SREČNO 1974 želi uprava in uredništvo Leto se bo znova prevesilo In leto se bo znova prevesilo. V noči med dvema letoma si bomo zaželeli zdravja, sreče, uspehov .. . Naj ta voščila ne veljajo samo tebi, njemu, meni... Naj velja to za nas vse! Leto, ki mineva, nam je dalo zadosti izkušenj, katera smo plačevali tudi z mrzlimi kosili, z manjšo proizvodnjo, celo z nič dela. Bilo je leto, ki ga bo zgodovina naše skupnosti, našega delavca zapisala kot leto naše preobrazbe, novega napredka v odnosu človeka do človeka. Ni lahko utirati poti pravičnosti in poštenju v svetovni družbi intrig, hlastanja in oblastnosti. Naša pot je pot svobodomiselnosti, ki si jo lahko privoščijo samo tisti, ki so dejansko pošteni, ki ne mislijo nase, ki mislijo na vse in na vsakogar, ki negirajo vse kar je mešetarsko in profitarsko. Tudi leta pred tremi desetletji nas niso strla. Prav narobe! Prav ta leta so pokazala, da delavec je, da delavec želi in si prizadeva vsakomur dati boljši kos kruha. Marsikomu je bila naša rast in naš napredek trn v peti, toda ta trn je bil tolikšen, da ga je bilo bolje priznati kot pa se z njim spoprijeti. Nobeno intrigantstvo in nobene grožnje ob zvokih jekla nas ne morejo prizadeti. Naša zavest je močna, prekaljena v boju za pravičnost in prav zato neuničljiva. Pri nas ne gre za boj proti prestižu. Pri nas gre za boj pridobivanja dobrin za nas vse, ne za dobrine posameznika. Ali naj bi ob inventuri naštevali osnovne vrednosti nas vseh: zavest monterjev pri popravilu termoelektrarne Šoštanj, zavest rudarjev ob vdoru voda, zavest delavcev, ki niso rudarji pa gredo kopat linit, zavest gospodinj, ki namesto »gosposkega kosila« skuhajo enolončnico (manj energije — ne njihove, ampak električne) pa zavest nas vseh: dobro nam je, pa ne na račun kogarkoli, ampak na račun nas vseh, na račun naših rok in naših možganov. Da, takšni smo, želimo samo pravilno vrednotenje naših rok in naših glav. Vsakomur želimo dobro, vsakomur želimo po njegovi vrednosti in sposobnosti, nikomur slabo in ker mislimo tako, ker mislimo pošteno in dobro si stisnimo roke in zaželimo si lepši, boljši in uspešnejši jutrišnji dan v novem letu in v vseh letih za njim. 28. december 1973 • Leto IX., št. 38 in 39 • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini Proslava ob dnevu JLA Plesno tekmovanje V Velenju je bilo minulo soboto mednarodno plesno tekmovanje med mestom Shiedam z Nizozemske in domačim plesnim športnim klubom. Goste in gledalce v dvorani je najprej pozdravil predsednik turističnega društva Velenje Avgust Tanjšek. Velenje in Shiedam sta prijateljske stike navezala letos poleti. Takrat so se tudi dogovorili, da se bodo plesalci obeh mest pomerili med sabo v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Pod geslom »Šport druži narode« se je za tem začelo tekmovanje, v katerem so imeli nekoliko več športne sreče velenjski plesalci ter o-svojili pokal. V spomin na prijetno bivanje v Velenju sta podpredsednik velenjskega turističnega društva Gustav Verdelj in predsednica organizacijskega odbora za izvedbo mednarodnega dvoboja, Branka Mrav-ljak, podarila mladim Ni- zozemcem rudarske svetilke. Prireditev, katere pokrovitelj je bila Ljubljanska banka, podružnica Velenje, so z nastopom popestrili tudi šaleška folklorna skupina ter mladi plesalci z osnovne šole Miha Pintar-Toledo. Izredno pa sta navdušila gledalce z ekshibi-oijskim nastopom Drago in Verena Šulek, ki sta dan poprej osvojila naslov državnih prvakov v športnih plesih. vanju je Jože Melanšek poudaril pomembne uspehe, ki so jih dosegli pri utrjevanju vseljudskega odpora v krajevnih skupnostih pa tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Martin Slatinšek je na slovesnosti prebral ukaz vrhovnega komandanta o-boroženih sil SFRJ Josipa Broza Tita, po katerem je bilo napredovanih v višji čin 45 oficirjev, 40 podofi-cirjev, čin vodnika je dobilo 27 članov, pismene pohvale od 9. armade pa pet članov. Za vestno, prizadevno in uspešno delo na področju urjenja, utrjevanja partizanske enote Velenje pri njenem strokovnem, tehničnem in idejnopolitič-nem delovanju na področju občine je dobilo priznanja 17 vojakov, starešin ter Vinko Medved iz Zavodenj. Za prizadevno delo ter o-sebni zgled pri krepitvi splošnega ljudskega odpora pa so še posebej izročili priznanja Jožetu Me-lanšku in Jožetu Vebru. Priznanje je podelil Franjo Korun. V domu kulture v Velenju je bila tudi letos o-srednja proslava ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade, ki so se je udeležili starešine, vojaki ter drugi gosti, v kulturnem programu pa so nastopili recitatorji rudarskega šolskega centra Velenje, rudarska godba in moški pevski zbor Velenje. V imenu Zveze rezervnih vojaških starešin in partizanske enote Velenje je pozdravil udeležence proslave Martin Mlatinšek, Jože Melanšek pa je spregovoril o dogodkih izpred 32 let, ko je bila v bosanskem mestecu Rudo po nalogu tovariša Tita ustanovljena I. proletarska narodnoosvobodilna brigada. V nadalje- FRANJO KORUN je podelil priznanja : l lJ/j\\ fJ/X\.\tJ/A\\ tJ/J\\ tJ/J\\ ljl.i\\ Tjlji\\ I Ju VI tJl*> 11 Istii \ l iJhl \ 11. m m m Ip. Itžš it p n mi S® ife irM ti? ŠSšS ifM Iffe is m m H ii ti it !tž M mi m 'M sm m Wi 0. mi lil £$5 Mi Wi ms M M 'Mi m m §f§ m* m M m* Wi m Ste® Wi p 5#J> im ms Wi ste® mi m mi m /i3 •9H- OCENA REZULTATOV POSLOVNEGA USPEHA GOSPODARSTVA — JANUAR - SEPTEMBER 1973 RAZVOJNE ZASNOVE • CELOTNI DOHODEK GOSPODARSTVA Visoka rast celotnega dohodka, ki smo je vajeni že od leta 1970 dalje, se je nadaljevala tudi v letošnjem letu. Celotni dohodek je v gospodarstvu porasel za o-koli 21 % (posamezne dejavnosti pa so povečale celotni dohodek takole: industrija in rudarstvo za 17%, kmetijstvo za 5 %, gradbeništvo za 85 %, trgovina in gostinstvo za 31 %, obrt za 33 % in stanovanj sko-komunalna dejavnost za 138%). Ob visokem porastu celotnega dohodka so stroški proizvodnje naraščali še hitreje (za 22,5 %) tako, da je doseženi bruto dohodek porasel v celotnem gospodarstvu le za 16,2 %, na kar je vplivalo hitrejše naraščanje cen za nabavljene surovine in reprodukcijski material in premajhna angažiranost gospodarstva za racionalizacijo proizvodnje in odpravljanje notranjih slabosti. (Večletna tendenca hitrejšega naraščanja stroškov proizvodnje zahteva temelj itejšo proučitev in oceno vzrokov na tem področju!) Poleg tega pa so na visok porast stroškov vplivale še terjatve, stare nad 90 dni, ki jih po veljavnih predpisih or-ganizaicje združenega dela ne smejo obračunati v delitvi dohodka. • RAZDELITEV DOHODKA PO NAMENU Dohodek gospodarstva lahko razdelimo na dve osnovni kategoriji: na zakonske obveznosti in delež gospodarstva, kamor štejemo tudi pogodbene obveznosti, ker je na njihov nastanek imelo gospodarstvo določen vpliv. V letošnjih devetih mesecih so se glede na isto obdobje lani oblikovala naslednja razmerja: (v tisoč din) Obdobje januar-sept. Indeks 1973/72 Struktura 1972 1973 1972 1973 Bruto dohodek 766.935 891.215 116,2 100,0 100,0 a) zakonske obveznosti 120.370 155.311 129,0 15,7 17,4 — prisp. in davki od oseb. dohodkov 102.938 120.908 117,4 13,4 13,6 — ostale zakonske obveznosti 17.432 34.403 197,3 2,3 3,8 b) delež gospodarstva 646.565 735.904 113,8 84,3 82,7 — pogodb, obveznosti 72.940 86.008 117,9 9,5 9,6 — neto oseb. prejemki in ostali oseb. prjemki 204.238 274.352 134,3 26,5 30,9 — amortizacija 196.615 222.183 113,0 25,5 24,9 — stanov, prisp. 12.288 35.092 285,6 2,0 3,9 — ostanek dohodka (skladi) 160.484 118.269 73,7 20,8 13,4 Obravnavani rezultati kažejo, da se je delež gospodarstva v globalu zmanjšal za 1,6 poena, ker pa so hitreje rasli nekateri drugi izdatki iz dohodka, se je delež sredstev za amortizacijo in sklade zmanjšal za 8 poenov. Pri tem je treba upoštevati, da so delovne organizacije letos izločile za stanovanjske sklade precej več kot lani (stopnja prispevka je porasla od 4 na 9 %), kar se tudi odraža pri ostanku dohodka oziroma sredstvih za sklade. V breme ostanka dohodka za sklade plačuje gospodarstvo obvezna posojila in izvaja druga izločanja, tako da so razpoložljiva sredstva za nove naložbe precej nižja (posojilo za manj razvita območja, odplačilo kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva, združevanje sredstev za energetiko in promet). Prikazana razmerja v delitvi dohodka ne vsebujejo učinka omejitve obveznosti za financiranje splošne in skupne porabe. Ta učinek se tudi ob koncu leta ne bo odrazil v delitvi poslovnega uspeha, ker se bodo rezultati omejitev knjižili direktno v dobro poslovnega oziroma rezervnega sklada. Delovne organizacije so doslej namreč obračunavale prispevke od o-sebnih dohodkov za financiranje izobraževanja, občinskega proračuna, invalidsko pokojninskega zavarovanja in otroškega varstva po stopnjah, ki so veljale lani, niso pa še izdelale obračuna glede na zvezne predpise in določila družbenega dogovora o omejitvi splošne in skupne porabe. V prikazani delitvi niso upoštevane omejitve za vse ostale zakonske obveznosti, ki smejo letos doseči po zveznih predpisih le lanskoletno raven. Sem spadajo prispevki za vodni sklad in mestno zemljišče, ki so jih delovne organizacije obračunale več, kot predvideva predpis. Ostanek dohodka vsebuje še vse tiste dajatve, ki se plačujejo iz te osnove. Med temi so take, ki so veljale že prejšnja leta in ne predstavljajo nove obremenitve gospodarstva. Na novo pa je letos uvedena obveznost plačevanja republiškega davka od dohodka namesto dosedanjega prispevka od o-sebnega dohodka. Višina davka bi morala v globalu ostati enaka višini plačanega prispevka od osebnega dohodka, toda delovne organizacije s področja gospodarstva so že v prvi polovici letošnjega leta vplačale več kto je znašala celoletna obveznost. Prizadevanje za izboljšanje likvidnosti gospodarstva se odraža v dejstvu, da so letos nominalno precej padle obveznosti do dobaviteljev kot tudi terjatve do kupcev. Izgube znašajo v letošnjih desetih mesecih 688.000 din (Industrija gradbenih elementov Velenje) in so se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta močno znižala (v letu 1972 so znašale izgube 3,495.000 din). Zaloge (materiala in drobnega inventarja, nedokončane proizvodnje, gotovih izdelkov, trgovskega blaga ter konsignacijskega in komisijskega blaga) so v letošnjih devetih mesecih porasle za 61,2%, kar je mnogo več kot rast celotnega dohodka. Na tako visoki porast vpliva predvsem industrija in obrt, medtem ko so pri vseh ostalih dejavnostih rasle zaloge počasneje kot celotni dohodek. Na porast zalog v industriji vplivajo predvsem zaloge gotovih izdelkov, ki so porasle za 186,6%. Na tako visok porast zalog je vplivalo predvsem manjše povpraševanje. • TEŽAVE IN PROBLEMI, S KATERIMI SE SREČUJE GOSPODARSTVO Kljub znatno boljši globalni usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem v letošnjem letu še vedno ugotavljamo, da ponudba prepočasi sledi povpraševanju. Poudariti je treba, da poslujejo tako proizvodne kot storitvene dejavnosti pod vedno težjimi pogoji, ker smo vezani v veliki meri na u-voz reprodukcijskega materiala, ki se na svetovnem trgu stalno po-dražuje. Na to podraže-vanje je močno vplivala tudi naša dosedanja monetarna poltika. Delovne organizacije morajo plačevati tudi visoke carinske dajatve. To je e- den izmed vzrokov, da se že nekaj let povečuje delež materialnih stroškov v strukturi proizvodnje, da se zmanjšuje akumulativnost gospodarstva in da imamo še vedno močne pritiske za povečanje cen. Prav zato pomeni letošnja re-valvaeija dinarja bistven preobrat v smeri večje obrambe našega gospodarstva pred uvoženo inflacijo. Omejitveni faktor pri rasti proizvodnje je bilo tudi pomanjkanje e-lektrične energije. Delovni kolektivi se trudijo da bodo z dodatnimi napori (v prostih sobotah in nedeljah) nadoknadili izpad proizvodnje. Letošnje leto je bilo izredno suho in je bila proizvodnja hidroelektrarn znatno nižja od bilančnih prizadevanj. Zaradi pomanjkanja premoga in remonta v TE Trbovlje II in znane o-kvare v TE Šoštanj III so se morale omejitve porabe električne ener-lije močno povečati, kar je vsekakor vplivalo na izpad celotnega dohodka v gospodarstvu. Zaostajamo pri modernizaciji premogovnikov, ki v preteklih letih zaradi politike cen niso imeli potrebnih lastnih sredstev za modernizacijo in v predvidenem času niso dobili kreditnih sredstev. Tako je premog postal ozko grlo v proizvodnji elektrike. To je poleg nadpo-prečno sušnega obdobja in pogostih izpadov v termoelektrarnah pospešilo energetsko krizo, ki je nastopila nekoliko prej in ostreje, kot je bilo predvideno. Izboljšana oskrba termoelektrarne Šoštanj z lignitom je bila dosežena s sobotnim in nedeljskim delom v rudniku. Zato oskrba ostale potrošnje z lignitom ni zadovoljiva. V sedanji situaciji bi bilo treba zagotoviti zadostno oskrbo vsaj s tekočimi gorivi. Potrebna pa bo široka družbenopolitična akcija za optimalno porabo in za varčevanje pri vseh vrstah energije. O-meniti je treba, da so se po rigoroznih omejitvah električnega toka v letošnjem letu delovne organizacije začele zanimati za nabavo lastnih termoagregatov, kar je na splošno gledano v normalnih razmerah neracionalno. V sedanjih razmerah pa, ko ne bo mogoče še nekaj let povsem zagotoviti nemotene oskrbe z električno energijo, bi bili upravičeni nakupi lastnih agregatov v gospodarskih organizacijah, kjer proizvodno-tehnični proces zahteva neprekinjeno delo. • ZAPOSLENOST IN KADRI V letu 1973 je v družbenem sektorju zaposlenih 15.580 delavcev, kar je za 7,70 % več kot v preteklem letu. V letošnjem letu smo v družbenem sektorju na novo zaposlili 1.127 delavcev, kar pomeni, da organizacije združenega dela še vedno povečujejo proizvodnjo predvsem z zaposlovanjem novih delavcev. Ekstenzivna rast zaposlenih pomeni tudi prekomerno zaposlovanje nekvalificiranih delavcev. Med novo zaposlenimi je bilo v letošnjem letu 60 % nekvalificiranih delavcev, kar pomeni zastoj v razvoju izobrazbene strukture zaposlenih. S tem se ne u-resničuje osnovna naloga srednjeročnega programa — dvig kvalitetnega nivoja zaposlovanja. Tako stanje na področju zaposlovanja se negativno odraža na razvoju produktivnosti dela in ima ob manjši rasti proizvodnje za posledico nižjo rast produktivnosti. V letu 1973 bomo v gospodarstvu družbenega sektorja dosegli za okoli 13,5 % nominalno rast produktivnosti (kar pa pomeni ob upoštevanju splošnega porasta cen nižjo produktivnost kot v letu 1972). Razlog za dosedanje ekstenzivno zaposlovanje je iskati še v nedograjenem sistemu delitve dohodka in sistemu nagrajevanja in pa v tem, da delovne organizacije nimajo oblikovane politike zaposlovanja, pa tudi v sedanji stopnji tehnične in tehnološke opremljenosti delovnih mest ter obstoječi organizaciji dela, kar je tudi posledica premajhne družbene pomoči delovnim organizacijam pri urejanju teh vprašanj .Urejanje teh vprašanj pa bo še bolj zaostrilo vprašanje ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev, česar pa ne bodo mogle reševati organizacije združenega dela same, pač pa bo potrebna intervencija širše družbene skupnosti. • OSEBNI DOHODKI ZAPOSLENIH Na osnovi podatkov iz periodičnih obračunov delovnih organizacij za obdobje januar-septem-ber 1973 lahko ugotovimo, da je znašal izplačani poprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu 2.349 din oziroma 23,4 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Ker pa so v mesecu juliju zaradi od-mrznitve osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih in delu gospodarstva kot tudi zaradi raznih sprememb v samoupravnih sporazumih o-sebni dohodki močneje porasli, ocenjujemo, da bo to imelo svoj vpliv na precej višji osebni dohodek v celem letošnjem letu. Tako računamo, da bodo zaposleni v gospodarstvu dosegli v letošnjem letu poprečni osebni dohodek 2.403 din, zaposleni v družbenih dejavnostih pa 2.425 din ali obe dejavnosti skupaj 2.407 dinarjev. Nominalni oseb- ni dohodek na zaposlenega se bo na tej osnovi v primerjavi z letom 1972 povečal za 19,4%. Ob porastu življenjskih stroškov za okoli 20 do 21 % bo realni osebni dohodek na zaposlenega za 1—2 % izpod dosežene ravni v letu 1972. Tako se zmanjšuje vloga osebnih dohodkov kot pomembnega faktorja razvoja. V splošnih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih so bile izvršene nekatere dopolnitve in spremembe z namenom, da se uskladijo posamezne določbe med njimi. Valorizirali sta se tudi prvi dve obračunski skupini o-sebnih dohodkov z namenom, da se ohrani življenjski standard delavcem z nižjimi osebnimi dohodki, najvišji osebni dohodek — ob doseganju ustreznih poslovnih rezultatov — pa se je v letnem poprečju lahko dvignil od 6.000 na 7.500 din. Ugotovljeno je, da so v postopkih za sklepanje samoupravnih sporazumov doslej premalo sodelovali delavci. To bistveno pomanjkljivost naj bi odpravil nov sistemski zakon, po katerem naj bi delavci temeljnih organizacij združenega dela na zborih izbrali delegate za konstituiranje komisij po novem zakonu; te pa naj bi izdelale predloge samoupravnih sporazumov v skladu z novim zakonom, ki naj bi uveljavil ustavno določilo, da naj bodo osebni dohodki odvisni od učinkov sedanjega in minulega dela. Prav tako naj bi udeleženci družbenega dogovora do konca leta sklenili družbeni dogovor po tem zakonu. Vsekakor pa mora biti celotna družbena akcija usmerjena v naraščanje realnih osebnih dohodkov. V kolikor do tega ne pride, mora rast osebnih dohodkov vsaj spremljati rast življenjskih stroškov, ker je treba upoštevati ekonomski vidik osebnih dohodkov kot faktor rasti produktivnosti dela in povpraševanja. Pri politiki delitve o-sebnih dohodkov se moramo zavzemati za tako politiko, ki naj zagotovi socialno in ekonomsko stabilnost delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, na drugi strani pa večjo diferenciacijo v osebnih dohodkih na podlagi dela v okviru iste kategorije delovnih mest, kar je osnova za stimulacijo večje produktivnosti in kreativnosti. Ne smemo se bati visokih osebnih dohodkov, ki izvirajo iz dela; politični, socialni in ekonomski problem so tisti visoki osebni dohodki, ki ne izvirajo iz dela. Pod tem razumemo tudi odpravo gornjega limita 7.500 din ob upoštevanju načela, da delavci TOZD na temelju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov odločajo o tem, kako je treba nagraditi ustvarjalno, visoko produktivno in kreativno delo. IIERMINA KLANČNIK P P M 'M M P m m 'M P M ■m P m Ji>I5 /M m Vžig p p P vite m §§ P Sil P P /M p P m P p m P p p ?t§ yi>ii p P fes P P P p p P M P H« P il p M m P p n ff m rte "Si m P m P p sSfe p p «>13 p m p p p p P p POVEZOVANJE GOSPODARSTVA Večji razmah doživlja v Mislinjski dolini sodelovanje in povezovanje gospodarskih organizacij združenega dela, posebej še po vključitvi Tovarne kovanih izdelkov Fecro Slovenj Gradec v Združeno podjetje Gorenje Velenje • Razmišljanja o novih oblikah, posebej tudi o skupnih naložbah v nove programe druge oblike sodelovanja gospodarstva, tako doma kot na tujem. Ljubljanski Slovenijales, na primer, je sodeloval z Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec in Lesnoindustrijskim podjetjem Slovenj Gradec pri gradnji nove tovarne i-vernih plošč. Zahodnonem-ška tvrdka NAUE, eden največjih proizvajalcev avtomobilskih sedežev v Evropi, pa je sofinancirala razširitev proizvodnje gu-mirane žime in avtomobilskih sedežev v TOZD »Tovarna gumirane žime« slo-venjgraške usnjarne. Pred kratkim je bil ustanovljen v Slovenj Gradcu Konzorcij turističnih organizacij, zdaj pa je dana pobuda za še tesnejšo povezanost nosilcev turističnega razvoja. V zadnjem času je Kmetijska zadruga Slovenj Gradec okrepila sodelovanje s sosednjimi kmetijskimi delovnimi organizacijami. Z novim letom 1974 se združita Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec v Združeno podjetje »Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec«. Industrija delovnih zaščitnih sredstev »Pre-vent« Slovenj Gradec pa se bo vključila kot temeljna organizacija združenega dela v Tovarno modne konfekcije »Toper« Celje, s katero že nekaj časa nadvse uspešno sodeluje. O sodelovanju in povezovanju zadnje čase resno razmišljajo tudi v Tovarni oblazinjenega pohištva »Nova oprema«, ki se naj bi v začetku prihodnjega leta vključila v Združeno podjetje »GLIS« Slovenj Gradec. Po dograditvi nove blagovnice Trgovskega podjetja Zarja združilo z ljubljansko NAMO. V Mislinjski dolini pa razmišljajo tudi o novih oblikah sodelovanja in povezovanja, posebej še o skupnih naložbah v nove proizvodne programe oziroma o skupnem komple-tiranju posameznih programov. Slovesnost v Šmartnem pri Slovenj Gradcu Prvo nedeljo v januarju, 6. januarja, bodo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu slovesnosti ob 30-letnici ustanovitve XI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Miloša Zidanška — Pohorske. V domu borcev se bodo tega dne zbrali preživeli borci Zidanškove brigade iz koroških občin, učenci osnovne šole »XI. SNOUB Miloš Zidanšek« pa bodo pripravili priložnostni program. V počastitev 30-letnice ustanovitve Pohorske brigade pripravljajo v Mislinjski dolini še več drugih slovesnosti, med drugim tudi pohod mladih iz ob-pohorskih občin. Hitrejši razvoj s širšim povezovanjem Predstavniki Združenega podjetja »Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec« ter Slovenijalesa iz Ljubljane so podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Srečanje likovnih umetnikov Šmartno 73 Novo zgradbo osnovne šole v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, ki bo prvi objekt v Mislinjski dolini, v celoti jgrajen s sredstvi občanov, bodo opremili z deli znanih slovenskih likovnih ustvarjalcev • Udeleženec likovnih umetnikov Šmartno 73 je tudi Alojz Zavolovšek V Mislinjski dolini so se odločili za akcijo načrtnega opremljanja ustanov z umetniškimi deli. Prva je prišla na vrsto Splošna bolnišnica, ki jo že krasi 20 likovnih stvaritev. Ta prva Iz občine Slovenj Gradec stalna galerija je na ogled vsem občanom, ki pridejo v to zdravstveno ustanovo. Z veseljem ugotavljajo, da kažejo bolniki in drugi precejšnje zanimanje za razstavljena likovna dela. Prvi uspehi so bili torej spodbudni. Zato ni slučaj, da so tudi na osnovni šoli »XI. SNOUB Miloš Zidanšek« v Šmartnem pri Slovenj Gradcu začeli razmišljati, kako opremiti novo šolsko zgradbo, ki jo bodo predvidoma odprli prihodnje leto za praznik Mislinjske doline. Ker gre za prvi objekt, ki bo v občini Slovenj Gradec v celoti zgrajen s sredstvi občanov, so menili, da mora biti temu primerno tudi opremljen, da bo resnično za zgled. In ker imajo likovne stvaritve velik vkliv na razpoloženje in vzgojo v mladosti, saj se oblikuje otrokova dušev-nost prav v najobčutljivejšem in dovzetnem obdobju, so se odločili za akcijo, katere skupni imenovalec je: »Za novo, lepo šolo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, nekaj lepih likovnih del!« Na pobudo osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu, ob podpori Temeljne izobraževalne skupnosti Slovenj Gradec ter s sodelovanjem tamkajšnje Kulturne skupnosti in Umetnostnega paviljona, so organizirali »Srečanje likovnih umetnikov Šmartno 73«. Gre za resnično svojstveno odločitev, saj gre za prvo tovrstno kolonijo, v kateri so se likovniki seznanili z naravnimi zna- menitostmi in lepotami, posebej še s svojstvenimi jesenskimi pejsaži iz Mislinjske doline. Iniciativni odbor, v katerem so bili tudi predstavniki delovnih organizacij, je imel res srečno roko. Čeprav so pri izbiri udeležencev ocenjevali umetniške vrline posameznikov, ki Slovenjgrajčanom niso neznane, upoštevali pa so tudi široko človeško dušo u-stvarjalcev, ni bilo nikogar, ki se ne bi odzval povabilu, ki je prišlo iz Mislinjske doline. Januarja oziroma februarja 1974 bodo pripravili skupno razstavo del udeležencev »Srečanja likovnih umetnikov Šmartno 73«: Alenke Gerlovič in Avgusta Gnamuša iz Ljubljane, Avgusta Lavrenčiča iz Celja, Karla Pečka iz Slovenj Gradca, Dore Ple-stenjak-Slana iz Škofje Loke, Jelke Reichman-Šu-bert iz Ljubljane, Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca ter Alojza Zavolovška iz Velenja. Takrat se bodo u-stvarjalci odločili, katera dela bodo poklonili za novo osnovno šolo v Šmartnem, se pravi, katera o-snovna spoznanja o umetnosti in katere likovne dosežke bodo posredovali mladini. Ta odločite bo pomembna tudi zategadelj, ker bodo mladi ta spoznanja prenesli tudi v domove in v delovne kolektive. I-mena osmih likovnih u-stvarjalcev, udeležencev »Srečanja likovnih umetnikov Šmartno 73« bodo z leti postala »last« tisočev mladih! V Mislinjski dolini se zavzemajo, da bi posredovanje kulture, pravzaprav likovnih umetnosti, za kakršno gre v primeru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in osnovne šole »XI. SNOUB Miloš Zidanšek« v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, prenesli tudi na druge izobraževalne ustanove v občini, pri čemer zilasti še mislijo na novo zgradbo Ekonomskega šolskega centra Slovenj Gradec, ki jo bodo izročili svojemu namenu prihodnje leto. Brez jutranjega šilca Skupščina občine Slovenj Gradec sprejela odlok o prepovedi prodaje in točenja alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj. V zadnjih letih so začele organizacije združenega dela iz Mislinjske doline tesneje sodelovati s sorodnimi delovnimi organizacijami oziroma se povezovati, tako v okviru občine kot na širšem območju. Tudi za to, da bi zaustavili nazadovanje gospodarske rasti občine Slovenj Gradec in zagotovili, kolikor je mogoče, enakomernejši razvoj vseh gospodarskih panog, ob tem pa omogočili večji družbeni standard občanov ter tudi večjo socialno varnost zaposlenih. Sodelovanje in povezovanje je zavzelo v Mislinjski dolini večji razmah posebej še po vključitvi Tovarne kovanih izdelkov Fecro v Združeno podjetje Gorenje Velenje. Tako se je Tovarna meril povezala z ljubljanskim Slovenijale-som, Mlekarna pa z ljubljansko Tovarno hranil »Kolinska«. Kovinsko podjetje Univerzal se je pripojilo k obrtnemu podjetju Instalater Prevalje, združila pa sta se tudi že stanovanjsko in komunalno podjetje. Z novim letom 1973 se je k Lesno industrijskemu podjetju Slovenj Gradec pridružila Tovarna lesovine in lepenka Podvelka, v kateri so preusmerili proizvodnjo in bodo v njej izdelovali stavbno pohištvo. Ze doslej pa so bile uveljavljene tudi nekatere Z novim letom 1974 bo začelo z delom Združeno podjetje »Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec«, ena največjih tovrstnih organizacij združenega dela na Slovenskem. Čeprav je kazno, da bo mogoče v okviru novega podjetja še hitreje razvijati predelavo lesa, zagotoviti odpiranje novih delovnih mest ter večjo socialno varnost zaposlenih, pa so se na Koroškem odločili, da se bo Združeno podjetje »Gozdno gospodarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec« povezovalo še naprej, da bi s samoupravnim povezovanjem zagotovilo v prihodnje še hitrejši razvoj. Zadnji petek, 21. decembra, so predstavniki Združenega podjetja »Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec« ter ljubljanskega Slovenijalesa podpisali v Slovenj Gradcu samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Podjetji že nekaj časa uspešno sodelujeta, najpomembnejši rezultat skupnega dela pa je izgradnja nove tovarne iver-nih plošč v Otiškem vrhu pri Dravogradu. V Slovenj Gradcu in Ljubljani pa so se odločili zdaj tudi za združevanje dela in sredstev na področju celotnega blagovnega prometa, s čimer želijo zagotoviti višjo raven usklajevanja posameznih interesov s skupnimi, hkrati pa se kar najbolj aktivno vključiti v akcijo Zveze komunistov za večji razmah samoupravnega povezovanja kot enega glavnih torišč boja za hitrejši razvoj. Slovenijales je s samoupravnim sporazumom prevzel veliko nalogo — saj bo z novim letom 1974 skrbel za celotno prodajo proizvodnje Združenega podjetja »GLIS Slovenj Gradec«, tako na domačem kot tujem tržišču. Slovenj graško ŽP »GLIS« pa bodo oskrbovali tudi z vsemi potrebnimi izdelavnimi materiali. S samoupravnim sporazumom o dolgoročnem poslovnem sodelovanju sta se partnerja dogovorila za o-bojestransko sodelovanje pri širjenju obsega gospodarjenja. Slovenijales pa bo pomagal ZP »GLIS Slovenj Gradec« tudi pri pripravah novih proizvodnih programov, izboljševanju tehnoloških rešitev ter pri pospeševanju tehnološkega napredka. S posebnim dogovorom, ki so ga prav tako podpisali zadnji petek Anton Pet-kovšek za Slovenijales ter dipl. inž. Janez Gornjec in Miha Savinek za ZP »GLIS Slovenj Gradec«, pa je bilo določeno, da bosta obe organizaciji sodelovali tudi pri dokončanju rekonstrukcij v tovarnah pohištva Pameče in Prevalje, pripravili pa bosta program razširitve proizvodnje stavbnega pohištva. Slovenijales bo odprl v Slovenj Gradcu prodajalno pohištva (v okviru katere bo opravljalo ZP »GLIS Slovenj Gradec« maloprodajo izdelkov), skupno pa bodo izdelali sanacijski in razvojni program za Tovarno oblazinjenega pohištva »Nova oprema«, ki se naj bi v letu 1974 združila z Združenim podjetjem »GLIS Slovenj Gradec«. Seja občinske konference ZK Prejšnji četrtek, 20. decembra, so se sešli novoizvoljeni člani Občinske konference ZK Slovenj Gradec na prvo sejo. Izvolili so organe konference in za sekretarja komiteja OK ZK znova Mitja Horvata. Na seji so sprejeli izhodišča za usmeritev aktivnosti komunistov v občinski organizaciji ZK Sloven j Gradec, ki so jih izoblikovali na zadnji seji občinske konference ZK. Pet let Koroškega zdravstvenega doma V Vuzenici v Dravski dolini so bile v soboto, 22. decembra, osrednje slovesnosti ob 5-letnici Koroškega zdravstvenega doma. Leta 1968 se je osnovna zdravstvena služba na Koroškem združila, na slavnostni seji sveta delovne skupnosti pa so predstavniki 5 temeljnih organizacij združenega dela (organizirali so jih po območnem načelu s tem, da je TOZD tudi reševalna služba) in organizacije skupnih služb podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. Pozneje so v Vuzenici predali svojemu namenu nekatere nove objekte tamkajšnje zdravstvene postaje. Na Ravnah na Koroškem pa je bilo srečanje članov delovne skupnosti Koroškega zdravstvenega doma, na katerem so pregledali razvoj osnovne zdravstvene službe na Koroškem ter podelili 115 priznanj in spominskih daril najstarejšim članom delovnega kolektiva Koroškega zdravstvenega doma. Komisija za varstvo okolja Na predlog izvršnega odbora Občinske konference SZDL Slovenj Gradec so odborniki Občinske skupščine Slovenj Gradec soglašali z ustanovitvijo posebne 7-čIanske komisije za var-| stvo okolja. Občinska skupščina Slo-1 venj Gradec je sprejela odlok o prepovedi prodaje in točenja alkoholnih pijač, ki bo začel veljati z novim letom 1974. Organizacije združenega dela, druge organizacije, katerih poslovni predmet je prodaja in točenje alkoholnih pijač in zasebni gostilničarji ne smejo prodajati in točiti alkoholnih pijač od 4. do 7. ure zjutraj. Določbe tega odloka nc veljajo za nedelje in praznike ter za prireditve, ki trajajo čez 4. uro zjutraj, kot tudi ne za hotele in druge gostinske enote, ki nudijo gostom prenočišča. j Organizacija združenega dela in druga organizacija, ki bo kršila določbe odloka o prepovedi prodaje in točenja alkoholnih pijač, bo kaznovana s kaznijo do 3.000 dinarjev. Do 300 dinarjev kazni pa si bo »prislužila« tudi odgovorna o-seba organizacije združenega dela oziroma druge organizacije. Zasebni gostilničar, ki bo napravil tak prestopek, pa bo plačal kazen do 500 dinarjev. Organi javne varnosti in inšpekcijske službe pa bodo skrbele za izvajanje določb odloka o prepovedi prodaje in točenja alkoholnih pijač. Podpisniki samoupravnega sporazuma ZP »GLIS« Slovenj Gradec in »Slovenijales« Ljubljana dipl. inž. Janez Gornjec (ZP »Glis«), Anton Petkovšek (»Slovenijales«) in Miha Savinek (ZP »Glis«). Foto: F. Jurač 69 Dragi Tom! Na svetu nimam nobenega, ki bi mi bil bliže kot si mi ti. Nimam nikogar, na katerega bi se lahko naslonila po tisti tragediji, razen tebe. Ne vem, če boš sploh kdaj sprejel to pismo, ker sem zaprta v neki trdnjavi, pravzaprav v neki lepi vili. Ne vem, če bom sploh kdaj zapustila to vilo, ne vem niti tega, zakaj so me ugrabili in pripeljali sem. Edina svetla točka v mojih mislih si ti, dragi Tom. Velikokrat se sprašujem, če sem naredila napako, in ali sem precenila svoje sposobnosti. Sprašujem se, ali bi te morala poslušati in ubogati ... če bi sprejela tvojo pomoč in tvoje nasvete, ne bi bila danes zapornica, verejtno bi bilo vse drugače. Toda dva razloga sem imela, da nisem tega storila. Prvega sem ti že povedala; za drugega ti ni- sem hotela povedati, ker vem, da ga ne bi hotel sprejeti. Nisem želela še tebe vmešavati v to grozno pustolovščino, kjer bi lahko zgubila glave oba. Tega nisem storila zato, ker te imam rada, temveč tudi zato, ker bi bilo to z moje strani preveč egoistično. Čeprav bi se srečala tudi danes ob enakih o-kolnostih, in če bi vedela kaj me bo zadelo, bi storila enako, kot sem to storila sedaj. Tudi sedaj mi ni žal zaradi tega. Vprašal se boš, zakaj ti sploh pišem? Pišem ti zato, ker si mi govoril, pa tudi zato ker sem prepričana, da me imaš rad. Po smrti mojih staršev in moje hčerkice si ti edini človek, ki mi je to dejal, in kateremu sem verjela. To je pravzaprav edina zahvala, ki ti jo lahko dam za vso tvojo dobroto. Ta čas, ko sem tu, sem ve- 70 liko razmišljala o najinem zadnjem razgovoru in dojela, da si ti edini, ki je ublažil moje bolečine. Kaj naj bi ti pripovedovala? Ugrabili so me, ker sem bila nekomu v napoto, čeprav so želeli, da se ne bi zvedel pravi vzrok oziroma osebnost, ki se skriva za vsem tem. V začetku so govorili o odkupnini, ki jo bo baje plačal za mene oče moje prijateljice Jeni in zato so tudi dovolili, da je utekel z mojo prijateljico. V začetku sem tudi sama verjela v to. Toda kmalu sem začela sumiti v to in se kmalu tudi prepričala. Vse je bilo urejeno tako, da so me zvabili v past. Prepričana sem pa, da moja prijateljica Jeni ni vedela o tem ravno tako ničesar, ko tudi sama ne. Prosim te, če boš dobil to pismo in če se ne bi nikoli več videla, če bi me OBRAČUN umorili, ji reci, da njo nisem nikoli sumila, njen oče — to je pa druga stvar; o tem imam sedaj povsem drugačno mišljenje. Vem, da se bo takoj začel spraševati, kje sem oziroma kje se sploh nahajam; pravzaprav ti niti sama ne vem tega povedati. Nahajam se v neki vili na sami obali ob enem izmed jezer; v bližini je nekaj takjih vil). Edino ta, v kateri sem, ima diimnik na nasprotni strani jezera obarvan z rdečo barvo, ograja pa je prepletena z bodečo žico. Katero mesto je to, katerega hiše vidim v daljavi, tega ti ne vem povedati. Nikoli nisem potovala tako daleč na sever in nikoli še nisem bila tukaj. To je tisto, kar sem ti povedala; menim pa, da sem našla tisto, kar sem tako željno in hrepeneče iskala. Kdo bi lahko sjiloh pomislil, da je to mesto tako daleč?! 71 Nekega dne sem povsem slučajno šla na druga vrata oziroma vhod za hišo, ki je bil slučajno odprt in ki je bil prvič zastražen. Mislim, da se nisem zmotila in da sem dobro videla in zaslutila, kaj se tukaj skriva. Toda to ni tako pomembno za tebe, da bi te še s tem mučila; povedati pa ti moram vseeno, da sem se spustila po nekaj stopnicah z namenom, da bom šla po hodniku, ki se je začel tukaj. Zal nisem daleč videla, ker sem prišla v popolni mrak. Tedaj sem zaslišala krik. Nekakšna spaka me je zgrabila in kot žogo vrgla ven. Na srečo da sem padla na travo, na mehko zemljo. Toda tisto, kar sem videla spodaj, ne bom nikoli pozabila! Ne bi želela, da bi še naprej razglabljala, ker nima morda to nobenega pomena. Poskušala bom to preveriti in se maščevati. Na mene zelo pazijo, in ne ravnajo grdo z menoj. Čutim, da stoji za prebivalci te vile nekdo in da me ta »nekdo« ščiti pred mojimi čuvarji, za katere bi se lahko reklo vse prej kot pa to, da so normalni ljudje, toda največkrat so prave zveri, ki bi me raztrgale, če ne bi bilo tega nevidnega zaščitnika. O tem zelo veliko razmišljam ; zakaj, kako in doklej? Pismo je bilo tu prekinjeno. Nato je bilo na drugi strani nadaljevanje. Ava je pisala, da ti ljudje skoraj nikoli ne zapuščajo vrata. Zvečer njihova pozornost nekoliko popusti, toda ne toliko, da bi lahko ušla, kar pa sedaj tudi ne želim. Mali Tomi, fantek kakih desetih let se velikokrat približa ograji z žogo. S pomočjo njega bom poskušala odposla-ti to pismo. Na koncu pisma je prečital: 72 — Rada te imam Tom, Ava. Tom je nekajkrat prečital njeno pismo in polglasno ponavljal nekatere stavke, tako da niti ni opazil, kdaj je prišla mati v sobo. Ta je stala na drugi strani in ga opazovala. Videla je, kako je zložil pismo in kako globoko nekaj premišljuje. Hkrati je tudi opazila, da je njegov pogled veliko bolj miren, obraz pa dobiva vsakdanji izraz. — Pismo boš moral vsekakor pokazati policiji, mu je dejala, ko se je obrnil proti njej. Njegovo grlo je bilo povsem suho, tako da ni zmogel niti besedice. Namesto tega je pristopil k materi in ji začel poljubljati roke v znak hvaležnosti, da mu je prinesla pismo. — Morda bo uspelo policiji odkriti mesto, od koder je bilo poslano pismo. Morda jo bodo našli in jo osvobodi- li, je začela mati, ko se je polegel prvi val njegovega navdušenja. Tom je nekaj časa molčal, nato pa je razgrnil pismo in ga položil na mizo. Postalo ji je jasno, kaj želi odkriti. Na ovojnici se je moral videti žig pošte, od koder je bilo pismo odposlano. 2ig se je jasno videl: NEW FOKS. — NEW FOKS... je počasi ponovil Tom. Nato se je prijel z roko za čelo in počasi dejal: — Zdi se mi, da je približno 300 kilometrov severozahodno od New Yorka na vzhodni obali jezera Ontario, v državi New York. Šele po krajšem pre-molku je spregovoril, kot da bi se šele sedaj spomnil materinih besed: (DALJE PRIHODNJIČ) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ Silvestrovska večerja treh dolin ! V hotelu Turist Mozirje vedno znova pritegne našo pozornost strežba natakarice HELENE ŠPROGAR, ki s svojim nevsiljivim pristopom, urejenostjo in eleganco navduši slehernega gosta. Vprašali smo jo kako ji to uspe? »Gosta je treba toplo sprejeti že ko prestopi prog lokala in mu u-goditi željo, kjer bi rad sedel. Za mizo ga je treba čimprej postreči in takoj oceniti kakšno postrežbo si želi, saj so gostje zelo različni: od gostov, ki pridejo s kmetov, doline_in mest.« Kaj pa če so gostje prepirljivi in izzivalni, kako ukrepate tedaj? »V službi se nikoli ne razburjam in če takšni gostje so, se mi zdi normalno, da jih pomirim s toplo besedo. Nikdar mi ni bilo treba klicati na postajo milice, čeprav sem tu zaposlena že sedmo leto. Enostavno razumem, da če fantje malo popijejo, so bolj razburljivi in takrat se mi zdi najbolj važen miren pristop. Pri delu v tem poklicu sem bila vedno srečna, ker z ljudmi rada delam. Verjetno bom pogrešala goste saj bom z novim letom u-pokojena.« Malo nam je zaprlo sapo, ker po videzu tega Heleni Šprogar ne bi nikoli prisodil. In to smo ji povedali. Helena ni reagirala tako, kot bi večina žensk, ampak je letnico rojstva kar izstrelila in povedala, da je šla v službo s petnajstimi leti in sicer v tekstilno tovarno, v poklic natakarice pa se je preusmerila veliko kasneje. Imela je trdo življenje in vojno je spoznala v pravem pomenu besede. Vemo, da je za gostinske delavce bolj malo prostega časa. Kako ga preživljate? »Imam tri čudovite vnuč-ke in tako se odpeljem v Velenje ali Radmirje, kjer imata svoj dom moji hčerki.« In kaj boste s prostim časom po novem letu? »Nisem se še odločila, vendar mislim, da bi v času sezone sprejela kje ho- norarno zaposlitev. Na srečo sem zdrava in človek, ki je v svojem poklicu srečen, zanj delo ni naporno in težko.« Verjeli smo ji in želeli, da nam bo kot ena najbolj idealnih natakaric stregla kjerkoli, še vrsto let. Liza Dopisujte in sodelujte Pogovarjamo se, dogovarjamo se, izbiramo in prebiramo, kam in kako za Novo leto. Prvotno vesela, da bom anketo kar mimogrede stresla iz rokava, sem se odpravila na pot ter ustavljala znane in neznane obraze z enim samim vprašanjem: »Kje boste silvestrovali?« Krepko sem se zmotila, ker bodo letos ljudje z bolj ali manj težko denarnico silvestrovali »kar doma«. Tudi dobro, sem si mislila in odšla povprašat, kaj bodo na Silvestrovo počeli naši hotelski uslužbenci ob praznih stolih. Pa sem se že drugič zmotila. Rezervacije sedežev so bile že med 9. in 14. decembrom (ko GOSTINSKO PODJETJE PAKA VELENJE, HERCOG » DANICA, SEF RECEPCIJE: »Restavracija, bar, posebna soba in aperitiv bar so že zasedeni. Silvestrska večerja v hotelu Paka velja 200 dinarjev, v kegljišču 50 din in v restavraciji Jezera 150 din. Gostje bodo predvsem iz Zagreba, Kra-pine, Maribora, Ljubljane, Celja, Slovenj Gradca in Velenja. To so v glavnem naši vsakoletni gostje, ki so z našim aranžmajem zadovoljni in jim tudi mi damo prednost. Goste bosta zabavala ansambla Paka in Planika, programa v baru ne bo. Za silvestrsko večerjo pa nudimo: aperitiv, liikarsko meso, silvestrsko juho, telečji zrezek v gobovi omaki, diplomatski krompir, solato, torto Paka HOTEL TURIST MOZIRJE, MILAN CAR, POSLOVODJA HOTELA: »Na razpolago imamo 80 sedežev, ki so že vsi zasedeni. Zasedene so tudi sobe. Gostje bodo v glavnem iz Amerike, nekaj pa bo tudi gostov iz Zagreba in domačinov. Za razvedrilo bo poskrbel trio »Založnik« iz Mislinje, ki bo igral od 20. do i. ure zjutraj. Za sil-vestrski menu, ki stane 150 din pa nudimo: kraški pršut z ribami, ragu juha, pljučno pečenko, pečenega piščanca, krompir; cvetačo, korenje, grah; sezonsko solato in silvestrske rezine.« sem delala to anketo) skoraj vse razprodane. Kaj naj potem napišem? Ja, silvestrski menu in o-stale storitve (gostje jih bodo dobro plačali) vendar, ki jih bodo imeli naši (ne vsi) anketiranci na razpolago. HOTEL KOROTAN SLOVENJ GRADEC, OMERZO JOŽE — DIREKTOR: »Rezervacija v kavarni stane 30 din brez menuja. V jedilnicah pa stane rezervacija in silvestrski menu 150 din. Prostih je le še nekaj stolov, sobe pa so že vse zasedene. Prostora i-mamo za 260 gostov. Vsi naši letošnji gostje so v glavnem vsakoletni gosti. Največ je domačih, nekaj manj pa iz Zagreba, Velenja, Šoštanja in Mežice. Goste bodo zabavali »Koroški železarji s pevcema. Igrali bodo od 20. ure do jutra. Zagrebčani so si izbrali svoj menu, naš pa bo zgledal takole: aperitiv, obložena jajčka z domačo šunko, telečji steak z jajcem v pikantni omaki, o-cvrt krompir, praški riž in cvetača, sezonska solata, orehova potica in kava.« in kavo. Tudi menu v restavraciji Jezero bo podoben.« VILA HERBERSTEIN VELENJE, STRAUS VLADO, RECEPTOR: »Razpolagamo s 85 sedeži, ki pa so že vsi zasedeni. Prav tako pa tudi sobe. Cena je 230 dinarjev in gostje lahko izbirajo med dvema menujema, dobijo pa tudi jedila po polnoči. En silvestrski menu pa obsega: silvestrski cocktail, dvojno močna juha Royal, ocvrti skampi s tatarsko o-mako, novoletna mesna plošča, fina obloga, sestavljena solata, polnočne rezine, kava, praženi indijski lešniki, ro polnoči pa dobijo gostje še pečenico s kislim zeljem ali pa madžarsko ribjo juho. Največ gostov bo iz Velenja in drugih krajev. TURISTIČNI CENTER GOLTE, MARIJA SORCAN, RECEPTORKA: Za Silvestrovo so vse naše zmogljivosti že razprodane. Rezervacija z menu-jem stane v hotelu 200 din, v Mozirski koči pa 150 din. Goste bodo zabavali »Štajerski fantje od 20. do 5. ure. Naši gostje bodo v glavnem iz Beograda, Zagreba, Amerike, Nemčije in Italije. Nekaj pa je tudi naših stalnih domačih gostov. Imamo 260 sedežev v hotelu, Mozirska koča pa razpolaga s 85 sedeži. Silvestrski menu še ni točno določen, sestavljen pa bo iz aperitiva, predjedi in glavne jedi, sladice ter kave, ob dveh zjutraj pa še popolnočne malice. V Mozirski koči bo kmečki menu.« Va zdravje in dober tek, pa morda še nasvidenje! PETINPETDESET LET GODBENIK Janko Osojnik iz Šoštanja je v sredo slavil 70-let-nico. Ko sem potrkal na njegova vrata v »Graščini«, me sprva sploh ni slišal, saj je ura na steni prav tisti trenutek bila poldne. Stal je pri štedilniku in si pripravljal kosilo. Sam sem, sam. Točno dva meseca sta potekla, odkar smo ženo pokopali ... Iz žepa je potegnil zavojček cigaret in si eno prižgal. »Saj ne kadim veliko«, mi je dejal kot da bi se bil opravičeval. »Le osem, največ deset na dan. Včasih je bilo čisto drugače kot je danes. Učil sem se za čevljarja. Kot vajenec nisem smel kaditi. Na ulici pa sploh ne. Bog ne daj, da bi me bil videl pomočnik, ali pa sam mojster. Dobil bi jih okrog ušes, pa še učno dobo bi mi bili podaljšali za pol leta.« _ !? »Ja, včasih je bilo vse mogoče. Takrat nismo delali osem ur. Poleti je trajal delovni dan do trdega mraka, pozimi, ko je prej temno, pa smo popravljali čevlje tudi pri karbidov-kah«. Ker je pač Janko sam od sebe začel pogovor o cigaretah, sem ga vprašal, kako se je potem ob takšnem režimu sploh lahko navadil na nje. »Verjetno se ne bi nikoli, če me ne bi bili drugi navajali. Imeli smo svojo »partijo« (ansambel) in harmonikaš me je stalno nagovarjal: pa vsaj malo potegni. Najprej sem se branil, končno pa sem le popustil in potegnil res samo malo, potem že nekaj dimov, polovičko in kaj kmalu že celo cigareto ... Cigarete so mi bile vedno bolj všeč. Obenem pa sem neprestano razmišljal o tem, kaj če mi bodo škodovale. Zato sem nekoč vprašal doktorja Medica iz Šoštanja, kaj misli o tem. Najprej je hotel vedeti koliko pokadim. Odvrnil sem mu, da največ deset. To ni nič, je rekel. Jaz jih po trideset. Za zdravje se nisem več bal in vlečem še danes. Vendar največ deset cigaret na dan«. Tako smo nehote spoznali Janka Osojnika kot kadilca. Čeprav te trditve ne moremo resno jemati, kajti, če bi vsi kadilci pospravili le deset cigaret na dan, potem pravih kadilcev sploh ne bi bilo. Poleg visokega življenjskega jubileja bo Janko O-sojnik kmalu proslavljal še eno visoko obletnico. Preteklo bo namreč 55 let, odkar je godbenik. Janko ni domačin. Vsaj bil ni. Zato je prvi instrument prijel v roke v Gornji Radgoni, kjer se je rodil 19. decembra leta 1903. »Devet- JANKO OSOJNIK najstega leta so v Gornji Radgoni ustanovili gasilsko godbo, ki pa ni dolgo obstojala, ker smo mi kmalu za tem ustanovili svoje godbeno društvo »Mura«. Naši učitelji so bili kar starejši godbeniki, ki so nam posojali tudi instrumente. Društvo namreč ni imelo svojih instrumentov, mi mladi pa ne denarja, da bi si jih kupili. Učil sem se na tenorju in potem nanj igral trideset let.« Janko Osojnik je igral pri Muri osem let, leta 1927 je prišel v Šoštanj in se takoj pridružil godbenikom Zarje, Aktiven godbenik je še danes. — Kako, da ste prišli prav v Šoštanj? »Leta 1925 so v tovarni usnja ustanovili svojo godbo. Prvi kapelnik je bil iz našega kraja. Z njim so odšli v Šoštanj tudi štirje člani naše godbe. Ti so me vseskozi nagovarjali, naj pridem za njimi. Vendar me mojster ni pustil. Zvišal mi je celo za 50 dinarjev plačo. To je bilo za tisti čas kar precej. Zato šem še ostal. Fantje pa so vztrajali in vztrajali, za novo leto leta 1926 so me celo povabili v Šoštanj. Takrat sem prvič igral s šoštanjsko godbo po mestu in tudi obljubil, da pridem. To se je zgodilo 8. oktobra leta 1927.« Tudi pri Zarji je Janko še dolga leta igral tenor. »Ko smo dobili novega dirigentu Ivana Marina, sem »moral« zamenjati tenor s krilnico, ker je takrat teh instrumentov primanjkovalo. Ta zamenjava mi ni delala težav. Saj so prijemi isti, le nastavek je nekoliko drugačen.« Janko pa je novi instrument zelo vzljubil. Zato je hotel imeti tudi svojega, takšnega, ki bo samo njegov. In kupil si ga je. Vendar ne le enega. Doma ima kar tri trobente. Prva je bila narejena 1927. Dvignil se je in vse tri razstavil na mizi. Z velikim veseljem in in zaljubljenostjo je gledal krilnico, ki jo je kupil 1927. leta. Čeprav na ta instrument ne igra več, pa tipke še vedno dobro tečejo. Kot urca. Najhuje je, če tipke na laufajo ali pa cugi ne gredo.« Če je tudi čistoča instrumenta odraz, kako nekdo ljubi igranje, kako živi — v tem primeru za godbo — potem lahko brez zadržkov zapišemo, da je ta ljubezen v Janku zelo velika. Na vajah je bil vseskozi najbolj vesten, discipliniran, marljiv. Njegov instrument se je vedno najbolj svetil. Če ne bi bil tako močno ljubil svoj tenor, nato pa krilnico, prav gotovo ne bi bil tako dolgo vzdržal in še danes igral. Res je, da ga ni bilo že dobra dva meseca na vaje. Vendar ni sam kriv. Kriva je revma, zaradi katere so njegovi prsti preveč okorni za tipke. Toda zdaj, ko se pridno zdravi, je že veliko bolje. Se malo in spet bo zasedel svoje mesto med šoštanj-skimi godbeniki. Se veliko igranja, Janko! 1111 Na glavnem križišču v Velenju, ki povezuje cesto Celje—Šoštanj s Slovenj Gradcem, je bilo zelo veliko nesreč. Zato so ga pred časom opremili s semaforji. Žal pa le-ti ob največjih prometnih konicah velikokrat ne delujejo. Za voznike motornih vozil, ki ne veste, pa še naslednje opozorilo: po novem je prednostna cesta Šoštanj—Celje! Odgovor na poslansko vprašanje Poslanec Ivan Atelšek je postavil na 58. seji gospodarskega zbora poslansko vprašanje: • Kakšni ukrepi bodo podvzeti za saniranje poplavnega področja reke Pakc, ki je letos že dvakrat ogrožala območje ob svojem toku ter napravila večjo škodo za prebivalstvo? • Kdaj in kakšni ukrepi bodo podvzeti, da bi se zavarovala ta področja pred poplavami? • Kakšen je sistem porazdelitve sredstev Vodnega sklada? Sredstva vodnega sklada se načeloma poraz-deljujejo po območjih splošnih vodnih skupnosti v odnosu na zbrana sredstva na teh območjih. Tako je območje Splošne vodne skupnosti Savinje, Celje zbralo v letih 1966—1970 26,8 milijonov din, s strani sklada pa je bilo temu področju po odobrenem planu dodeljeno 36,4 milijonov din ali 36 odstotkov več sredstev. Za obdobje 1971 do 1975 pa predvideva srednjeročni program 51,6 milijonov zbranih sredstev in 45 milijonov za izvršitev plana vrnjenih sredstev. V tem obdobju pa je bilo glede na urejanje celjskega vodnega vozlišča, notranja porazdelitev sredstev sklada u-smerjena bolj na celjsko področje, vendar z urejanjem celjskega vozlišča pa niso bila zanemarjena tudi ostala območja. Izvršena so bila med drugimi tudi regulacijska dela na Paki, od Penka do Velenja, za o-stali del vodotoka pa lahko ugotovimo, da je bil v redu vzdrževan, večjih regulacijskih del pa na samem vodotoku ni bilo izvršenih. Pri sedanjem urejanju Pake res niso vsa zemljišča hranjena pred 50 ali 100-letnimi visokimi vodami in verjetno iz čisto gospodarskih ozi-rov tudi ne bodo. Mesta, urbanizirana nase- lja in gospodarska interesna območja bodo v bodoče branjena pred 50 in 100-letnimi vodami, kmetijskim zemljiščem pa glede na kvaliteto površin pa pred 5 do 20-letnimi visokimi vodami. Ta varnost pa je na Paki v glavnem že podana. Za ureditev območja ob Paki bodo podvzeti varstveni ureditveni ukrepi na Paki šele v naslednjem petletnem obdobju. Tako je bil sklenjen že dogovor s Skupščino občine Velenje in Splošno vodno skupnostjo Savinja, Celje (28. 9. 1973), da se bo v letih 1975 do 1980 urejala Paka od Velenja do naselja Šalek. Pri urejanju razmer na Paki bo potrebno predhodno še proučiti tudi vpliv visokih voda Savinje na poplave ob Paki in možnosti zadrževanja valov Savinje v akumulaciji na Lučnici (Podvolov-ljek) in tudi samega zadrževanja visokih voda Pake (akumulacija Ponikva) in njenih pritokov. Naslednji petletni plan bo glede na že primerno urejeno celjsko vozlišče lahko usmerjal vodnogospodarsko dejavnost na urejanje vodotokov in večja vzdrževalna dela na drugem območju. Pomočnik rep. sekretarja Lado Gorišek, dipl. gr. inž. Mladinci iz Pameč najuspešnejši Tudi letos je razpisala Občinska konferenca Zveze mladine Slovenj Gradec tekmovanje aktivov ZM iz Mislinjske doline »Kdo bo boljši?« V tem, že tradicionalnem, tekmovanju so bili tokrat najuspešnejši člani aktiva Zveze mladine Pameče, drugi so bili mladinci iz Podgorja, tretji pa aktiv Z M ! Šmartno pri Slovenj Grad-! cu. Med 28 mladinskimi aktivi iz Mislinjske doline, ki so sodelovali v tekmovanju »Kdo bo boljši?«, so se zmagovalci še posebej izkazali pri organizaciji prireditev, posebej zgledno pa so sodelovali s pripadniki obmejnih enot JLA iz Dravograda. Brezskrbno sem zakorakala na dvorišče, ko je pred mano naenkrat nastala črna gmota, ki mi brani vstop v hišo. Malo zarenči, pokaže svoje močne zobe, me trikrat obkroži in že sku- paj složno nadaljujeva pot s tem prekrasnim psom čuvajem k njegovi gospodarici. V sprejemnici, s čudovitim pohištvom iz druge polovice 19. stoletja vodim razgovor z znanko tega tedna MAJKO MAJER. Če se ozrete na svoja otroška leta in mladost kako bi jo opisali? »Leta 1899 sem se rodila v Šoštanju. Moj oče je bil advokat. Lepih spominov iz otroštva je veliko, posebno tistih, ko nas je oče v prostem času peljal do Solčave, od tam pa smo hodili na izlete na bližnje planine. Po končani šoli v Šoštanju sem odšla v licej, kjer sem bila štiri leta, nato pa je izbruhnila vojna. Licej so preuredili v bolnišnico in vrnila sem se v Šoštanj, kjer sem se zaposlila pri očetu v pisarni vse do njegove smrti do leta 1940.« Kako pa ste preživljali drugo svetovno vojno? »Jeseni leta 1944 so nas Nemci vrgli iz hiše, ker jim je odgovarjal prostor za njihovo vojno komando. Preselili so nas v Topolši-co. Stanovali smo vse do osvoboditve v šoli, kjer sem se v okolje takoj vživela in tudi sodelovala s partizani; lete po Pohorju in Pokljuki. Zelo rada sem igrala tenis in se udeleževala za Ilirijo vseh športnih iger. Moj hobi je bil že od nekdaj vrtno delo in sadjarstvo. Leta 1932. sem kupila posestvo nad Paško vasjo in se z največjim zanimanjem ukvarjala s sadjar- drevesnico in imenitno gospodarili. Toda čez dve leti so speljali prav čez ta vrt cesto in tako sem na gimnaziji prenehala s poukom. Primožič, predsednik SZDL mi je izročil pohvalo za uspeh, ki sem ga takrat dosegla v sadjarstvu, oziroma vrtnarstvu. Iz istih razlogov sem dobila tudi dvakrat na- drugih mestih, kot je to zahteval urbanistični načrt. Vsak človek bi moral tudi potovati. V mladih letih sem prepotovala precej držav, ker človeka taka potovanja obogatijo, dajo mu določeno lastnost, da v vsakdanjem življenju ni tako občutljiv za malenkostne stvari. Da, to so bila posebna doživetja, katerih se človek spominja še v poznih letih.« Klepetali sva za mizo, na kateri so bili vsi dnevni časopisi, kup naših in tujih revij in učbenikov. Posebno pozornost so mi vzbudile z mojstrsko natančnostjo iz- NAŠA ZNANKA MAJKA že prvi dan so prišli in vzpostavili smo kontakt.« Izdate recept za svojo vitalnost v 75. letu starosti? »Ze v otroških letih me je oče navdušil za planinstvo, katerega sem zelo dolgo gojila. Leta 1921 sem začela I smučati in že leto kasneje v Planici z 52 smučarji in 6 smučarkami opravila vožnjo v propagandne namene. Takrat smo gojili turno smučanje in delali dolge iz- MAJER stvom. Zal sem morala kasneje posestvo prodati. Misli in delo na sadjarstvo in vrtnarstvo pa nisem nikoli opustila. Se sedaj gojim okrog 100 grmičkov ribeza, ki je letos posebno bogato obrodil. Sicer pa mora vsak in tudi vsaka stvar svoje dati! Okrog leta 1950 je ravnatelj Kos želel, da bi imela na gimnaziji praktični pouk. Na vrtu smo zasadili grado. Pobudnik parkov v Šoštanju je bil Janko Prislan, ki je kasneje na osnovni šoli Hudinja v Celju prejel drugo republiško nagrado za urejenost šolskega vrta. V časih, ko je bil še v Šoštanju je dal idejo za ureditev parka pod gradom. Na štirih arih, ki so mi jih odmerili za so-čivje, sem delala sistematično na tem, koliko se da | pridelati na zemlji in si sproti vse beležila. Urejanje parka pod gradom smo kmalu opustili, ker so jih kasneje začeli načrtovati na SEJE - SESTANKI - KONFERENCE • SEJE - SESTANKI SEJE - SESTANKI - KONFERENCE • SEJE - SESTANKI F. KORUN ZNOVA POLITIČNI SEKRETAR . Novo izvoljeni člani občinske konference ZKS iz Velenja so se v petek 21. decembra sešli na prvo sejo. V občinski komite konference so izvolili Jožeta Aljaža, Štefana Dolejšija, Ivana Dreva, Franja Kara-žinca, Alojza Kikca, Her-mino Klančnikovo, Franja Kljuna, Viktorja Kneza, Franja Koruna, Anico Kristanovo, Miha Krofla, Alojza Kurmanška, Milana Lojena, Janeza Miklavčiča, Franca Novaka, Milana Šterbana, Rajka Vodovni-ka, Milana Vrabiča in Franca Zupanca. Za novega političnega sekretarja je bil znova izvoljen Franjo Ko-run. Na konferenci so najprej poslušali referat o oceni političnih razmer po 29. seji CK ZKS v velenjski občini. Tega je prebral Franjo Korun. Podpredsednik Skupščine občine Velenje Avgust Jeriha pa je obširno govoril o nekaterih političnih in družbeno-ekonom- Za hitrejši razvoj Mozirski komunisti so na volilni konferenci v torek ocenili družbenopolitične razmere v občini po pismu in 29. seji CK ZKS. Pregledali so tudi delo volilnih konferenc komiteja in komisij v pretekli mandatni dobi in izvolili nov komite, komisije in častno razsodišče. Za sekretarja so znova izbrali Matevža Požarnika. V preteklih dveh letih je bila glavna dejavnost komunistov usmerjena k prizadevanjem za hitrejši gospodarski razvoj doline, razvoj šolstva in kadrovske politike, uresničevanje ustavnih sprememb, odpravljanju pretiranih socialnih razlik. Vzporedno s tem pa so si mozirski komunisti zastavili pomembno nalogo, da rešijo problem nenehnega upadanja števila članov. Poglavitna naloga komiteja in komisije za organiziranost in razvoj ZK je bila po-množitev organizacije ^ s sprejemanjem novih članov, ki imajo moralno-poli-tične kvalitete in spremajo program ter politiko ZK skih vidikih programa razvoja velenjske občine do leta 1980 in o odgovornosti komunistov. O razpravi, v kateri so sodelovali Mile Gregorič, Hermina Klanč-nikova, Tone Bole, Nestl Žgank, Rudi Pahole in še drugi člani konference ter o zaključkih, ki jih bo izdela! komite v obliki akcijskega programa in jih predložil v potrditev drugi seji konference, bomo obširno poročali v prihodnji številki. in so se pripravljeni zanjo tudi boriti v sredinah, kjer živijo in delajo. Razčistili so tudi z neaktivnimi člani, ki so kvarili ugled komunistov in zaviralno vplivali na sprejem novih, zlasti mladih članov. V preteklem dveletnem obdobju so uspešno rešili tudi problem strukturne preobrazbe organizacije. V svoje vrste so sprejeli večje število delavcev iz proizvodnje. Pri tem pa je še posebej pomembno, da se včlanjajo predvsem mladi. Zbor upravljalcev Na 3. rednem zboru upravljalcev Ljubljanske banke podružnica Velenje, je najprej predsednik izvršilnega odbora Ivo Jamnikar prikazal višino garancij in kreditov, ki jih je izvršilni odbor odobril v letošnjem letu. Premalo so upoštevani Se vedno jc čutiti premajhno povezanost in nezadostno sodelovanje med zvezo rezervnih vojaških starešin in družbenopolitičnimi organizacijami kot tudi s samo občinsko skupščino. Rezervne vojaške starešine so premalo upoštevane kot organizacija v občinskem merilu. To je ena izmed ugotovitev, ki so jo iznesli na redni skupščini občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin Velenje prejšnji teden. Skupščine sta se udeležila tudi člana republiškega odbora ZRVS Vid Jerič in Vlado Krašovec. Delegati in gostje so najprej počastili z enominut-nim molkom spomin na tovariše, ki so umrli v pretekli mandatni dobi, zatem pa je dosedanji predsednik Ciril Grebenšek spregovoril o delu organizacije. Poudaril je, da je poglavitna naloga Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije delo na družbenopolitičnem področju, strokovno in idej-nopolitično izobraževanje, vsestranska pomoč pri izgradnji sistema vseljudske-ga odpora, varnost in zaščita na vseh ter utrjevanje učinkovitosti same organizacije. Izhajajoč iz tega je dal peti kongres ZRVS Jugoslavije organizaciji izrazito družbenopolitično in razredno obeležje, kot trajno smernico, iz katerega izhajajo vse naloge. Delo organizacije je potekalo po programu republiškega odbora ZRVS, prek komisij pri občinskem odboru in krajevnih združenj, ki so imela svoje člane zastopane v občinskih komisijah. Poleg izvajanja obveznega programa, ki je zajemal predavanja, orien-tacijsko-patrolne pohode, izpite ter organizacijo in sodelovanje na raznih pro- slavah oziroma akademijah, so uresničili še vrsto drugih akcij, ki sodijo v dopolnilni program. V pretekli mandatni dobi je dobilo višji čin 89 starešin, 31 pa je bilo odlikovanih. Poleg tega so podelili tudi 14 plaket. V nadaljevanju skupščine so starešine menili, da je njihovo delo zelo otež-kočeno zaradi premajhnih finančnih sredstev. Čimprej bo treba razmisliti o tem, kako naj bi prišli do pre-potrebnega strelišča. Člani so tudi izrazili željo po boljšem in hitrejšem obveščanju o pomembnih mednarodnih in domačih dogodkih. V bodoče še večjo skrb posvetiti strokovnemu in političnemu izobraževanju članov, pri občinskem odboru pa nameravajo u-stanoviti aktiv zveze komunistov, ki naj bi idejno-politično usmerjal celoten strokovni program. Za novega predsednika 15-članskega odbora so izvolili Milana Stimaca, za podpredsednika pa Franca Fricelja. Člani so: Martin Pustatičnik, Emil Cirar, Jože Aljaž, Tone Miletič, Vili Valant Martin Briš-nik, Edvard Ueajnšek, A-lojz Grazer, Rudi German, Aleksander Samobor, Rudi Ravljen, Stane SmajdI, I-van Prelog. Novi tričlanski nadzorni odbor pa sestavljajo Ciril Joger, Ivo Ble-kač in Ivo Kadliček. Neredno plačujejo članarino V četrtek, 20. decembra so se sešM na zadnji sestanek v tem letu člani terenske organizacije Zveze komunistov Slovenije Velenje. Na dnevnem redu so imeli dve zanimivi temi. Hermina Klančnik, analitik pri Skupščini občine Velenje je poročala o stanju gospodarstva v občini, predsednik mestne konference SZDL Vili Jelen pa je vse navzoče seznanil z ustanavljanjem krajevnih skupnosti na območju občine. Sklep o ustanovitvi sedmih krajevnih skupno- sti v Velenju. Člani terenske organizacije so na sestanku zelo kritično spregovorili o tistih članih, ki ne plačujejo redno članarine. Slišati je bilo celo, da so med njimi tudi takšni, ki se že leto pa tudi dve leti izogib-ljejo blagajnika. Ker se nekateri od teh tudi ne udeležujejo sestankov, udeležba na zadnjem sestanku ni bila niti polovična, so sprejeli sklep, da se bodo s takšnimi komunisti resno pogovorili; saj članov na papirju ne potrebujejo. Za ostale obratne namene z možnostjo obnovitve so odobrili trgovskemu podjetju ERA, Rudniku lignita Velenje, TGO Gorenje, RŠC Velenje in tovarni Gorenje-Muta kreditov v višini 102 milijona dinarjev, kratkoročnih kreditov za kritje potrošniških kreditov bo za prodajo izdelkov TGO Gorenje v višini 8 milijonov dinarjev ter kratkoročnih mene v višini 2 milijonov kreditov za potrošniške na-dinarjev. Kratkoročnih kreditov za ostale obratne namene oziroma kompenzacijskih kreditov pa za 15 milijonov dinarjev. Približno 36 milijonov kratkoročnih kreditov so konvertirali v dolgoročne. Za trajna obratna sredstva so odobrili 26,8 milijonov dinarjev, investicijskih kreditov za osnovna sredstva pa je bilo skoraj za 50 milijonov dinarjev, poleg tega je izvršilni odbor v obdobju od 11. januarja do 15. decembra letos izdal za nekaj več kot 128 milijonov garancij. Glede obravnavanja kreditov je Ivo Jamnikar poudaril, da so bile pri dodeljevanju kreditov zlasti zastopane proizvodne organizacije združenega dela in trgovina, zelo malo kmetijstvo, skoraj nič pa gostinstvo in obrt. Zato je predlagal, da bi morali v občini pripraviti dolgoročnejši načrt razvoja zasebnega kmetijstva in kmečkega turizma. V zvezi s tem so uprav-ljalci na zadnjem zboru sprejeli sklep, da je treba upoštevati pri pogojih za kreditiranje kmetijstva v hribovitih predelih nižjo lastno udeležbo in daljši odplačilni rok; kajti v nasprotnem primeru sploh ne bo prišlo do realizacije kreditov. Še posebej so naglasih, da je treba prav zaradi obrambnih koristi pospešiti kmetijsko dejavnost v teh predelih. Sredstva prebivalstva so se decembra letos v primerjavi z istim mesecem lani povečala za 12,400.000 dinarjev ali za približno 20 odstotkov. Na to povečanje ie zlasti vplivalo izplačevanje osebnega dohodka prek hranilnih knjižic (v velenjski občini prejema osebni dohodek prek hranilnih knjižic že nad 5.000 delavcev) ter relativno visoki osebni dohodki. V razpravi o tem vprašanju je zbor pozval vse tiste organizacije združenega dela, ki še ne plačujejo osebnih dohodkov na ta način, naj to uredijo v prihodnjem letu. Upravljalci iz velenjske podružnice Ljubljanske banke so sprejeli tudi predlog dogovora o poslovni politiki LB za naslednji dve leti ter predlog ukrepov za njeno uresničitev v prihodnjem letu. Ob sprejemanju tega dogovora so menili, da je treba storiti vse potrebno za spremembo uredbe o potrošniških kreditih in to tako, da se le-ti odobravajo na okencih banke. Opozorili so tudi na nujnost, da strokovna služba centrale dokumentirano prikaže narodni banki potrebo, da se krediti iz namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo v prihodnje ne limitirajo. Da pa ne bi prišlo do zastoja pri načrtovani stanovanjski izgradnji, so predlagali, naj banka pospeši postopek za sklenitev družbenega dogovora o graditvi stanovanj za trg. V nadaljevanju seje so tudi ugotovili, da podružnica izpolnjuje vse pogoje, da postane posebna temeljna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe. Sklep o tem mora še sprejeti zbor Ljubljanske banke. Priznanja kulturnikom Temeljna kulturna skupnost je na skupščini, ki je bila v torek v prostorih velenjske knjižnice, potrdila rebalans finančnega načrta skupnosti za leto 1973, sprejela sklep o začasnem financiranju v I. trimesečju prihodnjega leta ter finančni načrt za leto 1974. V razpravi, ki se je razvila ob teh vprašanjih so med drugim poudarili, da bodo morali čimprej zaposliti profesionalnega delavca, ki bi imel dobre organizacijske sposobnosti, saj ljudje ki delajo na tem področju zaradi preobilice nalog in dolžnosti na službenih mestih enostavno vsega ne morejo opraviti. Sprejeli so tudi sklep, da V Vegradu podpisali samoupravni sporazum V ponedeljek, 24. decembra, je bil v skupščinski dvorani v Velenju sestanek delovnega telesa za izvedbo TOZD in združitev v delovno organizacijo GIP VEGRAD Velenje. Predsednica delovnega telesa Mitka Vivod je prebrala poročilo o javni razpravi na zborih delovnih ljudi o samoupravnem sporazumu, zatem pa so glavni- direktor Janez Basle, v. d. dikrektor TOZD gradbene opera-tive Muharem Bolič in v .d. direktor TOZD gradbene industrije Venčeslav Svoljšak slavnostno podpisali samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev v delovno organizacijo gradbeno industrijsko podjetje (GIP) VEGRAD Velenje. bodo vsako leto ob kulturnem prazniku — 8. februarja najbolj zaslužnim delavcem izročili priznanja. Vsi so se namreč strinjali z ugotovitvijo, da so ljudje, ki delajo na področju kulture premalo stimulirani za svoje delo. Prvič bodo podelili priznanja že prihodnje leto. Čimprej pa bodo morali dobiti ustrezne prostore za kulturno dejavnost. Pogovor z novosprejetimi komunisti Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško je pripravil zadnji petek, 21. decembra, v prostorih o-snovne šole »Neznani talci« v Dravogradu pogovor z vsemi novosprejetimi člani Zveze komunistov iz koroških občin. Pogovora, na katerem je tekla beseda o aktualnih nalogah komunistov pri u-resničevanju politike in nalog ZK Slovenije in ZK Jugoslavije tako v organizacijah ZK kot v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih skupnostih, sta se udeležila tudi članica sekretariata CK ZK Slovenije Danica Jurkovič, in sodnik Ustavnega sodišča SR Slovenije, Pavle Zavcar-Matjaž. JAVNA ZAHVALA Podružnična šola Zavodnje se zahvaljuje pa-tronatu šole kolektivu Ljubljanske banke, podružnici Velenje za 11 parov smuči, uredništvu Našega časa za prispevek pri nakupu smuči in turističnemu društvu Šoštanj za kupljeno To-mosovo smučarsko vlečnico. Občanom in delovnim kolektivom želimo srečno novo leto 1974. PAR SULEK NAJBOLJŠA V telovadnici rudarskega šolskega centra je bilo letošnje republiško prvenstvo v standardnih plesih. Sodelovalo je blizu trideset parov iz Ljubljane, Maribora in Velenja. Velenjski plesnošportni klub je tekmovanje zelo dobro organiziral, saj si je tekmovanje ogledalo veliko število ljubiteljev plesa. Ob tej priliki je bilo tudi tekmovanje med nizozemskim mestom Shiedam in Velenjem. V tem dvoboju so bili boljši domači plesalci. Republiška prvaka (obenem tudi državna prvaka) sta po- stala plesna dvojica velenjskega plesno športnega kluba Ve-rena in Drago Sulek. Naša plesalca bosta prihodnje leto zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu. Na tekmovanju so se izkazali mlajši plesalci domačega kluba. Rezultati: mednarodni razred: 1. Drago in Verena Sulek (Velenje), 2. Marjan Lorger in Branka Mornar (Maribor), 3. Tomaž Ambrož in Tatjana Gabrijelčič (Ljubljana). B razred: 1. Franjo Zajšek in Tatjana Novak (Maribor) C razred: 1. Marjan Rebula in Zdenka Vehovec (Ljubljana) Plesna dvojica Šulek Med najboljšimi v Sloveniji Učenci rudarskega šolskega centra so na občnem zboru šolskega športnega društva s svojimi mentorji pregledali opravljeno delo v pretekelm šolskem letu. V poročilu predsednika društva je bilo poudarjeno, da se z ustanovitvijo temeljno kulturnih skupnosti in z zakonom o financiranju telesne kulture odpirajo nove možnosti za nadaljnji razmah športa in telesne vzgoje. Zato dobivajo šolska športna društva nove in odgovorne naloge. Teh nalog se zavedajo mladi športniki na RŠC in se bodo v bodoče še bolj potrudili, da bodo v svoje vrste vključili čim več učencev RšC, kaj jim je osnovni smoter dela SŠD. V okviru društva deluje 13 sekcij. V športnih igrah, košarki, rokometu, nogometu in odbojki so organizirali več medrazrednih in medšolskih tekmovanj. Tudi na srednješolskih prvenstvih so se dobro izkazali. Zelo številna je pla- ninska sekcija. Izvedli so vrsto izletov predavanj in orientacijskih pohodov, kjer so se še posebej izkazali. Najbolj so se izkazali strelci. Osvojili so republiško domsko prvenstvo, ekipno in posamezno. Postali so ekipni republiški prvaki z zračno puško in nastopili tudi na državnem prvenstvu. Posebno skrb posvečajo učenju plavanja. Poleg rednih ur plavanja v okviru telesne vzgoje imajo posebne ure za neplavalce. Šolsko športno društvo RŠC je že tretjič med najboljšimi v republiki. V lanskem letu so osvojili med 36 društvi 4. mesto. Novo vodstvo društva si je zastavilo vrsto nalog, ki pa jih bodo lahko izvedli le s skupnimi prizadevanji in njihovih mentorjev. Za predsednika društva so izvolili Zvoneta E- Planinska šola Planinsko društvo Velenje je tudi letos priredilo planinsko šolo na osnovni šoli Gustava Šiliha za mlade planince pod vodstvom Andreja Kuzmana. Sodelovalo je več kot 80 pionirjev, ki so jih predavatelji, izkušeni planinci seznanili z bivanjem v naravi, opremi planinca, nevarnostih v gorah Nastopajoči plesni pari ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata in starega ata ALOJZA GLINŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Ivanu Zupancu, godbi, dobrim sosedom za vso pomoč in duhovščini. Žalujoči: žena, sin Stanko hčerka Matilda, pet vnukov in ostalo sorodstvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nas tolažili in nam izrazili iskreno sožalje ter za vence in cvetje in številno udeležbo, vsem ki ste ob prerani smrti spremljali na zadnji poti našo drago hčerko MARIJO ŽVIPL roj. Rajšter Zahvaljujemo se primariju slovenjgraške bolnice dr. Dragotu Plešivčniku, zdravnikom dr. Ivanu Butu iz Mozirja in dr. Demšarju iz Šoštanja, ki so ji v najtežjih trenutkih pomagali. Zahvala tudi Ivanu Movhu iz Šoštanja za venec in za prispevek, kakor tudi gospe Vidicevi za sožalni telegram in za prispevek. Iskrena zahvala tudi podjetju tovarne gospodinjske opreme Gorenje za venec in za spremstvo na njeni zadnji poti, prav tako tudi lepa hvala tov. Hrenu za ves njegov trud. Posebna zahvala predstavniku občine tov. Francu Iludomalu za poslovilni govor ter Vinku Potočniku za cerkveni obred. Dan, 13. oktober 1973 bo za vedno zapisan v naših srcih, ko smo izgubili nadvse zvesto hčerko in mamico. Žalujoči: ata Stanko, mama Urška in hčerkica Tatjanca KINO REDNI KINO VELENJE • Petek, 28. 12. 1973 ob 17.30, sobota, 29. 12. in nedelja, 30. 12. ob 17.30 in 19.30 itaiijansko-španski barvni pustolovski film KOMPANJEROSI. Režija: Sergio Corbucci. I-grajo: Franco Nero, Thomas Millian, Jack Palance. • Torek, 1. januarja ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni film KRALJ, DAMA, FANT. Rrežija: Jerzy Skolimovski. Igrajo: Gina Lollobrigida, David Niven, John Moreldar, Ma-rio Adorf. • Sreda, 2. 1. in četrtek, 3. 1. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni ljubezenski film METULJI SO SVOBODNI. Režija: Milton Katselas. I-grajo: Goldie Hawn, Edvard Albert, Eileen Heckart. • Petek, 4. 1. ob 17.30, sobota, 5. 1. in nedelja, 6. 1. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni kriminalni film FRANCOSKA ZVEZA. Režija: William Friedkin. I-grajo: Ene Hackman, Fernan-do Rey, Roy Scheider, Tony Lo Cianco, Marcel Bozzuffi. KINOGLEDALIŠCE VELENJE • Ponedeljek, 31. 12. ob 20. uri ameriški barvni film KRALJ. DAMA, FANT. Režija: ,|erzy Skolimovski. Igrajo: Gina Lollobrigida, David Niven, John Moreldar, Mario A-dorf. • OGREVANO SOBO v Velenju nujno potrebujem. Naslov v uredništvu lista. • LEPO SOBO s posebnim vhodom, z novim letom oddam za 300 dinarjev mesečno. Vprašajte v Pesjem 11. in o vrednotah narave za zdrav način življenja. Ugotavljajo, da je osvešča-nje mladih koristno, saj imajo tako povsem drugačen odnos do lepote narave in vrednot, ki jim jih nudijo planine ter organizirana dejavnost planinstva. ODLIČNI STRELCI Na tradicionalnem strelskem tekmovanju v Postojni, ki so ga priredili v počastitev dneva republike in 25-letnici strelske zveze Slovenije, je sodelovalo 32 ekip iz devetih slovenskih mest. Sodelovali so tudi Velenjčani in se odlično izkazali. Bili so najboljši na tekmovanju. Osvojili so tri pokale — ekipno in posamezno med pionirji ter pri članih. Mladinci so zavzeli 4. mesto, članice pa 6. mesto. Za ekipo pionirjev so nastopili Rudi Ramšak, Jusuf Ah-miš, Fuat Balta; mladinci: Jože Detlbah, .lože, Sotler in Dušan Neškovič; članice: Ma-rika Trinkavs, Marica Tržan in Ružica Jurovič; člani: Franjo Zučko, Dušan Perkač, Karel Gril in Hinko Bola. Rezultati pionirji: 1. Velenje 496, 2. Kamnik 496, 3. Postojna 475; posamezniki: 1. Ramšak (Vel.) 170; mladinci: 1. Ljubljana 515, 2. Postojna 518, 3. Kamnik 515, 4. Velenje 504; posamezno: 1. Markun (Lj.) 186, 4. Sotler (Vel.) 178; članice: 1. Kamnik 488, 6. Velenje 366; člani: 1. Velenje 683, 2. Kamnik 672, 3. Trbovlje 670; posamezniki: Mihajlovič (Post.) 181, 2. Zučko (Vel.) in Korbar (Trb.) 177, 4. Perkovič (Vel.) 174. JAVNO PRIZNANJE IN ZAHVALA Izvršni odbor temeljne telesno-kulturne skupnosti Velenje izreka JAVNO PRIZNANJE gradbenemu odboru za izgradnjo smučišča v Šaleku. Odbor je vodil predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, člani pa so bili Tone Hojnik, Srečko Godec, Ivan Gaber, Bojan Glavač, Ivan Kolar, Venčeslav Tajnik, Franc Novak, Ivo Jamnikar in Oto Mravljak. Zahvala velja vsem delovnim organizacijam, ki so solidarno pristopili k tej skupni akciji ter s strokovnim delom in z denarjem prispevali k izgradnji tega za rekracijo delavcev in mladine nadvse koristnega športnega objekta. Zahvala tudi vsem občanom, predvsem mladini, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri dokončni ureditvi smučišča. Mnogi naši bralci verjetno še ne vedo, da že dve leti živi in dela v Velenju aeroklub. S tem zapisom ga bomo najprej predstavili, potem pa bomo v vsaki izdaji objavljali članke za ljubitelje letalskega športa. aeroklub gorenje velen/e Ob drugi obletnici Aerokluba Velenje Velenjčani, člani bližnjih aeroklubov, so prisluhnili predlogu družbenopolitičnih dejavnikov občine Velenje o ustanovitvi aerokluba v Velenju. Brez večjih pomišljanj, toda z mnogo truda, je prišlo v novembru leta 1971 do ustanovnega občnega zbora, na katerem je bil sprejet statut aerokluba in izvoljena upravni in nadzorni odbor. Pot najmlajšemu letalskemu društvu v Sloveniji je bila odprta. Društvo je bilo uradno uvedeno v register društev pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani. Ze od samega začetka je bil interes za klub velik. V letu 1972 je društvo štelo 71 članov. Januarja 1972 je klub uspel registrirati primeren teren za športno letališče v Lajšah pri Šoštanju. Uprava za civilno zračno plovbo v Beogradu je izdelala kompletni projekt za gradnjo letališča od začetnih potreb do končne oblike poslovne in turistične dejavnosti. Z reklamami in drugo dejavnosjo je klub zaslužil preko 180.000 dinarjev. S temi sredstvi se je vrednost osnovnih sredstev povečala na 650.000 din. Tako klub trenutno razpolaga z dvemi motornimi letali KURIR in AERO-3, ter tremi jadralnimi letali TRENER, BLATNIK in CIRRUS. Tu so tudi nujno potrebna padala, avto vitla itd. Vsa ta sredstva so začasno spravljena v prostorih na letališču celjskega aerokluba, ki je kljub lastnim težavam in pomanjkanju prostora v hangarju priskočil na pomoč velenjskemu aeroklubu brez predsodkov in zelo prijateljsko na pomoč. Klub je v tem kratkem času izšolal 16 jadralnih pilotov. Za enoten nastop pred javnostjo so vsi aktivni člani aerokluba uniformirani z letalskimi kombinezoni, kot sredstvo za obveščanje in seznanjanje prebivalcev Velenja o delu kluba, pa služi lepa oglasna omarica v središču mesta. Klub je uredil lep in opremljen klubski prostor, kjer se člani redno sestajajo. Geslo članov aerokluba je biti vzor občanom po moralni in politični plati. Najlepši primer klubske notranje harmonije in pravilne vzgoje članov je enakopravno sodelovanje vseh članov od inženirja pa do vajenca pod istimi pogoji. Poleg vzgoje 16 aktivnih pilotov so člani velenjskega aerokluba sodelovali že na dveh republiških jadralnih prvenstvih in na državnem jadralnem prvenstvu. Več članov je doseglo različne pogoje za srebrno in zlato letalsko priznanje. Za informacijo občanom in pa zaradi reklame je klub priredil do sedaj že dvoje zelo uspelih letalskih mitingov na bodočem velenjskem letališču. Mislimo, da je aeroklub Velenje z rezultati svojega dela v kratkem času dveh let pridobil simpatije občanov, delovnih kolektivov in družbenopolitičnih forumov. V programu kluba je najprej dograditev hangarja in usposobitev lastnega letališča v Lajšah. Nabaviti bo treba sodobnejše letalo za vleko in o-premiti letala s sredstvi za zvezo. Člani kluba se ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo vsem, ki so klubu kakorkoli pomagali pri »porodnih težavah«, obenem pa še vnaprej računamo na razumevanje in družbeno pomoč pri negovanju letalskega športa. AEROKLUB Velenje želi svojim članom srečno in zadovoljno novo leto 1974 Smrt na poledeneli cesti V kraju Lenart nad Gornjim gradom se je zgodila 17. decembra okrog dveh zjutraj tragična prometna nesreča zaradi neprevidne vzvratne vožnje in poledice na cesti, pri kateri je izgubila življenje 20-letna Zdenka Krivec iz Gornjega grada 6, zaposlena v Elkroju v Nazarjah. Voznik volkswagna 29-Iet-ni IVAN PEVEC iz Meliš št. 6 je peljal svoje dekle Zdenko Krivec na njen dom v Gornji grad. Z njima se je peljal tudi prijatelj Jože Jevšnik, ki je sedel na zadnjem sedežu. Med Ivanom in Zdenko je prišlo do manjšega prepira, nakar je Zdenka skočila iz počasi vozečega vozila, vendar se le lažje o-praskala po kolenih. Voznik je ustavil avto in Zdenka je sedla na zadnji sedež. Vožnja se je nadaljevala še kakih 200 metrov, kjer je izstopil Jože Jevšnik in se napotil proti svojemu domu. Zdenka se je presedla naprej. Voznik je vžgal motor avtomobila in po deset do dvajsetih metrih vožnje je Zdenka ponovno skočila iz avta. Ivan je avto zopet ustavil, pogledal in videl, da dekle stoji en do dva metra za avtom. Vabil jo je naj vendar vstopi. Dekle je molčalo. Ivan je hotel zapeljati vštric nje m jo znova pregovoriti naj prisede. A vzvratna vožnja na ledeni cesti je bila usodna. Zaslišal je krik in ustavil. Dekle je ležalo na trebuhu z glavo med kolesi. Voznik sam je ni mogel potegniti izpod avta, zato je poklical kolega, ki jc malo prej izsto-piT in bil oddaljen od kraja dogajanja le kakih dvesto metrov. Jože Jevšnik je nudil dekletu takoj umetno dihanje, vendar zaman. Z voznikom sta jo hitro prepeljala v Gornji grad v Zdravstveni dom. Doktor Franc Urlep je lahko ugotovil le še smrt. Preiskovalni sodnik Janez Borovnik je odredil obdukcijo, ki je pokazala, da je nesrečna Zdenka umrla na kraju nesreče zaradi poškodbe prsnega koša, oziroma srca. Liza Alojz Jelenko je ostal na očetovi kmetiji In zgodil se |e umor V Primožu 38 pri Ljubnem ob Savinji je 27. novembra umrla ob 5. uri zjutraj 69-Ietna FRANČIŠKA KOSMAČ. Čez dva dni so jo pokopali. Nekateri sosedi so dvomili v naravno smrt pokojnice, ki naj bi umrla za možgansko kapjo in tako je po hitri intervenciji oddelka milice Ljubno ob Savinji prišla težka resnica na dan že čez dva dni, ko je bil odrejen izkop trupla in izvršena obdukcija. ŽIVLJENJE V SAMOTNI KOČI Frančiška Kosmač je živela težko življenje s hčerko Marijo in se s težavo prebijala skozi vsakdanjost. Leta 1951 je doletel Fran-čiško še en udarec življenja. Zaradi operacije hrbtenice, kjer je imela tumor, je postala trajni invalid. Kasneje se je delni o-hromelosti telesa pridružila še sladkorna bolezen in tromboza. Zadnje leto življenja je bila skoraj nepo-kretna iin hčerka Marija je vseskozi skrbno stregla težko bolni materi. Toda žalostna zgodba se je vrstila dalje. MARIJA SE POROČI Hčerka Marija je morala leta 1961 na zdravljenje zaradi živcev v Vojnik. Tam je spoznala Franca Zagor-ca, rojenega 1937. leta v Žetalah pri Ptuju, ki je bil na zdravljenju zaradi alkoholizma. Leta 1970 sta se po zdravljenju poročila in Zagorc se je kot invalidsko upokojen rudar preselil v samotno hišo, kjer so skupno živeli: mati, hčerka in zet. Prepiri so se vrstili in večkrat je prihajalo do pretepanja. Franc Zagorc je čestokrat pretepal svojo ženo Marijo in njeno bolno mater ter jima stalno grozil. Povod za prepir je vedno našel Zagorc, zlasti takrat, ko se je vračal domov opit. prašičev ni uspelo zadržati, ko je odprla vrata. Zagorc ni opravičil. Preklinjal je in obe grobo napadel. HČERKA UMORJENE MATERE PRIPOVEDUJE KAJ SE JE DOGAJALO V DRUŽINI NA DAN UMORA Po kosilu je Zagorc odšel od doma. Ženi in tašči ni nikoli povedal kam gre. Pred odhodom je naročil bolni ženi, ki je imela 40" C vročine, da naj mati zakuri krušno peč in nanosi kurjavo. Mati oziroma tašča, ki je živela odslej samo še v smrtnem strahu pred zetom je težko pokretna s pomočjo bergelj nanosila drva v kuhinjo, peči pa ni več mogla zakuriti. ČLOVEK POSTAL ZLOČINEC Zagorc se je vrnil domov proti večeru, pijan. Tašča je ležala v kuhinji, žena pa v dnevni sobi. Zagorc je ob prihodu grobo napadel taščo, zakaj ni zakurila peči in zakaj so prašiči zunaj. Tašča mu je skušala pojasniti, da so ji prašiči ušli iz staje, ko jih je krmila (s palico je potiskala korak za korakom posodo s koruzo do staje) in ji »Prišel je pijan in mama je rekla: »Danes pa ne vem, kako bo!« In res se je razburil zaradi nezakurjene peči in prašičev ter začel neusmiljeno pretepati mater. Prosila sem ga naj pusti mamo pri miru, saj vidi, da je bolna in nemočna. Tedaj pa je pristopil k moji postelji in me z baterijo udarjal po glavi. Potem se dolgo nisem nič zavedala. Kakor v sanjah sem slišala mamin glas: »Pusti me Francelj! O ljubi bog!« Zdramila sem se šele ponoči ob ukazu: »Po-beri tega hudiča starega!« Vsa omotična sem vstala in videla ležati mamo na tleh poleg postelje. Bila sem prešibka, da bi jo lahko dvignila. Pristopil je in položila sva jo skupaj na posteljo. V temi nisem nič videla in zdelo se mi je čudno, zakaj se mama nič ne oglasi. Vprašala sem ga, če ji je kaj hudega naredil. Takrat pa me je zopet u-daril s pestmi po glavi, da ■sem padla po tleh. Proti jutru sem isto vprašanje ponovila. »Če tako misliš, grem pa po zdravnika in da ne boš ničesar čvekala!« Odšel je. Zdravnik dr. Emil Šprajc je prišel in rekel, da gre verjetno za možgansko kap. In mama se ni več prebudila. Ljudje so prihajali kropit. Ležali sva v isti sobi. Po pogrebu so me z rešilnim avtom odpeljali v zdravstveni dom v Mozirje, ker se mi je zdrav- stveno stanje poslabšalo. In šele tu sem si upala spregovoriti. ZLOČIN ODKRIT Komandir oddelka milice Ljubno ob Savinji, Štefan Pungartnik je pojasnil: »Že med prvo izmenjavo misli z ljudmi se nam jc podkrepil sum nasilne smrti pokojnice. Na hitro smo opravili še nekaj razgovorov, med njimi tudi z Za-gorčevo ženo, ki nam je dosti povedala. Tako smo imeli dovolj podatkov, da gre za gnusno kaznivo dejanje uboja, ki naj bi ga zakrivil Franc Zagorc. Še istega dne smo o zadevi informirali stalno službo UJV Celje, ta pa preiskovalnega sodnika Ludvika Vidmarja, ki je naslednjega dne odredil izkop trupla, obdukcija pa je bila dan kasneje. Obducent dr. Anton Homan, stalni sodni izvedenec iz Splošne bolnice Celje je kmalu ugotovil, da je pokojnica umrla nasilne smrti zaradi večjih obtolčnin po glavi s topim predmetom, ki so povzročile notranjo krvavitev, posledica tega pa je bila poznejša smrt. Zoper osumljenega Franca Zagorca je bil odrejen pripor s takojšnjo izvršitvijo. Zagorc se je našemu pozivu, da mora z nami, sprva protivil. Izgovarjal se je na bolezen in nepo-kretnost. Ko pa smo mu predočili njegovo lažno pretvarjanje (na dom smo mu poslali dežurnega zdravnika) je popustil in se podredil zakonu pravice.« Liza NA KMETIJI Danes je vse več primerov, da mladi odhajajo s podeželja in iščejo boljši kos kruha v mestih. Mnoge kmetije ostajajo zato brez potrebne delovne sile in počasi propadajo. Vendar tega pojava ne smemo in ne bi smeli posploševati, saj je mnogim očetom uspelo prepričati svoje sinove, da bodo prevzeli nasledstvo in nadaljevali trdo kmečko življenje. Še zlasti tistim, ki so svojo kmetijo opremili s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji ter pripomočki. In prav v mehanizaciji ter specializaciji kmetijstva vidijo mladi napredek. Tudi Alojzu Jelenku z Loma, ki je po površini obdelovalne zemlje največji kmet v velenjski občini, je uspelo zadržati svojega sina Maksa doma — na kmetiji, ki leži nekaj več kot 800 metrov visoko. »Odločitev, da bom ostal na zemlji, pa čeprav na takšni višini, ni bila težka. Nekdo mora vendar tudi delati na zemlji. Kaj bi bilo, če bi vsi rinili v mesta? ki ga bom spomladi preuredil, stalo okrog 40 govedi. Maks se je odločil, da bo vzrejal bekone, ker — kot sam meni — se mu mleka ne izplača prodajati. »Ce bi se hotel z mlekom preživljati, bi ga moral voziti v dolino. Prevoz bi bil predrag, pozimi pa zaradi snega sploh ne bi mogel v dolino. Le če bi ponoči sneg oral, podnevi pa vozil mleko.« Seveda pa se Maks zaveda, da preusmeritev ne bo lahka. Najprej bo moral vložiti kar precej denarja za preureditev hleva, potem pa še za nakup živine. »Pri ERI sem najel kredit. Drugače ne bi šlo. Prepričan sem, da bom zmogel finančno breme. Veliko bolj me muči problem vode. Kje bom dobil toliko vode, da jo bo dovolj za živino. Zdaj za živino zbiram deževnico, za kuhanje pa imamo vodo iz dveh studencev, ki sta v bližini hiše. Vendar sta studenca zelo majhna, zato moramo paziti na vsako kapljico, kako jo potrošimo.« Jelenkova domačija na Lomu Seveda je treba imeti do kmečkega dela tudi veselje, treba je vzljubiti življenje na vasi.« In Maks ga je vzljubil. Ne glede na to, da so še lani bili praktično brez prave povezave z dolino. Ko pa so si sami uredili zasilno cesto, so na vrhu Loma za-brneli tudi prvi stroji. »Kupili smo traktor, prikolico, imam pa tudi že kosilnico in obračalnik.« To je prvi korak k mehanizaciji kmetijstva. Maks pa odločno razmišlja že o naslednjem. Sklenil je, da se bo preusmeril na živinorejo. Res je, da imamo veliko gozda, vendar se danes od njega ne da živeti. Kar 20 hektarjev pa imamo pašnikov. In ker je trave dosti, sem sklenil, da bo že prihodnje leto v hlevu, Maks in še preostalih pet kmetov na Lomu so se zelo vlekli za to, da bi iz novega vodovoda, ki ga gradijo na Lom, tudi k njim tekla voda. Vendar je to nemogoče, ker so previsoko, črpalke pa preslabe, da bi lahko potegnile vodo do takšne višine. Zato so se zavzemali, da bi zaselek dobil vodo iz Šentvida; kar pa bi bila predraga naložba tako za prebivalce same kot celotno krajevno skupnost. «Kot kaže, se bomo morali spet sami znajti. Tako kot pri graditvi ceste na Lom.« Njegova odločenost, da to, kar si je začrtal, izpelje do konca, izpričuje, da bo Maks rešil tudi problem vode! nama TRGOVSKO PODJETJE LJ U B LJANA Veleblagovnica VELENJE NOVOLETNI POPUST: 10% ZA MOŠKO KONFEKCIJO, ŽENSKO KONFEKCIJO, OTROŠKO KONFEKCIJO, VSE IZDELKE GORENJE ZA TV COLOR GORENJE nudi od 17. decembra do 31. decembra 1973 KOLEKTIV VELEBLAGOVNICE SE ZAHVALJUJE OBISKOVALCEM ZA OBISK TER ZELI USPEHA POLNO NOVO LETO 1974. : : : : : TAPETNIH CEHNER EDI Prešernova 7 — VELENJE OPRAVLJAM NASLEDNJA DELA: • POLAGANJE TALNIH OBLOG • IZDELAVA ZAVES TER VSA OSTALA PISARNISKA DELA PRESELILI SMO SE V NOVE PROSTORE. CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAM ZA OBISK TER ŽELIM SREČNO NOVO LETO 1974 FRIZERSKI SALON ,IVICA-VIKICA' Celjska 14 - VELENJE želi srečno in uspešno novo leto 1974 Slaščičarna »MOVH« Šoštanj želi srečno in zadovoljno novo leto TRGOVSKO PODJETJE rr VINO rr ŠMARTNO OB PAKI W Vsem odjemalcem, poslovnim partnerjem ter občanom želi srečno in uspešno novo leto 1974 OBRAT LESNA ŠOŠTANJ ...................................................................................................................................................................ur I Izdelovalnica gumiranega papirja Velenje I SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1974 ŽELIMO ČLANOM KOLEKTIVA, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM VELENJSKE OBČINE ilillllllllillllllliliilillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllltlllllllllllllllllllitiiililllllllllltiiii: POCAJT DANILO izdelovalnica drobnih kovinskih izdelkov VELENJE - Celjska 68 želi uspehov polno in zadovoljno novo leto 1974 Cenjenim potrošnikom želimo srečno ■in zadovoljno novo leto 1974 in se priporočamo Trgovsko podjetje »ZARJA« Šoštanj mk MLADINSKA KNJIGA VELENJE želi srečno in uspešno novo leto 1974 V naši knjigarni lahko kupite najlepša darila svojim domačim, prijateljem in znancem. MIRO HUDOVERNIK tesarstvo - embalaža Velenje ZELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1974 tli IIIlllllllllIllllllIlfllllllilllllllllllllliilllllllllllllllllfllllllllllllllVIlllllIltllllillllRtlllllltllllllltlfilllllltllllflllflllllllCillllllllltCIlItllllt Kolektiv kozmetičnega salona | MUJADŽIČ | 1 Velenje | želi cenjenim strankam srečno novo leto 1974 rriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinti URAR - ZLATAR MARTIN PIREČNIK VELENJE želii srečno novo leto 1974 in se priporoča e Cvetličarna I RIS Velenje i želi srečno in uspešno novo leto 1974 Srečno in zadovoljno novo leto 1974 želi STEVO PAVIC krznar CELJE - Zidanškova ulica ■m p H #5 p P "M '0- vte P p P p -Is yi>TS m ii m ii |§ RUDNIK LIGNITA ^ VELENJE Vsem članom temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje, vsem sosednjim delovnim kolektivom, poslovnim sodelavcem in občanom velenjske občine želimo srečno in zadovoljno ter uspehov polno novo leto 1974 Svet delegatov, komite organizacije Zveze komunistov RLV, , i r predsedstvo rudniškega odbora sindikata in predsedstvo organizacije ZMS RLV želimo srečno in zadovoljno ter uspehov polno novo leto 1974 P i n P "M sp i i i p M M m; P P plfs P P P P SifrS a>i5 ?M rii in..............................................i........Minili......i........i.....................................................................umni: Tovarna usnja s/ Šoštanj Ob novem letu izbirajte darila; in opremo za vaš dom v BLAGOVNICAH proizvaja in izdeluje naslednja usnja in izdelke: • SVINJSKE VELURJE IN GOVEJE GORNJE USNJE • PODPLATNO GARNITURO IN DRUGE VRSTE VEGETABILNO STROJENEGA TEHNIČNEGA USNJA • MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO USNJENO KONFEKCIJO • ZAŠČITNA SREDSTVA Članom našega kolekitva, delovnim ljudem in občanom velenjske občine želimo srečno novo leto 1974 VELENJE Posebno vabimo na sejem gospodinjske opreme v avlo III. osnovne šole Antona Aškerca kjer nudimo do 12% popusta za gospodinjske stroje in opremo tovarne GORENJE VELENJE i t = ♦ = : I i = : = : i : = : I I Kolektiv Velenje se zahvaljuje za obisk v preteklem letu in vošči vsem občanom vA tt-v i ptdk&r J srečno novo leto 1974 lIKIIIIIIIflillVflllRIIIIIIIIIIVfllllllllllllllllllllllllllllllllflllBVIflllllVfflfllllllllflllllfllllllVIVIlllllllfllllllVfVlItllVIilllllllllllllllllllllllllllillJIlllVi: g n m p g | p ♦ ♦ ♦ ♦ : x sreča za danes jutri Želimo srečno in zadovoljno novo leto 1974 Gradbeno industrijsko podjetje VEGRAD VELENJE želi srečno in zadovoljno novo leto 1974 vsem članom kolektiva, občanom velenjske občine in poslovnim prijateljem V Lajšah pomembno središče športnega jadranja Acroklub Velenje ima vse možnosti, da postane najmočnejši jadriličarski center za športne dosežke in rekreacijo ljudi v republiki, saj leži letališče v Lajšah na območju, kjer so zelo ugodni pogoji za letenje. Doseženi rezultati v minulem letu so več kot odlični. To je med drugim poudaril Mirko Bitenc, sekretar Zveze letalskih organizacij Slovenije, ki se je skupaj s predsednikom Zveze letalskih organizacij Jugoslavije Venčeslavom Jerasom udeležil letne skupščine velenjskega aerokluba. Prav zaradi odličnih pogojev, ki jih ima klub za nadaljnji razvoj, je bil na skupščini iznešen tudi predlog, naj občinska skupščina sprejme nek koncept razvoja tega centra. Na skupščini, ki je bila 19. decembra, so člani pregledali delo kluba od njegove ustanovitve pred dvema letoma do danes. S prostovoljnim delom so člani aerokluba dogradili in o-premili lep klubski prostor na Foitovi ulici. Tamkaj se sestajajo zlasti mladi člani ter berejo strokovno literaturo, redno pa poslušajo tudi razna strokovna predavanja. »2e s tem, da nudimo mladini organizirano obliko delovanja ter jih tako odtegujemo škodljivemu vplivu ulice, opravičuje klub, ki je bil ustanovljen na predlog občinskih družbenopolitičnih organizacij, je poudaril v svojem poročilu predsednik Peter Robida. Poleg tega ima klub, v katerem je sedaj 70 članov, pomembno vlogo pri tehnični vzgoji prebivalcev, kadrovanju mladih v JLA ter pri vzgajanju delovnih navad mladim. V tem kratkem času obstoja je klubu uspelo izšolati 15 aktivnih jadralnih pilotov, dva člana pa sta že pred ustanovitvijo imela licenco motornega in jadralnega pilota. Člani aerokluba imajo trenutno na voljo tri jadralna letala. Celjski klub jim je odstopil v trajno last motorno letalo Kurir, od zveze letalskih organizacij pa so dobili šolsko letalo AERO-3. Za varno letanje bi si zelo radi nabavili rabljeno vlečno letalo PIPER-18, kajti sedanji Kurir je že precej dotrajan in zato ni več primeren za teren v Lajšah. To pa ni njihova edina želja v prihodnje. Ze takoj spomladi bodo začeli graditi nujno potrebno letališko poslopje, napravili bodo most čez potok, ter izvedli drenažo na travniku. Zavedajo se, da bodo za izvedbo vseh teh del potrebovali kar precejšnje stroške, zato bodo čimveč dela opravili člani sami z udarniškim delom. Pomembno vlogo pa lahko klub v prihodnje odigra pri povezovanju Velenja z drugimi kraji, ter pri organiziranju SLO. V prihodnje želijo tudi še okrepiti sodelovanje s sosednimi klubi, predvsem s celjskim in koroškim aeroklubom. Predsedniško funkcijo so znova zaupali Petru Robidi, novi podpredsednik pa je postal Milan Valenčak. GOZDNI OBRAT ŠOŠTANJ 0 gojitvenem načrtovanju Površina gozdov na območju šaleške doline obsega kar 9.200 ha. Od tega je v družbenem sektorju le 20 % gozda. Ostali gozdovi so v lasti zasebnikov, ki gospodarijo z njimi pod kontrolo šoštanjskih gozdarjev. Letni etat na celotni gozdni površini je ca. 23.300 m3, od tega je listavcev 20 %, ostalo pa so iglasti gozdovi. Neugodna posebnost je velika razdrobljenost gozdne posesti, saj je poprečna velikost ene posesti le 3,80 ha. Število gozdnih posestnikov je temu primerno veliko, kar 2.150! Takšni pogoji otežujejo smotrno izkoriščanje gozdov in gojitveno načrtovanje. Gozdarji so prišli do spoznanja, da nenačrtno gospodarjenje ne vodi k boljšanju rezultatov. Razdrobljena gozdna posest skoraj onemogoča delo po strokovnem načrtu. Gozdarji so želeli ustreči zahtevam gozdnih posestnikov. Tako so postali nekak servis za odkazilo in žigosanje lesa. Na tak način je bilo mogoče realizirati plane oddaje lesa, strokovno delo pa je bilo v šablonskem in obrtniškem stilu. Takemu delu je bilo potrebno narediti konec. Z analizo so se pokazale izgube do katerih ne bi prišlo, če bi se delo vnaprej razčlenilo na osnovne faze. V letu 1971 so reVirni gozdarji in delovodje v dnevnikih vsak dan razčlenjevali delo po času. Podatki so pokazali naslednjo strukturo porabljenega časa: — odkazilo lesa, 32 %, — gojenje in varstvo gozdov 15 °/o, — administracija, sestanki, predavanja, ekskurzije 18 %, — organizacija dela, obhodi, kontrole del in nedovoljenih sečenj, prodaje lesa '23 %,, — izmera, žigosanje, prevzem in oddaja lesa 12 %. Temeljito proučevanje o-menjenih podatkov je dalo prve željene ukrepe za racionalnejši izkoristek. Za boljšanje gojitve gozdov so bili v zimskem času organizirani tedenski seminarji, kjer so obravnavali teorijo skupinsko postopnega gospodarjenja. Pozneje, spomladi so opravili tudi že prva terenska dela, kjer so bili upoštevani rezultati teoretične študije. šoštanjski gozdarji so na svojih delovnih mestih le tri leta. Začeli so delo, ki obeta boljše rezultate, delo, ki je drugje po svetu že dolgo osnova za uspešno gospodarjenje. Kot pravijo, je potreba prišla spontano, kot posledica delovnih uspehov in rezultatov. Pepi Miklavc | Gostinsko podjetje /p PAKA Velenje želi srečno in uspešno 1 • novo leto 1974 i hotel paka i CELJSKA DELEGACIJA PO PREMOG REGIJSKI PEVSKI ZBOR Dirigent: Velenjčani... malo bolj regijsko V sindikat naj pridejo vsi delavci zaposleni pri zasebnikih V soboto je bila v prostorih hotela Kajuhov dom v Šoštanju letna konferenca osnovne organizacije delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. To priložnost smo izkoristili za kratek razgovor s predsednikom osnovne organizacije sindikata Rudijem Mehom. V svojem poročilu o delu organizacije, ki zajema obdobje od občnega zbora sindikata pa do danes, ste tudi izrazili nezadovoljstvo z obiski na sestankih. Zakaj vaši sestanki pa tudi današnja konferenca niso najbolje obiskani? • Rudi Meh: V razgovoru z nekaterimi delavci smo ugotovili, da nekateri delodajalci ne izročajo pravočasno vabil, ki jih pošiljamo delavcem. So pa tudi primeri, ko delavci teh vabil sploh ne dobijo. Seveda še ni v zadostni meri prodrla med delavce zavest o pomembnosti in potrebnosti sindikalnega organiziranja. Zdaj je v naš sindikat vključenih približno 45 odstotkov vseh delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Vendar to ni bila naša edina ugotovitev teh razgovorov. Tako je več primerov, da delavci ne podpisujejo plačilnih listin in zato tudi ne vedo, koliko dohodka imajo prikazanega na zavodu za socialno zavarovanje ter kakšni in kolikšni so njihovi odtegljaji. V dveh primerih smo se soočili s stanjem, da delavke niso imele sklenjenih pogodb z delodajalci. V nekaterih primerih smo dobili tudi občutek, da so medsebojni odnosi delavec —delodajalec nezdravi; da se delavci v navzočnosti delodajalca bojijo spregovoriti o svojih težavah. Prav zato bo ena izmed naših nadaljnjih nalog prizadevanje, da bo v zasebnem sektorju več samoupravnega dogovarjanja med delavci in delodajalci. Na drugi strani pa moram omeniti vsekakor spodbudno ugotovitev, da so nekateri delodajalci že v tem letu upoštevali dopolnitve kolektivne pogodbe glede minimalnega dopusta. Podobne razgovore ste imeli tudi z delodajalci. Kakšne so bile njihove pripombe? • Rudi Meh: Delodajalci so imeli največ pripomb na račun neurejene in neažurne davčne politike. Precej je bilo tudi pripomb glede visokega stanovanjskega prispevka. Opozorili so na to, da se v vseh krajih naše občine ne bodo gradili večji stanovanjski objekti; zato je določenemu številu delavcev onemogočeno dobiti stanovanje v svojem kraju. Predlagali so, naj bi solidarni stanovanjski sklad kreditiral tudi izgradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, ki si jih gradijo delavci iz zasebnega sektorja. Tisti obrtniki, ki imajo uslužnostno dejavnost so opozorili, da bi morala biti davčna politika za to dejavnost bolj stimulativna; saj se v nasprotnem lahko zgodi, da v naši občini ostanemo brez uslužnostne dejavnosti, ki pa je za naše občane izrednega pomena. Nekateri delodajalci so menili, da so pogoji za najem kreditov za gradnjo lokalov RUDI MEH preostri zaradi visoke obrestne mere in obveznega pologa v gotovini. Predlagali so, da bi se morali urediti za tiste uslužnostne dejavnosti, ki so širokega družbenega pomena, boljši kreditni pogoji. Pred nedavnim so začele veljati dopolnitve kolektivne delovne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva. Kaj ste storili, da bi se delavci čimbolj podrobno seznanili z novostmi, ki jih prinaša ta pogodba? • Rudi Meh: Najprej smo za vse delavce organizirali razgovor, na katerega smo povabili tudi predstavnico republiškega pododbora sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ki je izvirno poročala o spremembah. Žal se je tudi tega pogovora udeležilo malo delavcev. Obenem smo vsem članom poslali v pismeni obliki dopolnitve kolektivne pogodbe. In kaj bi hoteli povedati še ob koncu? • Rudi Meh: Spoznanje delavcev v zasebnem sektorju, da je sindikat resnično njihova organizacija, je I vse bolj prisotno. Da bo naš sindikat postal še močnejši ter akcije uspešnejše, J bi se morali vključiti v sindikat vsi delavci, zaposleni pri zasebnih deloda- J jalcih. Ni Pipec nož... Višji aktiv društva novinarjev iz Celja je izdal humoristični list »Pipec«, ki je v prodaji v naši občini. Stane 2 dinarja. Ni pipec nož, kot pač ni žebel j šilo, je top, a vendarle ima rezilo ... Zato je v njem nekaj bodic tudi iz velenjske občine. Pipec prodajajo v trafikah in časopisnih kioskih. II. klubski festival amaterskega filma odlično sprejet V soboto, 15. decembra 1973, smo bili priča nadvse prijetnemu in tudi nepozabnemu kulturnemu dogodku v Velenju. Kinoklub »Gorenje« jc na svojem II. klubskem festivalu amaterskega filma prikazal sadove enoletnega dela. To je bilo 15 filmov štirih različnih zvrsti. V veliki sejni dvorani občinske skupščine so postavili kinoprojektorje za ozke filme, namestili veliko belo platno, ob katerem je visel napis: »II. klubski fest«, obesili dve veliki u-metniški fotografiji z upodobljeno kamero, na mizi pa je poleg rož stala podoba Don Kihota — vse to je pričaralo praznično vzdušje in nemo pričakovanje vseh, ki so prišli na festival. Potem, ko so izzvenele fanfare, je predsednik kinokluba Miro Kcrmelj otvoril II. klubski festival kratkih filmov. Podelil je tudi nazive štirim članom kinokluba — eden je dosegel naziv »kinoamater«, trije pa so dobili priznanje za kinoamaterja III. stopnje. Videli smo prvi film. In drugega. Avtorja obeh filmov sta si izbrala turistič-no-folklorno prireditev v Zgorji Savinjski dolini — flosarski bai. Tretji film je bil prav tako dokumentarni film, avtor pa je gledalcem na zanimiv način približal lokostrelstvo, šport, ki je pri nas zelo slabo poznan. V treh potopisnih filmih smo se potepali po Parizu, Dubrovniku in Velenju. Nato smo videli prvi animirani film v klubu, delo mladega avtor-in. ......■•-..•■■■ To je bil prvi del prikazanih filmov. Po odmoru se jc drugi del začel s projekcijo filma Tempo tour. To je bil žanrski film, ki je obravnaval akutalno temo — energetiko. Nato smo videli dva dokumentarca. Prvi je prikazal z veščo kamero misel in izpoved mladega likovnega samorastnika — kiparja Alojza Jerčiča iz Mute. Jamarski klub iz Letuša se je podal v temo ene izmed zijalk nad Lučami. Avtor nas je popeljal po težavni poti v skrivnosti teme. Tudi naslednji film je dokumentarni. Avtor je s skrito kamero zajel drobec življenja na ulici. Toda ta drobce je nosil v sebi pereč socialni problem odnosov med ljudmi. Med žanrski-mi filmi smo videli še enega. Prepletanje barv in hitrosti je prineslo s seboj notranjo podobo voznika, v katerem živita športni duh, spoznanje obstoječih nevarnosti asfalta, pa kljub temu negiranje smrti. Odlična režija, montaža, sinhronizacija. Videli smo še dve animi-ranki: v prvi, kako lahko navaden kokosov oreh postane poživilo, v drugi pa podobo človeka in njegove reakcije v določeni življen jski situaciji. In še zadnji film: dokumentarni, barvni, kot vsi ostali posnet s srcem! Uživali smo ob odlični kameri, scenariju in režiji, uživali ob lahkotnih preskokih in vrhunski ježi Eve Završnikove iz Celja na konju Kobri, uživali ob navezanosti človeka z živaljo. Tako ni naključje, da je avtor svoj film imenoval Bascule, z besedo, ki je francoskega izvora in v konjskem športu pomeni držo in stil konja med preskokom. Najlepši so bili zaključni prizori filma ob sončnem zahodu in upo: časnjeni kameri. Toda ne samo najlepši. Dokončno so podali sliko mlade tekmovalke, ki je res med najboljšimi. Tako smo videli vseh 15 filmov. Videli smo, da so člani kinokluba »Gorenje« presenetili predvsem z animiranim filmom. Odlični pa so tudi dokumentarni filmi, od katerih so bili nekateri opremljeni z besedilom. Pred pričetkom prikazovanja drugega dela jc predsednik strokovne žirije Peter Božič podelil priznanja in nagrade žirije. Poglejmo, kako je žirija ocenila filme! DOKUMENTIRNI FILM: 1. Bascule, Stane Hafner, 2. Okno na ulico, Miro Ker-melj, 3. Skrivnosti teme, Stane Počivalnik, 4. Izpoved, Hinko Jerčič, 5. Vse v zlato, Hinko Jerčič, 6. Flosarski bal 73, Ivan Uran, 7. Ta veseli dan, Vito Koprive. Nagrade so dobili prvi trije filmi. POTOPISNI FILM: 1. Velenje, 2. Dubrovnik, 3. Pariz v modrem — vsi avtorja Zorka Kotnika. Prejel je 2. in 3. nagrado. ŽANRSKI FILM: 1. Rdeče, rumeno, Stane Hafner, 2. Tempo tour, Bojan Golob. Podeljena je bila prva in druga nagrada. ANIMIRANI FILM: 1. ITD ..., Miro Kermelj, 2. Kokobomba, Stane Hafner. Podeljena je bila prva in druga nagrada. PIONIRSKI FILM: Žirija je podelila avtorju Bogdanu Dolencu za animiran-ko Stroj za dobre ljudi posebno pohvalo in edino praktično nagrado za uspešno začetno delo. POSEBNA PRIZNANJA: Stane Hafner za scenarij, režijo in kamero filma Bascule. Miro Kermelj za montažo filma ITD ... POHVALE: Hinko Jerčič za glašberio opremo filma Vse v zlato. Stane Počivalnik za domiselno in prizadevno vodenje kamere v filmu Skrivnosti teme. Bojan Golob za izviren pristop k obravnavi aktualnega problema v filmu Tempo tour. SILVESTRSKO KOPANJE V BAZENO V velenjski savni Preteklo soboto so v Velenju znova odprli zimsko kopališče, s katerim upravlja KOC Velenje, TOZD Storitve. V času, ko je bil bazen zaprt, so zamenjali stare neustrezne čistilne naprave z najsodobnejšimi, ki delujejo avtomatično. Čistilne naprave, ki jih je vgradilo podjetje »Jeklo Ruše«, so prve te vrste v naši državi in bodo, kot je povedal vodja rekreacijskega centra v Velenju Edo Vučina, zagotavljale popolnoma čisto vodo. Da so lahko vgradili nove čistilne naprave, so morali o-praviti še vrsto drugih del. Tako so povečali strojnico, zgradili klorno postajo, poleg tega pa so morali ponovno tesniti bazen. Nova pridobitev kopališča je tudi savna, ki je funkcionalno povezana z bazenom. Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 21. ure. Ker je pred nami novo leto, smo povprašali Eda Vučina, če bo možno kopanje tudi za silvestrovo. Povedal je, da bi bodo lahko privoščili tisti, ki bodo silvestro-vali v prostorih bazena, sil-vestrsko kopanje, kajti bazen bo odprt na silvestrovo izjemoma vso noč. OBVESTILO BRALCEM Tiskarna, v kateri tiskamo naš časnik, bo začela delati šele v četrtek, 3. januarja. To pa je prepozno, da bi že naslednji dan izdali novo številko Našega časa. Zato bo prva izdaja v novem letu izšla s tedensko zamudo. Do takrat pa smo vam, cenjeni bralci, pripravili obilo branja. Današnja številka ima dvojni obseg. Uredništvo Kdaj (ali) bomo drsali na umetnem drsališču Mogoče je ljubiteljem hokeja žal za priložnost, da si doma niso ogledali zanimivega prvenstvenega srečanja. Domači hokejisti so namreč v nedeljo, 16 decembra imeli v gosteh moštvo Kranjske gore v tekmovanju II. zvezne hokejske lige. Gostje so domače zasluženo premagali z rezultatom 19:1 (6:0, 7:0), saj so bili hitrejši in tehnično boljši, poleg tega pa na lestvici II. lige tudi vodijo in se bodo verjetno v naslednji sezoni spet borili v I. ligi. Častni gol za domače je dal Lekš. Sodila sta Če-bulj in Vister, oba Jesenice. Trenutno so velenjski hokejisti kot novinci v II. zvezni ligi na zadnjem mestu. Dejstvo je, da imajo od vseh klubov najslabše pogoje za delo, poleg tega pa je letos odšlo na odsluže-nje vojaškega roka 6 igralcev prvega moštva, tako da v kvalitetnejšem tekmovanju nastopajo v slabši postavi kot lansko leto. Prijateljem in navijačem hokeja se moramo opravičiti, da je bilo obveščanje za srečanje na domačem terenu tako slabo. Dosedanje izkušnje so nam pokazale, da nastopi vedno odjuga, kadar pripravimo tekmo na domačem terenu. Tako je bilo tudi letos in še zadnji dan nismo bili prepričani, če bomo lahko igrali doma. Naravni led je v današnjih zimskih pogojih dokaj negotova zadeva. Povedati je treba, da močan mraz konec novembra in v prvi polovici decembra ni ugodil samo domačim hokejistom, ki jim ni bilo treba na trening v Celje, ampak tudi številnim ljubiteljem drsanja v Velenju. Teh je vsako leto več in v omenjenem obdobju so bile drsalke najbolj iskan športni rekvizit v velenjskih trgovinah, velenjsko drsališče (na kotal-kališču) pa v urah rekreacije polno mladosti in svežine. Naj omenimo, da je v zimskih pogojih (če ni od-juge) drsališče odprto vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob četrtkih in sobotah pa še zvečer od 20. do 22. ure. V sklopu rekreacijskih in športnih objektov smo letos že pridobili nov objekt — smučišče, ki je vsekakor velika pridobitev. Številni ljubitelji hokeja in rekreativnega drsanja ob tako muhasti zimi ugo- tavljajo, da je edini izhod hoteti je treba, za tovrstno športno in re- Dejstvo je, da smo doslej kreativno udejstvovanje na- v Velenju svoja hotenja še ših občanov v izgradnji u- vedno realizirali z združe- metnega drsališča. Samo nimi močmi. «5 O V £ Moštvi Gorenja in Kranjske gore na drsališču v Velenju RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE razpisuje vodilni delovni mesti: 1. Predstojnika Tehniške strojne šole in organizatorja višješolskega izobraževanja RŠC Pogoji: visokošolska izobrazba in izpolnjeni pogoji za učitelja srednje šole ter najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse, moralno-politične kvalitete. 2. Predstojnika Poklicne elektro šole — jaki tok Pogoji: visokošolska izobrazba in izpolnjeni pogoji za učitelja srednje šole ter najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse, moralno-politične kvalitete. 3. Za delo v pedagoški dejavnosti, elektro-kovi-narskih obratih in komercialni službi pa želimo pridobiti: • več dipl. inž. ali inž. elektrotehnike (za jaki in šibki tok) • več dipl. inž. ali inž. strojništva • več dipl. ekonomistov ali ekonomistov • več učiteljev za družboslovne predmete • več elektrotehnikov • več strojnih tehnikov Pričakujemo kreativne, odgovorne in samostojne ljudi. Mi pa vam nudimo: strokovno zanimivo in dinamično delo s solidnimi osebnimi dohodki. Rok za prije pod 1. in 2. je 15 dni od objave razpisa, za ostala delovna mesta pa do zasedbe. Prijave sprejema kadrovsko-socialna služba RŠC Velenje, Prežihova 3. Uspešna krvodajalska akcija v občini Mozirje Količine krvi, ki jih zdravstvena služba Slovenije potrebuje že presegajo dvajset tisoč litrov krvi na leto in da je tem potrebam zadoščeno, mora priti na odvzem krvi več kot 7000 ljudi ali vsak odvzemni dan dvesto. Da bi zagotovili to količino krvi, pa je potreben velik napor aktivistov RK in drugih družbenopolitičnih organizacij, društev in delovnih kolektivov. Občinski odbor RK Mozirje je organiziral krvodajalsko akcijo v ponedeljek 17. decembra v Nazarjah in 18. decembra na Ljubnem. Na odvzem krvi — te humane akcije — je prišlo 449 krvodajalcev, ki so skupno darovali okrog 153 litrov krvi. Odvzem je opravil Zavod SRS za transfuzijo krvi iz Ljublja-ljane. Krajevna organizacija Luče ob Savinji pa je v tem letu organizirala že dve krvodajalski akciji, ki je s številom 92 krvodajalcev odlično uspela. V Lučah je opravila odvzem krvi ekipa Transfuzijske postaje celjske bolnice. Vojaki med mladimi Gaberčani Dan jugoslovanske ljudske armade so nekateri vojaki iz vojašnice Jožeta Meniha-Rajka iz Celja preživeli v Ga-berkah. Z mladinci iz vse šaleške doline so se pomerili v šahu, streljanju in namiznem tenisu. In medtem ko so nekateri tekmovali, smo s pomočjo njihovega starešine odbrali štiri vojake ter jih prosili za kratek raport, kako se počutijo v Celju. In ker so ponekod stari koledarji že izrinili nove, le vojaki prav gotovo še skrbno čuvajo stare, saj marljivo štejejo dneve, smo bili tudi radovedni, kako in kje bodo pričakali novo leto. Če bo morda komu uspelo dobiti celo nagradni dopust. Mirsad Merdžan je prišel v Celje iz Donjega Va-kufa v Bosni. Povedal nam je, da je v Celju šele štiri mesece. Torej še mlad vojak. »V začetku je bilo malo hudo, zdaj pa sem se že precej navadil in tudi dolgčas sem že pregnal. V Celju mi je zelo všeč pa tudi ljudje so zelo prijazni. Zelo sem navdušen nad lepoto celjskega gradu.« Mirsad je že na samem začetku dokazal, da mu ne bo vseeno, kakšen vojak vojak bo. Po treh mesecih nošenja uniforme je dobil za primerno vedenje in zalaganje na vseh področjih sedem nagradnih dni. Dan republike je tako preživel doma. »Novo leto pa bom preživel v vojašnici. Med tovariši. Sicer bi bil lahko izkoristil teh sedem dni tudi za novo leto. Toda preživeti novo leto v uniformi, kot vojak, bo posebno doživetje, ki se ga bom dolgo spominjal. Prav zato sem raje odšel domov za dan republike.« MILE MILIČ je doma iz Lazarevca v Srbiji. Medtem ko Mirsad še ne razmišlja o tem, kdaj bo odslužil, pa Mile že vztrajno šteje dneve; ni pa več daleč trenutek, ko bo vedel natančno, kolikor ur ima še do konca. Mile je namreč v Celje prišel že pred štirinajstimi meseci. Torej star vojak. Ali stara kost kot se radi vojaki med sabo pohvalijo. Vendar le takrat, če jih starešine ne slišijo. »Tudi meni v Celju ugaja. Tudi ljudje so zelo prijazni z nami. To je v precejšnji meri odvisno od tega, kakšni smo mi do njih, takšni so oni do nas. Eno leto sem že dočakal kot vojak, bom pa še tega. Tudi, če bi imel možnost verjetno ob novem letu ne bi odšel domov, ker imam le še 17 dni; oziroma ob koncu prvega tedna novega leta bom slekel vojaško obleko. Čeprav se tega dne že veselim, po drugi strani pa mi bo kar malce dolgčas za vsem, kar se tukaj doživel. IDRIZBEGOVIČ FARUK, je dopotoval v Celje prav tako iz Donjega Vakufa. Z Merdžanom Mirsadom sta' soseda. »Tudi jaz sem še1 mlad vojak. Tukaj sem šele četrti mesec ali točneje 116 dni. Za novo leto jih bom imel že 125. V vojaško življenje sem se zelo hitro vživel. Stari vojaki so nas zelo toplo sprejeli in med nami se je razvilo zelo trdno prijateljstvo, ki se odraža na vsakem koraku v vsakem trenutku. Prepričan sem, da bomo tudi mi zelo lepo preživeli novo leto v vojašnici. Zelo sem tudi srečen, da sem prišel v Gaberke. Takšna srečanja so za vojaka pravo doživetje. Mislim pa tudi, da tudi za mladince vojake. Ob koncu našega kratkega razgovora nam je ra-portiral še razvodnik EMIL PINTERIČ. Emila pa za spremembo nismo vprašali, kaj misli o Celju, saj je kot vojak v mestu ob Savinji skoraj domačin. Le slabo poldrugo uro potrebuje, da pride do doma v Maribor. »V Celju sem že deset mesecev, koliko dni je še pred mano ...? Niti ne vem točno. Še ne štejem.« Tudi Emil je dober vojak, saj si je zaslužil že kar lepo število dni dopusta, ki ga bo prihranil za konec. »Štirje meseci, kolikor jih je še pred mano, bodo kar prehitro pretekli. Dolgčas mi sploh ni. Na dom sploh ne mislim. Vseskozi imam le občutek, da sem v službi. Tudi doma sem bil že večkrat. Ker pa iz Maribor v Celje ni daleč, dobivam tudi veliko obiskov. Če bo po sreči, bom za novo leto doma. Nič slabše volje pa ne bom, če ga bom pričakal skupaj s tovariši v vojašnici, imamo ansambel in mislim, da bo zelo lepo.« • MARJANCA GLOBOČ-NIK, delavka v Gorenju, obrat Nazarje: »V letu 1974 bi bila rada srečna tako kot sem zadnje čase!« Sodelovanje med mladinci in pripadniki JLA je postalo že tradicija Vsem tistim, ki boste za pustu ali v vojašnicah pred I ma kjerkoli — SREČNO novo leto morda na do- televizorji, na straži oziro-1 NOVO LETO! Novoletne želje naših bralcev • ŠTEFAN HRIBERŠEK, vojak na dopustu iz Velenja: »Želim si, da bi kar najhitreje minilo teh pet mesecev vojaščine in da bi se imel lepo za novo leto.« »Prvo bi rekel, splošno dobro za ljudi, mir in razumevanje, drugo pa da bi mi povišali pokojnino glede na mojo kvalifikacijo, da ne bi bilo takih nasprotij.« • JOŽE REBOLJ, upokojenec iz Velenja: »Zdravja, drugega pa nič!« • BRUNO GOROGRANC, upokojenec iz Šoštanja: Naši sogovorniki, vojaki, ki so se udeležili srečanja ob dnevu JLA v Gaberkah a JOŽICA KUMPREJ, natakarica v hotelu Korotan Slovenj Gradec: »Želim si, da ne bi bila več gostinska delavka ampak imela možnost za študij v komercialni šoli.« mul Želja po razširitvi kulturne dejavnosti • MARIJA TISNIKAR, u-službenka v Elektro Slovenj Gradec: »Predvsem si želim, da naredim šoferski izpit in da si kupimo avto.« Na letni koferenci Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Velenje, so temeljito pregledali dveletno bogato in uspešno delo. " Vse delo je potekalo v sedmih sosvetih, ki so u-smerjali delo šestnajstih društev in kulturnih skupin. Med sosveti je bil najuspešnejši glasbeni sosvet, ki združuje več kot devetsto mladih pevcev, pet odraslih pevskih zborov, sedem zabavno glasbenih ansamblov ter tri godbe na pihala. Vsako leto doseže glasbena dejavnost množičnost in kvaliteto v koncertu mladinskih pevskih zborov za osmi marec, za 29. november, in v srečanju godb na pihala. Mladinsko petje je v republiki na najvišjem nivoju. Glasbeni sosvet prireja vsako leto aprila republiško srečanje harmonikarjev v Velenju. Kar polovica vseh prireditev, 200, je v velenjski občini glasbenih. Druga najmočnejša zvrst dejavnosti je dramska. Sto iger v dveh letih ni kar I tako. Potem še klubska. folklorna, gospodarska in likovna ter filmska. Posebej bi morali še enkrat omeniti folklorno dejavnost, ki se je z rednim in trdim delom prebila med najboljše v republiki. Ko so letos uvrstili med svoje stalno delo tudi filmsko dejavnost, je kino sekcija »Gorenje« pripravila obsežen program dela za filmsko vzgojo mladine v osnovnih in srednjih šolah. Takoj po konferenci so člani kino sekcije projeci-rali za vse udeležence tri ozkotraone filme, ki so jih izdelali člani kluba in reči smemo, da je bil to izreden dogodek in je vsebinsko izpopolnil delo letne konference. Razprava po poročilih je bila živahna. Osnovni refren vseh besed je bila želja po razširitvi kulturne dejavnosti v delovne kolektive velenjske občine. Na konferenco so namreč povabili pet zastopnikov večjih delovnih kolektivov Velenja. Žal se je odzval le predstavnik kolektiva velenjskih rudarjev. Na konferenci so razgrnili tudi ne- katere teze srednjeročnega razvoja kulture v občini. Rešitev likovnega salona, nadaljnjo osamosvojitev Doma kulture, ki naj bi postopoma prehajal v funkcijo, v službo kulturne dejavnosti, in zahtevo po polprofesionalizaciji gledališča v Velenju. Konferenca je pokazala, da so ljubitelji amaterske umetnosti v velenjski občini pripravljeni še delati in še bolj množično vključevati sebe in druge v zahtevno, a lepo dejavnost. Sklenili so, da bodo med društvi morali nuditi vso pomoč Paki pri Velenju in Belim vodam. Na konferenci so izvolili novo trinajstčlansko predsedstvo in tričlanski nadzorni odbor. Tokrat pa so se tudi spomnili godbenika Janka Osojnika, ki je nad petdeset let aktivno sodeloval v šoštanjski godbi. Namenili so mu skromno darilo in šopek rož. Te so izročili še požrtvovalnemu in dolgoletnemu aktivnemu svobodašu, igralcu in režiserju, Maksu Mavcu. Na Golteh pripravljeni Radijska in televizijska poročila že govorijo o snežnih razmerah v raznih naših smučarskih središčih. Radovednost, kako je n» Golteh, me je pognala na zale-denelo cesto in v rahlem poplesavanju sem se pripeljala v Mozirje. Menila sem, da bo cesta proti Žekovcu, kjer je spodnja postaja gondolske žičnice, še bolj zale-denela. Prijetno sem bila presenečena, ko sem videla, da na cesti skoraj ni ledu in avto me je korajžno dostavil pred vrata žičnice. Ni bilo niti toliko časa, da bi v bifeju izpila kavo. Ura je bila 14.30, ko ima odhod gondola. Vstopila sem v rumeno gondolo, zazvonilo je in že smo se odlepili od postaje. Bilo nas je šest in s sprevodnikom Bogomirjem Ni-količem sem se zapletla v pogovor. Pri tem objektu je Bogomir že od vsega začetka. Delal je pri Gradi-su, ki je gradil Turistični center Golte in po končani gradnji ostal kar tu. »Preko zime nas je pri vleki zaposlenih 15 skupaj s šefom žičnice. Vozimo od sedmih zjutraj do 18.30, ob sobotah in nedeljah pa do 20.30. Poleg rednih pa imamo še izredne vožnje, odvisno od gostov. Promet je zelo različen. Prav danes je na primer zelo slab zaradi slabega vremena. Zgodi pa se, da prepeljemo v enem dnevu tudi do 2400 gostov.« V osmih minutah nas je 3150 metrov dolga gondolska žičnicii prestavila za skoraj tisoč metrov više. Oster veter nas je pozdravil ob izstopu in podvizali smo se tistih nekaj korakov do restavracije. S toplo limonado sem nazdravila močnemu vetru, ki je raznašal okrog vogalov še tisto malo snega in ga potiskal skozi vsako še tako majhno špranjo v hotelu. Vroči radiatorji so komaj sproti preganjali mraz. Mladih izletnikov, ki so si poiskali zabavo ob poslušanju glasbene skrinje, kvartanju in gledanju tele- Ivan Drolc Bogomir Nikolič Na ponedeljkovi redni seji skupščine Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje so obravnavali vrsto vprašanj, ki so velikega pomena za nadaljnji razvoj šolstva v velenjski občini. Seje se je udeležil tudi pedagoški delavec in svetovalec organizacijske enote zavoda za šolstvo Celje Rudi Kobolt, ki je poročal o delu in uspehih učno-vzgojnih zavodov velenjske občine. Ob tej priložnosti je izrekel vse priznanje zaradi hitre in uspešne izgradnje novega šolskega središča v Velenju. Člani skupščine so najprej potrdili poročilo predsednika gradbenega odbora za izgradnjo nove tehnične šole v Velenju Iva Jam-nikarja o zaključku te investicije ter sprejeli sklep o prenosu osnovnega sredstva na Rudarski šolski center Velenje. Celotni stroški izgradnje nove tehnične šole so znašali 15,751.405 dinarjev, kar je za 1,248.594 dinarjev manj, kot je bilo prvotno predvideno. Pri tem je vsekakor treba omeniti še dejstvo, da jc dve tretjini vseh sredstev zagotovila občina sama. V letošnjem letu obiskuje na rudarskem šolskem centru razne poklicne, tehnične šole in šole za odrasle 1500 slušateljev in je dejansko že zdaj pouk ta-korekoč eno in pol izmenski. Prihodnje leto se bo število učencev, dijakov in študentov povzpelo na 1850; zato bodo na šoli prisiljeni uvesti dvoizmenski pouk. Že v letih 1975 in 1976 pa bo na šolskem centru preko 2000 vseh slušateljev. S tem se bo pojavil spet nov problem. Z dograditvijo nove šole so v Velenju za leto ali dve sicer zadostili potrebam gospodarstva in družbenih služb po strokovnih kadrih. Zavedajo pa se, da rudarski šolski center ne obiskujejo le učenci velenjske občine, ampak tudi mladi z drugih področij. Najbolj zgovorno o tem priča podatek, da so obiskovali te šole v šolskem letu 1972/73 učenci iz 86 občin iz vse države. Zato si v Velenju že zdaj postavljajo vprašanje, kam s temi učenci čez dve ali tri leta, ko tudi z dvoizmen-skim poukom ne bodo mogli več zadovoljevati želja vseh tistih, ki bodo iskali strokovno izobrazbo na rudarskem šolskem centru v Velenju. roška 44 od 1. 1. 1974 vse sobote zaprta. Svojim strankam želim srečno novo leto 1974. Prav dejstvo, da obiskuje šolski center veliko slušateljev iz drugih krajev (teh je bilo v lanskem šolskem letu več kot polovica) narekuje potrebo po zgraditvi novega dijaškega doma. Dosedanje zmogljivosti domov so namreč odločno premajhne. V njih tudi ni mogoče uresničevati obširnega vzgojnega programa za učence domov srednjih šol, saj v teh domovih za to ni materialnih pogojev. Lokacija za nov dijaški dom je že določena in odobrena. Dom naj bi stal v kompleksu šolskih zgradb na prostoru med reko Pako, Prežihovo in Tomšičevo ulico ter Jenkovo cesto. Del sredstev imajo že zagotovljenih v okviru občin-ne, s prošnjo pa so se o-brnili tudi na republiško izobraževalno skupnost, ki naj bi sofinancirala objekt. Spodnji prostori doma, ki ga bodo predvidoma začeli graditi že spomladi, bodo namenjeni rekreativno-športni, kulturni in tehnični dejavnosti velenjske mladine. V nadaljevanju seje so člani skupščine TIS Vele- nje sprejeli informacijo o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti v prihodnjem letu, sklep o začasnem financiranju TIS v prvem trimesečju leta 1974, predlog programa TIS prav tako za prihodnje leto ter rebalans finančnega načrta za letos. Po rebalansu znašajo dohodki in izdatki TIS 25,500.000 dinarjev. Obsega povečanje na račun osebnih dohodkov učno-vzgojnih zavodov za letošnje drugo polletje. Povečani so tudi materialni stroški temeljne izobraževalne skupnosti ter razne obveznosti, med njimi: štipendije in strokovno izpopolnjevanje učiteljev, prevozi u-čencev, oskrba oddaljenih učencev, pospeševanje učno-vzgojnega dela in svobodne dejavnosti šol. Poleg tega je bila na dnevnem redu še ena pomembna točka dnevnega reda. Sprejeli so sklep o investitorstvu posebne osnovne šole ter 4. osnovne šole v Velenju in imenovali gradbena odbora za izvedbo teh investicij. Na pripombo ravnatelja osnovne šole Karel Destov-nik-Kajuh iz šoštanja Karla Kordeža, da ne bi smeli pustiti ob strani tudi graditve telovadnice pri tej šoli, za katero je na voljo 1,000.000 dinarjev (kar pa ne zadošča niti za polovico investicije), so navzoči predlagali naj šola pripravi čimprej predlog članov gradbenega odbora, vso potrebno dokumnetacijo ter vse to predloži na naslednji seji skupščine TIS. SGP »VEGRAD« VELENJE razpisuje prosta delovna mesta 8 KV ŠOFERJEV ZA VOZNIKE KAMIONOV Pogoj: Kandidati morajo imeti izpit za šoferja B, C in E kategorije, da niso podvrženi alkoholu in moralno neoporečni. Stanovanja ni. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe bo možen s 1. 3. 1974. Prošnje z opisom sedanjih zaposlitev in dokazilo o strokovnosti sprejema kadrovska služba podjetja 20 dni po izidu razpisa. vizije slabo vreme ni prav nič motilo, ker sam hotel nudi dovolj razvedrila tudi, če zunaj veter še tako močno pozibava prazno se-dežnico. Da bi zvedela še kaj več, sem potrkala na vrata pisarne direktorja. Ivana Drolca sem našla za pisalno mizo ob kupu pošte. »Da, naš center ima premajhne kapacitete, da bi lahko vsem zadovoljili,« je dejal direktor Ivan Drolc in pokazal na kup, ki sem ga že prej opazila. Restavracija je že premajhna. Ustrezajo le kavarna in saloni, ki so primerni bolj ci. Smuči si lahko izposodite ali pa celo kupite. Pa tudi popravijo vam jih, če je to ravno potrebno. Usluge pa se seveda ne končajo na snegu. V restavraciji se trudijo zadovoljiti vsakega gosta. Ob sobotah prirejajo ples od 19 do 01. Še sem posedela v restavraciji in razmišljala o Golteh. Res imajo že precej vlečnic: sedežnico na Medvedjak (600 m), vlečnice v Muldi (200 in 300 m), Poljane (300 m), Baby lift (120 m), Stari stani (700 m). Prav sedaj pa gradijo še eno vlečnico dolgo 550 m na Starih stanih. za zaključene družbe. Odločno premalo pa je prenočišč. Na vsak način bodo morali misliti na to, da pridobijo še vsaj enkrat toliko prenočišč in razširijo restavracijo. Takole po tihem mislijo tudi na kegljišče in morda še kaj. Radi bi zadovoljili vse goste poleti in pozimi. Zmotil naju je telefon. Neki gostje bi radi prišli na Golte, vendar jim je direktor to odsvetoval zaradi res slabega vremena. Pomislila sem, da je to res solidno podjetje, ki ne privablja goste za vsako ceno, če jim ne more nuditi tistega, kar je potrebno. Smučišča so lepa in dobro oskrbovana, primerne terene pa si najde tako smučar začetnik kot tudi vrhunski smučar. V zimski sezoni nudijo dnevni paket, ki nudi uporabo celotnega žičniškega sistema z gondolo vred ter toplim o-brokom za 28 din. Prav tako pa so letos uvedli sezonsko vozovnico, ki stane 500 din in vključuje neomejeno uporabo kompletnega sistema žičnic in gondole od 22. decembra do 31. marca. Deluje tudi smučarska šola s ceno od 5 do 50 din, odvisno od števila učencev. Na Golte lahko pridete tudi brez smučarske opreme in če vas zagrabi želja po beli opojnosti, si vse lahko izposodite v izposojevalni- Da, precej lahko nudijo smučarju pa vendar premalo, če je premalo ležišč. Vsa ležišča so že v naprej rezervirana za celotno zimsko sezono. Največ gostov je iz Zagreba, Beograda in Dunaja. Tudi za novoletne praznike imajo že vse zasedeno. No pa vseeno za domačina se še vedno najde kak kotiček. Sicer domačini ne zahajajo preveč na Golte. Težko bi rekli kje je temu vzrok. Morda v tem, da so Golte hitro zrasle ne da bi domačini morali bojevati kakšen hujši boj za njih nastanek. Modra pa je le res, da ceniš samo tisto kar si s težavo priboriš. Morda ... Sunki ventra so kar zaznavno zazibali gondolo, ki se je spuščala proti Žekovcu. Še pogled nazaj na Golte, kjer so prijazni ljudje v službi svojih gostov. Zadnji sončni žarki so se razbijali v mavrico snežink, ki jih je veter prenašal po Golteh, kot da ne bi vedel kam naj jih odloži. Da, trenutno je tod premalo snega za smuke, prepričana pa sem, da ga bo dovolj še preden se bo leto prevesilo v novo. OBVESTILO Stranke obveščamo, da bo kemična čistilnica Polak, Velenje, Ko- AnjčriŠk i fofotchniK izumite,'/ fttma P/j ac.cz Starih Stevfmoi/ Oznako {llsU< krnska Hao Osah nI zaimeJ< Mladinska knllaa Uctznjok Glavne? Dantejevo dalo Kradtfvac zmikavi Tantal Osebni za i mak Stara h! mara Grška muza ■ O-f-ok V ali ki h /i ni i lov ftrmsko 4 Miranda M&rr) iki f Ho tog Osebni zaimek, SAUVSK* ^ Lesno ind. kombinat Konec po/otoka Ve:t/ ru.s. žen. nar. no so. Maturanti Jvan \Aviomob. \oznaka LAR !nqoi('č ftnton Vzhod macln. £ lakiran. mdcLštrila ficdrfa oulopran Zlo v. Lato -f/sefe c /str/ I\IC4&G.t/Ci Vc.lg.np1 Kar h s Uo mMMv/m: 1 VobO X/t[G ' JaponsKd \karica SamobramU TKeaumur nio-kstc. Sta i/a.n Ra^ufot". I 9rs*amI hal u rine ji mehoniznH Oza-ha /z y{onc, "Japonski Športnik Csahm latm&k PortuaaL. tbo Iz iootnoc. E-Kstaztr}, ta f na f rane oraaniT-N cs a cs 0X) s C« s o O z Za praznične dni smo vam, cenjeni bralci, pripravili nagradno križanko. Tokrat smo namenili naslednje nagrade: • prva nagrada — 300 dinarjev, • druga nagrada — 250 dinarjev, • tretja nagrada — 200 dinarjev, • četrta nagrada — 100 dinarjev, • tri nagrade po 30 dinarjev. Rešitve pošljite v uredništvo Našega časa, Velenje, pp. 89, najkasneje do 6. januarja 1974. • Skupščina občine Velenje • Občinska konferenca SZDL • Občinska konferenca ZKS • Občinski sindikalni svet • Občinsko Združenje ZB NOV • Občinska konferenca ZMS