje cerkve se spet ravno isti dan naleti tropa pijanih mladih ljudi različnega spola — bojda tudi iz soseske. Tudi ti so se nekrščansko vedli proti
nekaterimi deklicam, ki so jih srečale. Kaj bo iz take mladine?
Od Celja. (Državna podpora) Na god svitlega cesarja došla je v Celje nakaznica vis. c. kr. namestnije v Gradcu z dne 26. sep. t. 1. po katerej se ima gg. župnikom še za tekoče leto ona doslej navadna podpora iz državne blagajnice (prav za prav od denarja, ki se nabere po tako zvano: „religionsfondssteuer") v onem znesku, kakor pretečena leta izplačati, na gg. kaplane pa letos niso nič več mislili. Zakaj ne, bi utegnil kdo vprašati? Zato ne, ker se je njim letos baje plača vravnala — vravnala tako — da se Bogu usmili. — Doslej dobivali so gg. kaplani na kmetih po 60 gld. — po mestih pa po 93 gld. letne podpore — letos pa ta vsem izostane. Namesto podpore dobili so le nekateri izmed njih nakaznice na zboljšano plačo, drugi pa celo nič! Pa veste, kakšua je ta „zboljšana plača" ? Eden n. pr. dobi namesto 60 gld. 5 gld. beri: pet goldinarjev, drugi šest itd. Dovoljeno mu je pa, po ta znesek 1 Škrat v letu priti, ker mu je c. kr. davkarija dolžna vsak mesec 41 do 50 kr. izplačati! Upajmo, da bo po drugih okrajih boljša! Daje v našem okraju vravnanje duhovniške plače tako slabo izpadlo, temu so mnogo krivi oni, ki so kmetom nekdaj prigovarjali, jih naravnost silili, da so dali bernjo odkupiti ali na denar spremeniti. Sedaj se vidijo žalostni nasledki — pa kaj da je že prepozno! Državni poslanci naši naj vendar to stvar na Dunaju sprožijo!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar bili so na Dunaju. V torek, dne 5. oktobra, so bile pod njih predsedništvom konference ministrov, da se določi skupni proračun za prihodnje leto. — V sredo pa je bil zbor ministrov, naših in ogerskih, ter je veljal nagodbi med avstrijsko in ogersko skupino dežel. — V drž. zboru je bila zadnji petek druga in ta torek že tretja seja. V uni so nemški liberalci koj pokazali, da jih je še zmerom volja prazno slamo mlatiti ter uživati za to na d en 10 gld. Kar cel kup vprašanj so izvlekli do grofa Taafteja, vredno pa ni nobeno le odgovora. Nov draž-binski red, čegar besedo smo mi že objavili v našem listu, bode kmalu postava in upamo, da dobrodejna. — V Gradcu so čevljarji sklenili vsakemu dati 2 gld. plačila, ki ujame človeka, kateri prodaja že narejeno obutev pa se ni čevljarije izučil. Pametna misel. Za mestnim zastopom v Gradcu sklenil je še obč. zastop v Kindbergu, odpustiti iz službe vse, ki niso Nemci in naprej sprejemati le Nemce v svoje službe. Kaj reko k temu naši nemškutarji ? — Korošci so izgubili svojega škofa. V petetek,
dne 1. oktobra, so dosedanji mil. knez in škof, Peter Funder na naglem umrli. V ponedeljek pa je bil sijajen pogreb. Udeležili so se ga nadškof Solnograški, zatem škofje iz Maribora, Gradca, Ljubljane pa iz Tridenta. Ranjci škof je bil Nemec in pričakuje se sedaj po vsej pravici, da mu bode naslednik Slovenec, ki bo ustrezal obema narodoma. — Pri požaru v Kočah delali so tamošnji jetniki marljivo ter marsikatero reč rešili iz požara, za to pa so jim svitli cesar, nekaterim celo, drugim pa precej kazni opustili. V Borovljah je nekdo v soboto, dne 2. okt, ustrelil na g. Wernerja, vodjo žične tovarne ter ga je nekoliko ranil. Kdo in zakaj je to storil, ni znano. — C. kr. notarji na Kranjskem so imeli v ponedeljek shod ter so sklenili, naj bi se legalizovanje svot do 100 gld. godilo brez plačila. — Šole so v Ljubljani vse prepolne, izlasti pa ljudske, po 100 in še več otrok je v enem razredu. —
V	Gorici biva sedaj ces. namestnik, baron de Pretiš in ostane še menda celi mesec ondi, potem pa se preseli v Trst in vzprejme zopet svoje opravke. — Na Bolškem polju so imeli uni mesec velike topničarske vaje, ob enem pa so poskušali tudi poštne golobe ter jih menijo vporabljati za pošto ob času vojske. — V Trstu še ni kolere konec, po 10 do 15 jih še vsak den vzboli. V nedeljo popoludne priplul je ruski parnik „Svet" v luko pri Trstu ter prinesel 18,000 met. centrov petrolja seboj. —
V	Damalciji niso zadovoljni z vlado, ker jim pošilja lahone v ces. službe. — Hrvaški sabor snide se koncem tega meseca ali radi pritiska od strani madjarske vlade se ne nadjamo veliko od njega. Madjari še vedno nič ne odpusté ministru Kalnokyju, ker ni Avstrija hitela bolgarskemu knezu na pomoč, ko so ga od-stavljali. Prijeti ga čejo za to v prihodnjih delegacijah.
Vnanje države. Da še je vedno bolgarsko vprašanje na površju, umeje se lehko, težje pa že, čemu se stori tako malo zato, da se kmalu reši. Ruski poslanec, baron Kaulbars, potuje sedaj po deželi ter se hoče prepričati, kako mnenje je pri bolgarskem ljudstvu glede volitve kneza. V Sofiji je bil v nedeljo velik tabor in ljudstvo je terjalo, naj se v teku 8 dni izvrše volitve za veliko sobranje, Kaulbars pa terja, da se godé one še-le po dveh mesecih. Izmed častnikov, ki so se upora zoper kneza udeležili, drži še sedem zaprtih, druge pa so izpustili. — Srbski kralj, Milan, šel je iz Gleichenberga na Dunaj ter ga je naš svitli cesar v soboto obiskal, Milan pa je bil potlej pri velikem dinéju pri svitlem cesarju. Misli se, da ta njegova pot ni brez pomena za Srbijo. — Turčija se sedaj poprijema Rusije in ne ma ra vabljivih glasov, ki ji dohajajo od An-gli čanov. Ali je že mar izpoznala, da je tem
malo mar zanjo, veliko pa za nje denarje? — Bismark bi se ne opekel rad, za to noče potegniti se za Bolgare, rad pa bi to vsekako; ko bi ne imel strahu pred Francozi, storil bi to tudi gotovo ali tako ne sme žaliti ruskega medveda. — Anglija lovi zaveznikov, kajti zdi se ji, da pride do velike vojske, ako se ne napravi kmalu red v Bolgariji; in več ali manj doseže tudi njo taka. — Na Francoskem vrše se priprave za vojsko prav na tihem, le sem-trtje se sliši kak glas o tem. Tako sedaj, ko je vojni minister poskušal neko novo strelivo, ki še bojda razdira hujše, kakor dinamit. Menda pa vendar-le ne bo tako hudo. — Spanjski kraljici svetuje zdaj njena vlada, da naj ne po-milosti zarotnikov, od drugod pride pa prošnja za prošnjo, naj jim prizanese. Brž ko ne se odloči še ona za pomiloščenje. — Italija bode vpeljala nove puške — repetirke. Sedaj se vadijo pri Turinu častniki na-nje in potem bodo le-ti pa vojake podučevali rabo repetirk. Tedaj povsod priprave na vojsko. — V Sudanu dobe nov davek — na palme. Uže so jih deviši prešteli in na tanko zapisali, koliko da jih ima kdo na svoji zemlji.
Za poduk in kratek čas.
Lurška mati božja.
(Dalje.)
Ob štirih popoldne zagledam morje — sredozemsko morje, drugokrat v mojem življenji ga vidim, in zdajci smo bili v pomorskem mestu Cette (Set). Mesto ima varno pristanišče za ladje. Tukaj vidiš ladje vsake sorte in vsake vrste; komaj se ena druge ogiblje ; mrgoli jih kakor gosek in rec v kakem vaškem ribniku. Občudoval sem med drugimi velikansko špansko ladijo na jadra; bila bi lehko vseh onih ladij mati. Na pokrovu te ladije je ravno obedovalo kakih deset Spancev. To so lepi ljudje; visoke postave, črnih lasi in obrvi, in za obrvmi se bliska živo in svitlo oko, kakor večernica na otemnelem nebu. Takega človeka bi najrajši v škatljico djal in ga nesel domu kazat, pa predaleč bi ga bilo nositi.
Mesto Cette je bolj nesnažno ko snažno. Tukaj vse kupčuje; ljubi „dnarček" je tukaj prva stvar. Ne spominjam se, da bi v tem mestu cerkvo videl; goste cerkve gotovo niso. Tukaj so Kristusovo besedo prevrgli; tukaj se reče: Iščite najprej denar in vse drugo vam bode navrženo. Za obed je danes bil kisel kruh in vino, za večerjo nekoliko črne kave — petek je!
Ob šestih zvečer nas zopet naložijo, ali prav za prav natlačijo v vozwe. Tesno sedimo kakor sužnji. Samo pomislite, Slovenci! Francoski vozovi so za pol metra nižji od naših in blizo toliko tesneji, in vendar po deset romar-
jev v eden voz zgnjetejo. Zraven tega ima vsaka oseba po dve torbi ali culi, katerih ni moči niti stlačiti doli pod klop, niti djati gori v pleterke, ker so pretesne. Ce položimo culiee pred se, tedaj nog ni kam djati, če jih naložimo na klop, potem ni kje sedeti. Vendar se železniški uradniki nikakor niso dali prepro-siti, da bi še vsaj en voz pripregli. Dobro se še spominjam neprijaznega obraza višjega železniškega uradnika. Baruse so mu visele črez usta, kakor težki oblaki visijo doli na zemljo, kedar meni 14 dni deževati.
Zdaj jo zavijemo proti mestu Toulousi — proti severozapadu. Dokler še je dan, se pe-Ijamo skorej med samimi vinogradi. Trs obre žejo kakor mi vrbo, noter do debla; vsled tega gleda trs iz zemlje, kakor bi peščico kazal, ni nič viši. Iz trsa zraste kakih pet do sedem rozg, ki so komaj pol metra dolge, na katerih vidimo že na pol zrele grozdiče. Kolja taki gorici ni treba. Vino ni kaj posebnega; sicer pa ima manj vinske kisline, kakor naša vina; zato pa si tudi s tem vinom nismo zelo žeje ugasili. Vode pa sploh ni piti, saj same ne, ker je pretopla; še za umivanje je premehka. O polnoči pridrdramo v veliko mesto Toulouse, ki šteje 130.000 prebivalcev.
Ostal sem tešč, da zamorem pri prvi zarji stopiti pred altar. Ob štirih se napotim v cerkev sv. Saturnina. Prilično se mi je slovenska dekla pridružila. Ko je videla velikanske palače in visoke hrame mi je rekla: Gospod, kako se bode na sodnji den vse to rušilo. Res lepa misel za romarico. „V vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boš grešil."
Cerkva sv. Saturnina je velikanska in prekrasna: dosti lepših menda na Francoskem nimajo. Troje umetno izdelanih vrat obiskovalcu že zunaj obeta, da bode videl prelepo cerkvo. Cerkva ima podobo križa in je 115 metrov dolga in 64 metrov široka. Posvečena je sv. Saturninu, ki je tukaj kot prvi škof oznanjeval Kristusovo vero. Bil je svet in goreč škof; hudi duhovi malikovalskim popom niso odgovarjali, kedar se je on podal v svojo cerkev. Vsled tega ga neverniki primejo, ga strašno mučijo in na zadnje ga divjemu biku na noge privežejo, ki ga je do smrti povlačil, tako, da so možgani in kri ulice poškropili. Njegovo sveto telo pustijo na cesti ležati, dokler se dve pobožni gospe ne prikradete in ga v globokem grobu pokopljete ter tako pred neverniki skrijete.
Sv. Saturnin je trpel okoli 1. 70 po Kr. Leta 380 je pozidal škof sv. iSilvij novo cerkev, v katero so prer.esli ostanke sv. mučenika. Cerkva je že dvakrat bila razdjana, a zopet postavljena, in ostanki sv. škofa se do denešnjega dne v nji hranijo. Nad velikim altarjem vidiš
ploščo iz rudečega marmorja; na nji ležita dva bika iz brona ter na svojih hrbtih nosita pozlačeno srebrno trugo, v kateri so hranjeni ostanki sv. Saturnina. Trugo pokriva lepo in dragoceno nebo. Tudi na tistem torišči, kjer se je vrv vtrgala, s katero je bil sv. škof na bika privezan, so postavili cerkev, katero smo pojdoč obiskali.	(Dalje prih.)
Smešnica 40. Učitelj: „France povej mi, koliko je jabelk, če prideneš dve k dvema?" France: „Štiri". Učitelj: „In če še daš k njim dve, koliko jih je potlej ?" France: „Sest". Učitelj: „Ako še prideneš dve, ^koliko jih je?" France: „Osem". Učitelj: „Ce pa še deneš k tem jih osem, koliko jih bo tedaj." France: „Osem in osem, no teh bo pa že blizo za — srednjo locanjo."
Razne stvari.
(Za šolo.) Svitli cesar so za kat. šolsko društvo na Dunaju podarili 300 gld.
(Obč. volitve.) V Makolah je pri občinskih volitvah dne 5. okt. v II. in 111. volilnem razredu sijajno zmagala krščansko narodna stranka. Nemčursko gnjezdo je popolnoma raz-djano. Trikrat slava!
(Na znanje volilcem) Ker je še mesto dež. poslanca za Ptujski volilni okraj prazno, začno se dne 18. t. m. volitve volilnih mož, dne 28. t m. bode pa volitev dež. poslanca. Na to opozarjamo naše narodne može, naj bo tudi ta volitev častno znamenje za prebujene volilce tega okraja.
(Zmaga sile.) V Krčevini pri Mariboru je bila volitev obč. zastopa. Kakor še menda nikoli poprej, pritisnili so letos iz vseh kotov, celo iz Gradca, nemčurji ter pri volitvi zmagali, a še le po tem. ko so slov. stranki nekaj pooblastil zavrgli. Uboga stranka, kateri je take pomoči treba.
(Znižana cena.) Od dne 1. oktobra veljajo od Spielfelda do Maribora in na robe znižane cene na železnici, ako se kupi karta za sem in tje ob enem.
(Okrajni odbor.) Okrajni zastop v Celju je izvolil g. Gustava Stigerja si za predsednika in g. Franca Zanggerja njemu za namestnika.
(Dvojčica.) V Mariboru sta bila zadnji teden dvojčica na ogledu. Stara sta 9 let in imata od reber doli le eno truplo, gori pa ste dve popolni trupli. Otroka govorita italijanski in nekaj nemški. Kdor ju vidi, v srce se mu smilita, saj bosta oba h krati umrla, če le eden vzboli na smrt.
(Nesreča.) Uno nedeljo je žena S. Le-meža, posestnika v Zrkovcih, tako nesrečno padla iz voza, da se je pri priči ubila. Nagla vožnja je bila kriva te nesreče.
(Preloženje ceste.) Ker je okrajna cesta pri Podčetrtku strma in za to neprilična, ima se nižje doli k Sotli preložiti, kjer ji bo svet raven. Smarijski okrajni zastop je v svoji zadnji seji 4600 gld. dovolil, ako se preloži cesta, kakor se namerava.
(Dež. učiteljska konferenca) Le-ta se je letos vršila v Gradcu. V njej pa sta učitelja, J. Erženjak, nadučitelj pri sv. Petru pri Radgoni in J. Bobisut, učitelj v Celju, nedostojno in surovo napadla učitelje na Malem Stajarju, češ, da bujskajo ljudstvo in delajo nemir po deželi. No o takem delovanju naših vrlih učiteljev ne zna menda razun njiju nihče drug, pač pa sta pokazala ona, kako se hujska od tovarišev zoper tovariše Sram ju bodi!
(Imenovanje.) Naš rojak, g. J. Cizej, doma v Gomilski, postal je pristav ces. kr. okr. sodnije v Idriji, g. M. Suliač, doma pri sv. Juriju na Stavnici, pa suplent na višji c. kr. gimnaziji v Ljubljani.
(„Matica Slovenska".) V soboto dne 9. oktobra bode ob 5. uri popoldne 74. seja odbora „Slov. Matice" v lastni hiši na Kongresnem trgu. Dnevni red je: 1. Potrjenje zapisnika 73. seje, 2. naznanilo prvosedstva, 3. poročilo književnega, 4. gospodarskega in 5. Kopitarjevega odseka, 6. poročilo tajnikovo in 7. posameznosti.
(Novi zvonovi.) Dne 17. oktobra bodo v Podčetrtku nove od Denzelna vlite zvonove v turn potegnili.
(Tatje.) Pri sv. Petru zunaj Celovca so tatje vlomili v hišo mesarice J. Jaric, ter ji odnesli kaso, v kateri je bilo več jezer denarja. Na srečo so jih začutili in jim sledili tako naglo, da so pustili kaso pa jo popihali naprej. Na sumu imajo želez, čuvarja v obližju, a dokazali mu še niso tatvine.
(Požar.) V Beljaku so imeli v zadnjem tednu meseca septembra dvekrat požar in čudno, obekrati je trpel škodo pivar Jože Kern. Vidi se iz tega, da ima mož nevarnega sovražnika.
(I zp r a š e v al n a komisija.) Na c. kr. učiteljišču v Mariboru se bodo poslej. kakor doslej samo v Gradcu, vršile preskušnje gg. učiteljev. Komisija za ta izpraševanja obstoji iz teh-le gg.: Ravnatelj J. Kaas ji je predsednik, prof. Fr. Janežič pa njegov namestnik, udje pa so prof. J. Ehrat, prof. L. Lavtar, prof. na realki J. Spiller. glavni učitelj J. Le-vitschnigg, učitelj J. Miklosich, J. Koprivnik, R. Marki in supl. J. Fon.
(Veroskrunstvo.) V Pragi sta dva človeka v nekej krčmi „špilala" spoved, eden bil je za „spovednika", drugi pa za „spovedenca". Za takšno „špilanje" je sodnija sedaj prvemu prisodila ječo za 14 dni, drugemu pa 8 dni. Oba sta dobila toraj nekoliko prostega časa za pre-
mišljevanje, da se o svetih rečeh ne sme norčevati, toraj tudi ne spovedi „špilati".
Lcterijne številke: V Gradcu 2. oktobra. 1886: 26, 54, 30, 67, 56 Na Dunaju „ „ 30, 16, 28, 22, 21
Prihodnje srečkanje 9. oktobra 1886.
Podučiteljske službe
na ljudskih šolah pri sv. Duhu na Stari gori in pri Kapeli v IV. plačilni vrsti, se začetkom zimskega poletja 1886/87 definitivno ali pro-visorično oddajo.
Prositelji naj vložijo svoje prošnje do 1. novembra 1.1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Gornji Radgonski, dne 2. oktobra 1886.
1-2	Preilseililik.

Soboto 2. oktobra se je na potu od hiše štv. 11, koroške ulice, čez glavni trg do sto-lične ulice, bel koščen s križcem in dvema srebrnima svetinjicama ozalšan rožni venec zgubil. Kdor ga najde, naj ga odda v koroški ulici hiš. štv. 11. v prvem nadstropju proti nagradi treh goldinarjev.
so se uradna Pis" «ss> I« PP i I «t ma. Kdor jih najde,
naj jih odda pri Francu Kottiku, Miihl-
gasse štv. 7, v Mariboru.
branje
priporoča nove polovnjake z železnimi obroči po najnižji ceni
Fel. Schniidl,
2-3	sotlar v Mariboru.
III knjiga: „^ivotopissi" str. 397,
iztis po 70 kr. IV. knjiga: „Ftazlično blago"
str. 428, iztis po 1 gld. dobivate se pri izdajatelju č. g. Mi h. Lendovšek-u v Makolah (Maxau bei Pültschah.)	2-10
Prva in druga knjiga ste pošli!
7&S3	kateri je že več let kot cerkve-
nik k zadovoljnosti služil, išče tako službo pri kaki farni cerkvi. Več povč upravništvo „Slov. Gosp.". kjer so tudi spričevala shranjena.
Najboljše žganje se dobiva v žganjarji
rieserji
y Hočah pri Mariboru
kakor:
Tiopinska žganjica .... gld. 18—25 Drožena „ . . . . 20-40
Slivovka........ 22—40
Rostopšin.......„ 20—24
Višnjevec.......„ 20—24
Brinjevec.......„ 22—26
Grenki........„ 20—24
Velika zaloga starili in novih štajerskih slivčvk, pravega starega droženega in tropin-skega žganja
D^S,- Če se vzenia 1 hektoliter, se dobi zaželeno blago na vse železne postaje prosto.	5—10
Takoj vsprejmem
za svoje prodajalnice z mešanim blagom
žensko
srednje starosti (25—35 let), zmožno branja in pisanja, veščo v računstvu in perilnem šivanju.
Matija Grabrijaii,
1-2 trgovec v Vipavi (Notranjo-Kranjsko.)
"V žg-aiijariji
Ignacija Rosman-a
Jr* tli j IX
prideluje se slivovica, droženka, tro-pinska žganica, brinjevka, kakor tudi rosolija, žganje iz kumine in poprove mete, rostopšin, višnjevec itd. itd.
Priporoča svojo veliko zalogo dobrih in postaranih žgani c ter prosi za obilno obiskovanje.	3-12
		' ií : ,-V K '	
			

•53ŠŠŠ1
Gr. Selimidl & Comp, „pri škofu"
v Celji na oglu glavnega trga štv. 38 „pri štepihu",
priporočujeta svojo posebno veliko in lepo za'ogo
zimskega blaga,
kakor:
vsakovrstne suknine, štofa, vatmola, spangoleta in druge volnate robe. Dalje imata v zalogi največjo izbirko velikili zimskih facaneteljev ali rut; najnovejše vzorke kretöna in tiskovine (druka); hlaéevine in raznobarvnega barhenta; odeje, koče in različno drugo zimsko robo po najnižjih cenali, in sicer še cenejši, kakor poprej. Prave amerikanske Šivalne stroje, najboljše in močnejše „Singer" in „Howe" za krojače, črevljarje in šivilje po 30, 35 in 40 goldinarjev. Kdor dobro in cenó kupiti želi, blagovoli naj priti v našo prodajalnico.
(•I. .SV7tmírfí lil tlt iiff v Vetji.
Zaloga sukna; platna vsakdanjega rokotvornega in novo-šegnega blaga, ter pravih amerikanskih šivalnih strojev na oglu glavnega trga in poštnih ulic štv. 33 v hiši gosp Jožefa K os t a, fabrikanta žajfe, „pri štepihu'.
m
1 ij
m
I
I m
rijl 1 I
rilJj
m
iñsii
m
08288654