Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIV julij-avgust 2018 št. 6 Občina Ivančna Gorica Sokolska 3 X29S Ivanina Gorica T 01 7812X00 Ambrus A Sobrače Dob pri ientvitfti V Aktualno dogajanje v občini. | : vabljeni na Internetne strani: www.ivarcna-gorria.si KUKA Temenica SJfcfnoj Viiojn Gom 0 Mllljzd-ivg.si telefon 01 7819 019 Matozbo sofinancirata ReputAa Slovenija h Europska unija _i; Europskjga sojinega skladb-_ 14 Šolstvo julij-avgust 2018 številka 6 KRKA CKetnaf Muflava OS Stična - Valeta 2018 Ko se v šolskem koledarju dnevi pomaknejo v junij, je čas za slovo od naših devetošolcev. Njihov zadnji osnovnošolski dan je bil tudi tokrat zaznamovan z lepimi spomini, zahvalami in valeto, na kateri smo lahko še enkrat podoživeli njihove največje uspehe na področju znanja pa tudi športne in ustvarjalne vrhunce. Ravnatelj Marjan Potokar je letošnjo generacijo devetošolcev nagovoril takole: » Učitelji smo vas vodili po neskončni zakladnici človeškega znanja. Toda znanja vam niso mogli ne dati, ne podariti. Znanja ste si morali vzeti, ga osvojiti. Zato pa ste se morali kdaj čemu odpovedati, se truditi in vztrajati. In le tisto znanje, ki ste ga osvojili iz lastne želje, z lastnim naporom, je za vedno vaše. Kadarkoli boste stali na življenjskih razpotjih, kakršno je današnje, bo prav znanje vaš najdragocenejši sopotnik, ki vam bo pomagal pri odločanju. A pomembno je še kaj več. Biti pogumen, upati si tvegati, verjeti vase, ceniti sebe, prisluhniti si in tudi znati oproščati sebi in drugim.« ziji naših devetošolcev. Za večletno vzorno delo v oddelčni skupnosti so priznanja prejele Ema Koščak, Ana Škufca in Nika Miklič. Nejc Ropič je prejel priznanje za najuspešnejšega učenca naravoslovnega področja in najuspešnejšega športnika OŠ Stična za šolsko leto 2017/2018 ter aktivno sodelovanje na kulturnih prireditvah, saj je na tekmovanjih osvojil zlato priznanje iz kemije ter srebrna priznanja iz fizike, astronomije in geografije. Tudi Blaž Perko je prejel priznanje za izredne športne dosežke v šolskem letu 2017/2018, Sendi Zupančič pa za najuspešnejšo športnico 9. razreda na PŠ Zagra-dec za šolsko leto 2017/2018. Pod uspešno vodenje razreda in prisrčno zaključno prireditev se je pod- Kot prvi so se od osnovne šole poslovili učenci 9. razreda PŠ Zagra-dec, in sicer v sredo, 13. 6. 2018, na zaključni prireditvi Valeta 2018 v športni dvorani PŠ Zagradec. Kulturni program je vseboval pevske točke s spremljavo harmonike ter pomenljive misli o vrednotah in vi- pisala razredničarka Vesna Zimic Gluvic. 15. 6. 2018 so se od osnovne šole poslovili učenci 9. razreda PŠ Višnja Gora. Učenci so se skupaj z razredničarko Ano Šimac zahvalili vsem delavcem šole in staršem za trud in podporo, vseh devet let osnov- nošolskega izobraževanja. Program na valeti je vseboval predstavitev članov 9. V in njihove načrte za prihodnost, razmišljanje o človeku kot unikatu, prepevanje pesmi in skeč, v katerem so se malo pošalili na svoj račun in na račun nas, učiteljev. Ravnatelj Marjan Potokar je učence pohvalil za uspešno zaključeno osnovno šolo in nadpovprečen uspeh pri reševanju nacionalnega preverjanja znanja tako iz matematike, slovenščine kot tudi glasbene umetnosti. Najuspešnejši predstavniki razreda so prejeli naslednja priznanja: priznanje za večletno delo v oddelčni skupnosti so prejele Julija Novak, Mateja Mlakar in Maruša Mlakar, priznanje za najuspešnejšega športnika 9. r. v Višnji Gori je prejel Sebastjan Avdic, priznanje za naj naravoslovko v Višnji Gori ter najuspešnejšo športnico vseh devetih razredov OŠ Stična je prejela Neja Planko. Nika Končar je v tem šolskem letu osvojila zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni. Učenci 9. abc matične šole so se od osnovne šole poslovili v četrtek, 14. 6. 2018, na zaključni prireditvi Valeta 2018 v športni dvorani OŠ Stična. Skupna tematika celotne prireditve je bila vrtna zabava in kakor so si po barvi in vrsti različne cvetlice, ki so bile del scene, tako so si med sabo različni tudi vsi devetarji te generacije. Kar 65 jih je bilo, vsak drugačen, vsak poseben, vsak unikaten, kot tudi njihove razredničarke Urška Petek, Katja Sredič Rus in Irena Bregar. Za večletno vzorno delo v oddelčni skupnosti so priznanja prejeli iz 9. a Karmen Glavan, Ajda Zarja Pavlič, Meta Kovačič ter Erik Robert Gač-nik, iz 9. b Lucija Struna, Daša Rogelj in Matic Vrhovnik ter iz 9. c Ana Valič, Alja Štaudohar in Neli Zajc. Najuspešnejša športnika 9. razredov na matični šoli sta postala Nika Sekirnik iz 9. b ter Simon Vidmar iz nje iz logike. V letošnjem šolskem letu sta zlato priznanje na tekmovanju za Proteusovo priznanje prejela Erik Robert Gačnik in Karmen 9. c. Naj naravoslovka je postala Lucija Struna iz 9. b, saj je v letošnjem šolskem letu osvojila zlato prizna- Glavan iz 9. a. Žan Erjavec iz 9. a je prejemnik Diamantnega Kenguruja. Zbrala Dragica Šteh Prireditev ob zaključku šolskega leta na PŠ Višnja Gora V avli podružnične šole Višnja Gora smo 22. junija 2018, pripravili zanimivo prireditev, na kateri so se predstavili talenti naše šole. Najprej smo si ogledali predstavo Okamenela lepotica, ki so jo uprizorili učenci gledališkega krožka. Plesni talent so pokazale učenke petega in sedmega razreda, skeč učenci šestega razreda, učenka osmega razreda je sestavljala Rubikovo kocko, na koncu pa smo bili deležni izjemnega gimnastičnega nastopa. Po zaključku zabavnega dela prireditve, smo razredničarke ponosno po-delilie pohvale in priznanja posameznim učencem šole. V avli šole smo že začutili počitnice. Nasmejani, kot smo se zadnji dan šolsega leta razšli, se bomo 3. septembra 2018 polni novih izkušenj, doživetij, pozitivne energije, ter spočiti in bristrih glav spet vrnili v šolske klopi, novim izzivom naproti. Vsem učencem, učiteljem in učiteljicam želim prijetne počitnice. Barbara Pavovec, vodja PŠ Višnja Gora Prireditev ob zaključku pouka in dnevu državnosti na PŠ Zagradec 20. junija je v športni dvorani podružnične šole v Zagradcu potekal tradicionalni koncert ob zaključku pouka in v počastitev dneva državnosti. Številni nastopajoči, predvsem pa polna športna dvorana so si bili enotni, da ima šola po svojih treh letih obstoja že jasen in prepoznaven kulturni izraz, ki kraju prinaša napredek in zadovoljstvo. Na začetku prireditve so slovesni himni zapeli združeni zbori - otroški in mladinski pevski zbor PŠ Zagra-dec, mešani pevski zbor Zagradec in vokalna skupina s Krke. Mogočno in ponosno so zadoneli verzi slovenske himne, prav tako pomenljiv pa je bil nagovor vodje šole, gospe Slavke Nahtigal, ki je poudarila spoštovanje narodne pripadnosti in zvestobo izročilu. Posebno veselje so nam pripravili otroci iz vrtca Sonček, ki nas so pod vodstvom vzgojiteljic in vodje vrtca, gospe Branke Zavržen, s plesom popeljali v sončno morsko poletje. Zapeli so člani vokalne skupine s Krke, zaplesala je plesna sekcija KD Ambrus, ki deluje v sodelovanju s plesno šolo Guapa, nastopila sta oba šolska zbora in mešani pevski zbor Zagradec. Prireditev je popestril nastop Anite Globokar, ki jo v zadnjih mesecih prepoznamo v hudomušnem liku zagraške mame. Letos je tradicionalni koncert prvič popestrilo sodelovanje z glasbeno šolo Glasbene muze, ki deluje na PŠ Zagradec. Šolo vodi akademska glasbenica pianistka, profesorica Maja Tajnšek. Alja Miklič je zaigrala na klavir, Jan Ropič pa na kitaro. Za zaključek prireditve je na harmoniko zaigral še Gašper Mojškerc, potem pa smo si vsi skupaj ogledali razstavo zagraških Lisičk in Pridnih krških rok. Dragica Šteh A Sobrače ^Šentvi m julij-avgust 2018 številka 6 Krajevne skupnosti 15 Uspešno leto za mladimi planinci Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični V tem šolskem letu smo planinsko dejavnost začeli z enodnevnim spoznavnim izletom v čudovito alpsko dolino Kamniške Bistrice. Ogledali smo si ostanke partizanske bolnišnice Bele ter slap Orglice. Slap je imel nekaj vode, a na žalost ne toliko, da bi lahko v njenem padcu videli podobo orglic. Sledil je še ogleda izvira Kamniške Bistrice in soteske Predoselj, nad katero smo bili očarani. Sledilo je druženje na tridnevnem taboru za učence od drugega do petega razreda. Preživeli smo ga v CŠOD Rak v Rakovem Škocjanu. Popeljali smo se po podzemnem jezeru čudovite Križne jame, ki nas je prevzela s tišino in temo. Nato so nas navdušile naravne danosti krajinskega parka Rakov Škocjan z reko Rak ter številnimi kraškimi pojavi. V kamero smo ujeli velikega kosmatinca ter se seznanili z njegovim načinom življenja v tem okolju. Občutek, da je bil v naši neposredni bližini, je bil srh vzbujajoč. V mesecu januarju smo se podali na Štajersko, v mesto Laško. Od tam smo se povzpeli na njegovo hišno goro Hum. Vrh smo osvojili mimo srednjeveškega gradu Tabor. Ob poti so nas spremljali znanilci pomladi, trobentice in telohi. Proti vrhu smo se preizkusili tudi v motoričnih sposobnostih - s hojo po skalah s pomočjo jeklenice. V mesecu aprilu nas je čakal vzpon na tisočaka. Podali smo se na južne obronke Trnovskega gozda, na Čaven. Na samem začetku smo bili priča rally dirki, ki je potekala mimo samega izhodišča. Pot je potekala po razglednem pobočju z razgledom vse do morja. Tako so bili postanki vse pogostejši, eden je bil celo pred »frizerskim salonom«, kjer so si planinci popravili frizuro. Vsekakor pa je bil najbolj zaslužen počitek pri koči, kjer ni bilo opaziti, da bi bili naši planinci že na robu z močmi. V spominu pa nam bo zagotovo ostala vožnja z avtobusom skozi skalne tunele, ko smo po navodilih šoferja, vsi, pred tunelom sklonili glave. Prav zabavno je bilo. Ker smo tako pridno nabirali kondi-cijo, smo si za zaključni cilj postavili dvatisočaka. Da pa smo ob tem še resnično uživali v gorski naravi, smo se potepali kar dva dni. V Kamni-ško-Savinjske Alpe smo se odpravili v petek, 8. junija. Na planini Loka nam je zavetje pred nevihto nudila Koča na Loki z zelo gostoljubnima oskrbnikoma. Tako smo gorsko nevihto doživeli na varnem. Spanje na skupnih ležiščih je bilo prav prijetno, mnogi so ga doživeli prvič. Po zgodnjem zajtrku smo se odpravili cilju naproti. Mnogim so škratje po-nagajali že po eni uri hoje, a s spodbujanjem smo vsi dosegli vrh Velike Raduhe (2062 m nmv). Razgled je bil čudovit. Nekaterim je osvojen vrh predstavljal prvega dvatisoča- ka, zato so bili po planinsko tudi krščeni. Ob planinskem krstu so morali pokazati svoje planinsko znanje ter si izbrati planinsko ime. Sledil je ogled znamenite Snežne jame s spustom po stopnicah, drsanjem po ledu ter pohodom z lučkami in karbidovkami. Posebej čestitam Juliji Koritnik, Zali Slapnik, Nany Urbas, Tadeju Adrin-ku, Žanu Kresalu, Jakobu Lipniku, Niku Vrhovšku, Maju Zriliču, Neži Zupančič in Martinu Venclju za udeležbo na vseh petih izletih, ki smo jih v tem šolskem letu izvedli v okviru planinskega krožka. Učiteljici Poloni Lampret pa se zahvaljujem za trud, dobro voljo in čas, ki ga preživlja z nami tam gor, kjer nam je zmeraj lepo. Vsem obiskovalcem gora želim varen korak, lepe razglede in prijetne spomine. Naj za nami na gorah ostanejo le stopinje. Bojana Iljaž, mentorica planinske dejavnosti Ekskurzija v Stično, na Muljavo in k izviru Krke Prijazno so nas sprejeli v Cistercijanskem samostanu Stična, na OŠ Muljava in na Jurčičevi domačiji. V torek, 12. 6., smo se učenci 1. triade OŠ Veliki Gaber podali na ekskurzijo po zahodnem delu našega domačega kraja. Obiskali smo Cistercijanski samostan Stična. Tam nas je sprejel pater Branko Petauer. Popeljal nas je po prostorih samostana ter zraven nazorno, na zanimiv in otrokom razumljiv način predstavil zgodovino samostana in življenje in delo v samostanu danes. Učence je s svojim vodenjem izredno navdušil in pritegnil, saj so mu ves čas zvesto sledili in mu zastavljali vprašanja. Za trud se mu najlepše zahvaljujemo in mu obljubljamo, da ga kmalu spet obiščemo. Obiskali smo tudi Muljavo. V tamkajšnji osnovni šoli smo sedli v »stare klopi« v njihovem šolskem muzeju. Učiteljici Maja Sever in Mateja Jere Grmek sta nas popeljali v čas, ko je v šoli pela šiba, ko je bilo potrebno učiteljico nazivati »gospodična učiteljica«, ko so učenci še sedeli v oslovski klopi ali za kazen klečali na koruzi. Z neverjetno dobro odigrano predstavo dogajanja v šoli nekoč, so se nam šibila kolena in v kosteh smo začutili strah in spoštovanje do učiteljice. Po odigrani učni uri smo se z učiteljicama pogovorili, nazorno sta nam predstavili pouk nekoč in nas popeljali po razstavi šolskih pripomočkov. Začutili smo, da tamkajšnja šola živi z zgodovino šolstva. Učiteljici sta predani svojemu poslanstvu, ki ga opravljata zares odlično. Najlepše se zahvaljujemo vodstvu šole in izvajalkama, da so nam omogočili brezplačen skok v zgodovino. Če nas bodo bili še pripravljeni sprejeti, zagotovo spet pridemo. Če pa si na Muljavi, se spodobi, da obiščeš Jurčičevo domačijo. Ker Josipa Jurčiča in njegovih del še ne poznamo dobro, smo si muzej ogledali le zunaj in opazovali priprave na gledališko predstavo Sosedov sin. Muzej na prostem je zelo lepo urejen in gostoljuben, saj so nam dovolili, da pri njih malicamo. Ko bomo starejši, se pri njih ustavimo za daljši čas. Ohladili smo se pri izviru Krke in pri vhodu v Krško jamo. Da pa je bil dan še slajši, smo se ustavili na najboljšem sladoledu v Ivančni Gorici. Tanja Korošec in učiteljice 1. triade OŠ Veliki Gaber Pridne krške roke v Zagradcu Bližal se je konec šolskega leta, ko smo prejele povabilo, vimo svoje izdelke. Seveda smo bile takoj za to. V sredo, Pridne krške roke, ki deluje v okviru Turističnega društva v avto in že smo bile na poti v Zagradec. V avli šole smo napolnile štiri mize z izdelki, ki jih naše članice izdelujejo na delavnicah, ki potekajo v zimskih mesecih, natančneje od novembra do marca. Redno potekajo tri delavnice: izdelajmo cvetje iz papirja, kvačkanje in pletenje ter izdelajmo nakit iz perlic in žice. Predstavile smo veliko raznovrstnega cvetja iz papirja, od tulipanov do božičnega kaktusa. V šoli je ta dan potekala proslava ob dnevu državnosti, kjer so sodelovali otroci iz šole in vrtca, zato je bilo tudi obiskovalcev veliko. Veliko zanimanja je vzbudilo travniško in poljsko cvetje. V svojih šopkih rade kombiniramo cvetje iz papirja in naravne materiale in včasih je res težko določiti, kaj je naravno in kaj je papir. Poleg pisanega cvetja smo predstavile tudi kvačkane prtičke in igračke. V vsakem izdelku je vloženega veliko časa, dela in ljubezni do roč- da v PŠ Zagradec predsta-20. junija 2018, je skupina Krka, naložila svoje izdelke Prireditev v počastitev dneva državnosti ob zaključku šolskega leta Na zadnji šolski dan smo se učenci in učitelji OŠ Stična zbrali v športni dvorani, kjer je potekala prireditev po vzoru oddaje Slovenija ima talent. Poimenovali smo jo OŠ Stična ima talent. Kot se za tako prireditev spodobi, se je začela s slovensko himno, ki jo je zapela Ula Batis, evropsko je na klarinet zaigrala Sara Mulh. Zbrane sta pozdravila voditelja Tara Moretti, Van Ploj-Vollmayer in žiranti Mark Bregar, Zala Trontelj, Vildana Mamic in Žan Janežič. Žiranti so komentirali točke nastopajočih ter simbolično podelili rdeči in zlati gumb. Slednji so bili deležni pohval, spodbudnih besed za izvirne nastope v pevskih, instrumentalnih, plesnih in gledaliških točkah. Natopili so OPZ in MPZ ter oddelčne skupnosti. V osrednjem delu prireditve je ravnatelj, g. Marjan Potokar, podelil priznanja učencem, ki so bili posebno uspešni na učnem in športnem področju. Prireditev so sklenili učenci OPZ s pesmijo Svobodno sonce. Tako smo lahko svobodni, brez vseh skrbi odšli na zaslužene počitnice. Tanja Črnivec nih del. Izdelke na mizah smo popestrile še z ogrlicami, prstani, zapestnicami in uhani, ki so bili prav tako izdelani na naših delavnicah. Tokrat smo se v Zagradcu prvič predstavile in upamo, da ne za- dnjič. Naša naslednja predstavitev bo septembra v Mestni knjižnici Grosuplje v Ivančni Gorici. Vljudno vabljeni. Danica Petrič, TD Krka Vijolice, trobentice, male ljubke deklice, so plesale, cepetale in po travniku skakale. Prišla je čebela, medu je vzela in odletela. Avtorica: Nani Urbas (Šentvid pri Stični) Šolstvo julij-avgust 2018 16 Tudi splošna matura 2018 je na Jurčiču razlog za slavje V sredo 11. 7. 2018 je bilo na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica še eno veliko slavje, razglasitev rezultatov in podelitev maturitetnih spričeval splošne mature! Množica navdušenih maturantov je bila tokrat malo večja, saj je k maturi v maju pristopilo 42 kandidatov, 20 iz 4.a in 22 iz 4.b. In skoraj vsi, 41 jih je maturo uspešno opravilo. Uspeh na SPLOŠNI MATURI v junijskem roku 2018 je na Jurčiču torej spet zelo visok 97,6 %, (lani 96, 3 % , predlani 98,08 %). Imamo le enega neuspešna kandidata z enim popravnim izpitom. Letošnji slovenski uspeh na maturi je 93,67 %. Izjemni uspeh na splošni maturi 2018 - maturitetno spričevalo s pohvalo (to je doseženih 30 ali več točk) sta letos dosegli 2 naši dijakinji, kar pomeni 4,8% vseh (lani 6 ali 11,11%, predlani 4). V Sloveniji je bilo letos 271 zlatih (v povprečju torej 4,3 %) številka 6 OTttmii ZLATI MATURANTKI 2018 STA: Anamarija Papež , 4.b in Tina Perko, 4.b Z velikim veseljem in ponosom smo ju vpisali na zlato steno, ki jo z njima vred krasi že 61 zlatih maturantov naše gimnazije! Ravnatelj je v nagovoru maturantom med drugim dejal: »Le naj- boljše slovenske gimnazija se lahko tako kot naša pohvalijo s tako dobrim uspehom na maturi. Povejte v okolju kjer živite, da se očitno lahko poseže po zvezdah kar doma, tu pri nas! Vedno bodite ponosni, da ste bili naši dijaki, kot bomo tudi mi v šoli ponosni na vas!« Po zapeti maturantski himni GAUDEAMUS IGITUR, kulturnem pro- Mladi raziskovalci v Srednji soli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Dijaki naše šole smo zelo vedoželjni in radi raziskujemo neznano. V letošnjem šolskem letu smo sodelovali z gospodom Mirkom Marinčičem iz Rotary kluba Grosuplje in rezultat tega sodelovanja sta dve raziskovalni nalogi. Raziskovalno nalogo z naslovom Virsko mesto sva izdelali Zara Rija-vec in Kristina Sever pod vodstvom mentorice profesorice Vide Hočevar. V nalogi sva predstavili naselbino mesta v obdobju železne dobe, življenje njenih prebivalcev, njihove dejavnosti (poljedelstvo, živinoreja, železarstvo, lončarstvo ... ), pogrebne svečanosti in gomile. Predstavili sva tudi zgodovino raziskav, predvsem v 19. in 20. stoletju in njihove najdbe. Za izdelavo naloge sva odšli tudi na teren, kjer sva si ogledali in poslikali še obstoječe gomile. Na podlagi raziskovalne naloge sva izdelali osnutek za informacijsko tablo, ki bo izdelana v jeseni in postavljena v Stični. Druga raziskovalna naloga ima naslov Lehnjak. Izdelali so jo Jan Hro-vat, Jure Kastelic in Luka Urh, pod vodstvom mentorjev profesorja Borisa Osolnika in profesorice Mojce Konda. Kamnino, ki nastaja v naši okolici, najdemo predvsem na reki Krki in slapovih Kosce pri Višnji Gori, ki so največji lehnjakovi slapovi v Sloveniji. Tudi ti raziskovalci so odšli na teren, kjer so opravili meritve temperature, pH in gostote vode ter na lastne oči videli nastajanje kamnine Podelitev spričeval poklicne mature na SŠJJ Ivančna Gorica Zadnje dejanje za novopečene ekonomske tehnike je bila tudi za letošnjo, že 33. generacijo na naši šoli, težko pričakovano. Dijakinjam in dijakom programa ekonomski tehnik smo tako na Srednji šoli Josipa Jurčiča v petek, 6. 7. 2018, podelili spričevala poklicne mature. gramu in razdelitvi spričeval ter Jurčičevih nagrad in priznanj se je prijetno druženje v avli šole še kar nadaljevalo, saj se maturanti kar niso mogli posloviti od svoje šole in profesorjev. Za vse so se po današnjem dnevu res začele prave počitnice! Milan Jevnikar Manca Andolšek, zlata maturantka na poklicni maturi Dijaki letošnjega zaključnega letnika so ena najboljših generacij ekonomskih tehnikov zadnjih let, saj so na poklicni maturi dosegli zelo visoko skupno povprečno oceno 16,8 od 22 možnih in le ena dijakinja pri enem predmetu ni bila uspešna. Uspeh na junijskem roku je bil tako 88,9 %. Ravnatelj Milan Jevnikar je v slavnostnem nagovoru izpostavil vidnejše dosežke letošnje generacije, ki bo ostala v spominih zapisana kot zelo uspešna in vsestransko aktivna in prizadevna. Pogrešali bomo njihovo izjemno ustvarjalnost in zanesljivost pri mnogih šolskih projektih! Na koncu je Man-ci Andolšek podelil tudi srebrno Jurčičevo nagrado za številne dosežke na različnih področjih na šolskem in državnem nivoju. Manca je letos tudi zlata maturantka poklicne mature, saj je dosegla vseh 22 točk. V svoji zahvali profesorjem je Manca med drugim dejala: »Znanje, do katerega ste nam pomagali priti, in izkušnje, ki ste jih z nami delili, nam bodo neprecenljiva osnova na naši poklicni in življenjski poti ter pri nadaljnjem šolanju. Pri vašem delu vam želimo še veliko zadovoljstva in vsaj tako dobrih dijakov kot smo bili mi. Ne bomo vas pozabili.« Po končani prireditvi so se dijaki in starši pred dokončnim slovesom od naše šole zadržali na prijetnem klepetu s svojimi profesorji. Ob slovesu smo vsem skupaj zaželeli izpolnitev vseh skritih in odkritih poklicnih in osebnih želja ter poguma in volje, da jih bodo naši maturanti uresničili in si ustvarili lepo, dolgo in srečno življenje. Igor Gruden, razrednik Letošnja generacija ekonomskih tehnikov s profesorji in njeno uporabo v starejših stavbah ob reki Krki. V nalogi so opisali nastanek lehnjaka, kje vse se pojavi in njegovo uporabo. Prav tako so na koncu izdelali osnutek za informacijsko tablo in bo izdelana v jeseni, postavljena pa bo v Višnji Gori in na Krki. Mladi raziskovalci se zahvaljujemo gospodu Mirku Marinčiču in Rotary klubu Grosuplje za možnost sodelovanja in izdelave raziskovalnih nalog. Sodelovanje je bilo nepozabna izkušnja, ki nam je prinesla obilo znanja. Posebej pa se še zahvaljujemo gospodu Mirko Marinčiču in Rotary klubu Grosuplje za podeljene štipendije in upamo, da bo v prihodnosti še več podobnih priložnosti. Zara Rijavec TEST HITRE HOJE na 2 km Vabljeni na TEST HITRE HOJE, ki bo potekal v PETEK, 21. septembra 2018, v času od 15.00 do 18.00. Dobimo se na športnem igrišču OŠ Stična (poleg Šolskega centra). S preizkusom hitre hoje na 2 km, Vam bomo izmerili Vašo telesno zmogljivost. Pridite športno oblečeni in obuti. V primeru slabega vremena, test hitre hoje odpade. Center za krepitev zdravja, Zdravstveni dom Ivančna Gorica »Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada«. nuvMAAOOKj A Sobrače ^Šentvi m julij-avgust 2018 številka 6 Krajevne skupnosti 17 Prejemniki Jurčičevih priznanj in nagrad na Srednji šoli Josipa Jurčiča Tudi letos je bera dosežkov in uspeh dijakov naše srednje šole izjemna! Mentorji, razredniki in profesorski zbor ter člani komisije za Jurčičeva priznanja in nagrade smo tako spet lahko s ponosom podelili najvišja priznanja tistim, ki so se s svojim delom v tekočem šolskem letu še posebej izkazali. Za dosežke na različnih tekmovanjih - od Cankarjevega, matematičnega, športnih dosežkov, literarnih mojstrovin na natečajih za najboljši srednješolski haiku, film ali zgodbo, do izjemnih dosežkov na področju fizike, zgodovine in biologije ter tujih jezikov - smo podelili deset Jurčičevih priznanj: Nataši Lukic in Anji Pajek iz 1. a, Bredi Kastelic in Hani Omahen iz 1. b, Niki Škoda, 2. b, Janu Hrovatu in Juretu Kastelicu iz 3. a, Janu Vidrihu, 3. b in Anamariji Papež ter Tini Perko iz 4. b. Vsi, ki delamo z mladimi, se zavedamo, kako pomembni so dosežki - a ravno toliko, če ne bolj, je pomembno sodelovanje, veselje, iskanje lepote in zadovoljstvo ob delu s sošolci in mentorji v šoli , pa tudi izven nje. Zato ne čudi, da so vsi nagrajenci aktivni na mnogih področjih tudi izven šole; da jih zanima dogajanje v domačem kraju, da sodelujejo v domači župniji in pri gasilcih, obogatijo prireditve s svojimi glasbenim in pevskim talentom, skratka, da so čisto pravi gimnazijci, ki se veselijo šole in svoje mladosti in radi delijo svoje talente s skupnostjo. Z bronasto Jurčičevo nagrado je bila letos nagrajena Neža Novak, odlična dijakinja 3. a, katere največja strast je ples. Skupaj z Nejcem Bavdkom sta osvojila prvo mesto v standardnih in latino - ameriških plesih na Šolskem plesnem festivalu. Vsestranski Nejc, ki je poleg tega tudi pevec, izjemen harmonikar in dejaven na mnogih področjih v svojem kraju, pa je bil za vse dosežke nagrajen s srebrno Jurčičevo nagrado. Srebrno Jurčičevo nagrado je prejel tudi Gašper Struna, dijak 2. a, ki je v letošnjem letu nekajkrat posegel po čisto samem vrhu v državi: njegovo je srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike in kar tri zlata priznanja: prvo mesto v državi na tekmovanju iz razvedrilne matematike, prvo mesto na tekmovanju iz fizike in zlato priznanje na tekmovanju iz matematike. Gašper ni le odličen učenec, je tudi odličen športnik, saj je zastopal šolo na tekmovanju v košarki in atletiki. Je tudi član košarkarskega kluba Ivančna Gorica. Rad zaigra na harmoniko in je prostovoljni gasilec. Ob podelitvi maturitetnih spričeval poklicne in splošne mature pa smo člani komisije za Jurčičeva priznanja in nagrade še posebej veseli. Tudi letos so se izkazali vsi naši maturanti in dosegli izjemen uspeh. Zlata maturantka poklicne mature pa je Manca Andolšek, ki je bila za svoj uspeh nagrajena tudi s srebrno Jurčičevo nagrado. Takole pravi Manca: »Ni boljšega občutka kot na koncu srednje šole pridobiti naziv zlatega maturanta. Takrat ti je jasno, da trud in trdo delo nista bila zaman. Šolsko leto sem končala z zelo lepim uspehom, vendar se mi ni zdelo, da mi bo uspelo doseči tudi kaj več. Na podelitev sem prišla čisto brez pričakovanj, zato je bil dan še toliko bolj poseben in nepozaben. Še vedno ne morem verjeti, da sem letos tudi prejemnica srebrne Jurčičeve nagrade. Ko sem vsa ta leta gledala prejemnike, nisem niti pomislila, da bom nekoč ena izmed njih. Žalostna sem, da se veliko domačinov po končani osnovni šoli vpiše v Novo mesto ali Ljubljano. Meni res nikoli ne bo žal, da sem se odločila za srednjo šolo Josipa Jurčiča. Prepričana sem, da mi brez podpore profesorjev in sošolcev ne bi uspelo doseči vsega, kar sem dosegla. Vesela sem, da sem bila štiri leta del te šole in da bom z zapisom na steno zlatih maturantov zavedno ostala del nje. Hvaležna sem, srečna in pripravljena na nove izzive.« Podelitev maturitetnih spričeval pa je prinesla dve zlati maturantki: pozlatila je priznanji Anamariji Papež in Tini Perko - odličnima dijakinjama vsa štiri leta, prejemnicama številnih nagrad. Takole pravi Tina:'«Za mano so zanimiva štiri leta. Na Srednji šoli Josipa Jurčiča nam ni bilo vedno lahko, vendar smo s sošolci vedno držali skupaj, pomagali pa so nam tudi razumevajoči profesorji. V najlepšem spominu mi bodo ostali izleti, še posebej maturantska ekskurzija v Grčijo. Bodočim maturantom pa sporočam, da matura ni noben bav bav in z dovolj truda je mogoče vse, celo zlata matura.« Anamarija pa dodaja: »Poleg pre- sedenih ur pred knjigami mi bodo v spominu najbolj ostale ure angleščine, ki so se spremenile v debate z razredničarko, pa tudi razmajani oranžni stoli v jedilnici, pisane omarice v avli, naše razočaranje, kadar smo v sicer odlični lazanji odkrili brokoli, pa pisanje esejev in poročil v zadnjih minutah ter predure športne vzgoje, na katere smo (vključno s profesorjem) zamujali po več kot pol ure. Čeprav je bilo včasih precej naporno, bomo tako z Jurčiča poleg znanja zagotovo odnesli tudi prijetne spomine«. Tako - iskrene čestitke vsem prejemnikom priznanj in nagrad. Tudi vašim profesorjem, mentorjem in staršem. Lepe, dolge in nepozabne počitnice naj bodo navdih za nova prijateljstva, nove izzive in novo veselje - tudi v šoli! Predsednica komisije za Jurčičeva priznanja in nagrade Maja Zajc Kalar, prof. SREDNJEŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Štafeta šprinterjev -SŠ Josipa Jurčiča 11. v državi 16. maja se je štafetna ekipa šprinterjev (4x 100 metrov) naše srednje šole udeležila državnega posamičnega tekmovanja v atletiki, ki je bilo v Mariboru. Uvrstitev v finale so si zagotovili po zelo dobrem nastopu na področnem tekmovanju v Novem mestu, kjer so osvojili 4. mesto. Po rezultatu so se uvrstili na državno finalno tekmovanje, kjer je nastopalo 16 najboljših štafet. Z rezultatom 46,08 so se zelo izkazali in so npr. za petouvrščeno ekipo zaostali le dobre pol sekunde, kar je res dober rezultat in obet za naslednje leto. Našo ekipo so zastopali dijaki: Julij Kramar iz 3. letnika gimnazije, Ibro Hodžic iz 2. letnika gimnazije, Matevž Ilar iz 2. letnika ekonomski tehnik in Žan Perko iz 1. letnika gimnazije. Ker so še mladi in imajo še precej rezerv, si lahko v prihodnosti obetamo še kak boljši rezultat. Simon Bregar Od leve proti desni: Ibro Hodžic, Gašper Herman (rezerva), Matevž Ilar, Žan Perko in Julij Kramar Zaključna prireditev šol ambasadork EU V petek, 15. 6. 2018, smo se dijaki ambasadorji Srednje šole Josipa Jurčiča v jutranjih urah odpravili na zaključno prireditev šol ambasadork EU. V projektu so sodelovale šole cele Slovenije, na koncu pa smo se vsi zbrali v Festivalni dvorani v Ljubljani. Prireditev se je začela z evropsko himno, za nadaljnje sproščeno vzdušje pa je poskrbel voditelj Klemen Slakonja. Dogodek je obarval s svojimi šalami, imitacijami in tudi pesmijo. Uradni del je prevzel voditelj Igor Bergant, ki je vodil soočenje s štirimi poslanci EU. Prisotni so bili Franc Bogovič, Romana Tomc, Tanja Fajon in dr. Igor Šoltes. Omogočili so nam, da jih sprašujemo o aktualnih temah, ki so bile na voljo. Govorili smo o lažnih novicah, skupaj smo iskali rešitve in možnosti, kako bi jih odpravili, in se na koncu tudi strinjali, da ni kriv samo medijski svet, temveč tudi naivni bralci, ki v to verjamejo. Opozorili so nas, da je vedno treba pregledati vir članka in biti ozaveščen bralec, ko gre za dvomljive članke. Teme, ki so nam jih še ponudili, so bile tudi krožno gospodarstvo, enotni digitalni trg, brezposelnost mladih, seveda pa smo se pogovorili tudi o prihajajočih evropskih volitvah, ki bodo potekale naslednje leto, ko bomo nekateri dijaki že imeli pomembno vlogo pri glasovanju in odločanju za poslance EU. Po soočenju s poslanci je bila vsaka šola posamično poklicana na oder, kjer je prejela plaketo in priznanja za dijake. Po prireditvi smo dijaki dobili tudi torto in seveda spodbudo za sodelovanje v prihodnjem šolskem letu, ki je iz naše strani že zagotovljeno. Laura Sila, 2. B 18 Šolstvo julij-avgust 2018 številka 6 So OTtmoi Grosupeljcan novi predsednik Študentske organizacije Slovenije Februarja letos je bil za novega predsednika ŠOS-a izvoljen 22-letni Jaka Trilar iz Brezja pri Grosupljem. Predstavil se nam je v kratkem intervjuju in podal svoje razmišljanje glede mladinske problematike na lokalni in državni ravni. Jaka, najprej iskrene čestitke. Do predsednika Študentske organizacije Slovenije je bil verjetno dolga pot. Kako si sploh začel sodelovati v študentskem organiziranju? V študentskem organiziranju sem pristal čisto po naključju. V Študentskem klubu Groš delujem že od konca srednje šole dalje, vse skupaj pa se je začelo, ko me je med vožnjo na zabavo nekdanji predsednik kluba seznanil z delovanjem. Izvedel sem, da študentom nudijo aktivno preživljanje prostega časa, razne subvencije in zabavne ter izobraževalne dogodke. Tako sem tudi sam izkazal zanimanje za aktivno sodelovanje, začel sem se udeleževati dogodkov, nato sem pomagal pri sami organizaciji, zatem pa sem prevzel še mesto predsednika dijaške sekcije. Lahko na kratko predstaviš delovanje treh organizacij, v katerih si sodeloval - Študentski klub Groš, Zveza Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS)? Vse tri organizacije delujejo na področju študentskega organiziranja, samo na različnih nivojih. Študentski klub Groš deluje na lokalnem območju - Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, medtem ko Zveza ŠKIS združuje vse lokalne študentske klube v Sloveniji, ki delujejo enako kot Groš. ŠOS pa je krovna organizacija študentskega organiziranja, ki zastopa študente iz cele Slovenije in njihove pravice. Kje pa si deloval po koncu srednje šole? Po odhodu na študij sociologije v Maribor nisem imel časa aktivno sodelovati v klubu, zato sem hotel popolnoma opustiti študentsko organiziranje. Čisto po naključju pa je bil takratni Grošev svetnik pri Zvezi ŠKIS v odhodu in mi je želel predati funkcijo, saj naj bi se kot svetnik le nekajkrat letno udeležil seje v Ljubljani. Seveda ni bilo ravno tako, seje smo imeli večkrat. Po dobrega pol leta je bil v odhodu še vodja Osrednje regije na Zvezi Škis in znova podobna zgodba: »Enkrat na mesec pa boš že prišel na sejo.« In spet, to ni bilo ravno enkrat na mesec, ampak dvakrat toliko. Ta funkcija mi je hitro prirasla k srcu, saj sem videl, da klubi po Sloveniji delajo dobro in oživljajo lokalno območje, da se mladi raje po študiju vrnejo domov, hkrati pa spodbujajo študente k razmišljanju in aktivnejšem preživljanju proste- ga časa. Osrednja regija je začela delovati tudi bolj enotno in sosednji klubi so se povezali med seboj. Letos pa so na Škisu videli potencial, da bi lahko nekdo iz njenih vrst prevzel vodenje ŠOS-a. Ko so ta predlog naslovili name, sem jih večkrat vprašal, ali je to kakšna neslana šala. Takrat si nisem niti predstavljal, da bi postal predsednik ŠOS-a. Kje te je delo najbolj veselilo? Najbolj sem užival v Grošu, saj smo večinoma organizirali dogodke na lokalni ravni, kjer je bil takoj viden učinek mojega dela. V veselje mi je bilo videti dobro udeležbo na dogodku in spodbujati še več mladih k sodelovanju. Tudi na zvezi ŠKIS, ki je po mojem mnenju zdravo jedro študentskega organiziranja, sem zelo užival. Tam sem spoznal raznolikost študentskih klubov iz cele Slovenije ter njihove aktivne člane, ki od svojega dela ne pričakujejo velikega zaslužka, vendar z veseljem ustvarjajo boljše okolje za mlade. Na lokalnem območju dosegajo to, da se študenti kljub temu, da živijo v univerzitetnih mestih, za vikende radi vračajo domov. Na ŠOS-u pa delujemo na nacionalni ravni, tako da je dela veliko, ni pa takoj vidnega učinka opravljenega dela. Nedavno smo se na primer borili, da študentske organizacije ne bi izgubile financiranja. Čeprav smo se s to problematiko ukvarjali dva meseca, bi nekateri rekli, da nismo naredili nič, vendar je bilo vloženega veliko dela. Te funkcije ne opravljam s takim veseljem in navdušenjem kot sem pretekli dve. Veliko je birokracije, pojavljajo se napake, ki se jih ne da odpraviti med enim mandatom, manj so vidni učinki. Vendar pa do študentov čutim veliko dolžnost, da ohranimo visokošolski študij dostopen vsem, ne glede na socialni položaj, da se borimo za pravice študentov in povečamo njihovo zaupanje v tovrstne organizacije. Prav tako se mi zdi pomembno najti način, da bi se študentske institucije zavezale večji transparentnosti, da se v javnosti ne bi pojavljali očitki brez trdne podlage, hkrati pa bi ohranile svojo moč in avtonomnost. Kakšne so prednosti in slabosti predsedovanja? Na položaju, kot je ta, pridobiš izkušnje, poznanstva, retorične sposobnosti in sposobnost privesti neko idejo do končne uresničitve. Takšno delo pa zahteva veliko odrekanja, saj včasih delam tudi od 8 do 12 ur na dan, tako da za študijske obveznosti sploh nimam časa, pa tudi moj spanec ni miren. Kakšna so tvoja opažanja glede mladih v domači občini? V času delovanja v Grošu sem opazil, da so se dogodkov bolj udeleževali mladi iz Ivančne Gorice, kot iz Grosuplja, saj nekateri Grosupelj-čani sploh ne pomislijo na to, da bi se družili, povezovali in ustvarjali v GROS na ulici 2018 Vsako leto »GROŠ-evo poletje« zaključimo z »GROŠ-em na ulici« in tako bo tudi letos. V soboto, 15. 9. 2018, v večernih urah lepo vabljeni v Grosuplje, kjer boste brezplačno deležni glasbenega dogodka. Letos bodo poleg lokalnih zasedb nastopili Happy Ol' McWeasel in Zgrešeni primeri. Naj bo vstop v jesen sproščen in glasbeno obarvan! domači občini. To pomeni, da lokalno območje ne deluje tako, kot bi moralo. To, da imamo dobre povezave z Ljubljano, ni slabo, ampak če svojega delovanja ne bomo širili znotraj svojega mesta in če se bomo kot mladi naučili, da imamo v Ljubljani vse, v Grosupljem pa nič, to pomeni manj kulturnega, mladinskega in političnega udejstvo-vanja, posledično pa bomo ostali spalno naselje. Zato so študentski klubi in ostale mladinske organizacije tako pomembne - da soustvarjajo okolje, ki je mlademu človeku prijazno in ga spodbuja, da bo tam ostal in videl možnost za svoj razvoj, ne samo za bivanje. Zato nujno potrebujemo aktivno mladinsko politiko. Trenutno imamo študentski klub, ki po mojem mnenju vedno bolje deluje, imamo tudi coworking prostor, ki že deluje v Street baru, potrebovali pa bi še delujoč mladinski svet lokalne skupnosti, ki bi združeval vse mlade, ki pa nujno potrebujejo skupen prostor - mladinski center. Od Ljubljane do Novega mesta namreč nimamo niti enega, medtem ko so drugje po Sloveniji zelo pogosti, in mislim, da bi si ga Grosuplje kot ne tako majhno mesto že zaslužilo. Za ustanovitev mladinskega centra in drugih mladinskih organizacij, ki nimajo lastnega financiranja, pa nujno potrebujemo podporo občine, ki mora mladim prisluhniti in jim omogočiti soustvarjanje lokalne sfere. S čim se ukvarjaš, ko se ob natrpanem urniku najde malo prostega časa? V zadnjem letu ga praktično nimam. Drugače pa sem že v osnovni šoli igral klavirsko harmoniko ter treniral rokomet in košarko. V srednji šoli smo ustanovili ansambel Paralelka, v okviru KD Teater smo snemali filme, bil pa sem tudi prvak v latinskoameriških in standardnih plesih. Vse, kar mi je trenutno ostalo, je pevski zbor Zborallica, saj pri tem ne čutim odgovornosti kot v ŠOS-u. Jaz samo pridem na vaje, se usedem, prepustim, da me vodi nekdo drug, in pojem. Res pa bi v prostem času rad počel še kaj drugega, na primer kolesaril, vendar mi za to na koncu dneva zmanjka energije. Ali se po koncu enoletnega mandata vidiš kje v politiki? Trenutna funkcija je zame zelo dragocena izkušnja, pri kateri sem spoznal, da verjetno v politiko na državni ravni ne bi šel. Niti približno ne bi hotel biti minister, predsednik vlade ali kaj podobnega. Že tako bo teh dvanajst mesecev zelo napornih zame, kaj šele, da bi bil vsakodnevno pod pritiskom medijev. Pri takšni službi me moti tudi to, da je funkcionar stalno v konfliktu sam s sabo, saj mora zagovarjati svojo vlado ali stranko in ne svojega jasnega mnenja. Sicer je to prav, mislim pa, da tega ne bom sposoben početi še naprej. Toni Krampelj, ŠK Groš V času počitnic ŠK GROŠ pripravlja še izlet v Istralandio (28. 7. 2018), paint-ball (18. 8. 2018) in rafting na Savi (1. 9. 2018). Vse športne in adrenalinske navdušence vabimo, da izkoristijo proste sobote in jih preživijo z nami. Ob vpisu v novo šolsko/študijsko leto pa je potrebno obnoviti članstvo v ŠK GROŠ, za kar boste imeli možnost že od konca avgusta. Seveda pa se nam lahko dijaki in študentje občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica pridružite tudi na novo. Če ste šele postali »fazani« oz. dijaki prvega letnika srednje šole, si lahko z vpisom »v Groša« ugodno popestrite prosti čas in se marsikaj tudi naučite. Članstvo je brezplačno, potrebujete le potrdilo o vpisu v novo šolsko/študijsko leto 2018/19. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasni našli na naši spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte nas na Facebooku (www.facebook.com/sk.gros). Pričakujemo pa vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK Groš, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 18. in 20. uro. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! Urša Košak, ŠK GROŠ Na Menini planini Tokrat smo se odpravili v Kamniško-Savinjske Alpe, na 1450 metrov visoko Menino planino, ki leži med dolino Drete in Tuhinjsko dolino. Kot po navadi smo se dobili ob 7. uri zjutraj na parkirišču v Višnji Gori, kjer nas je pričakal naš vodnik Janez in nam razložil potek vožnje in poti na planino, ki je dobila ime po menihih, ki so nekoč pohajali po njej. Pot nas je vodila skozi Kamnik in Tuhinjsko dolino, kjer smo se zapeljali do planine Biba, znane predvsem po zelo temnem, vendar čistem jezeru Biba, ki ne presahne celo leto. Tam smo parkirali in si nadeli nahrbtnike. Do cilja smo imeli uro in pol lahke, najmlajšim planincem prilagojene hoje po široki poti skozi gozdove in večji del pašnike, kjer smo se srečevali z radovednimi kobilami in njihovimi žre-bički, ki so upali na naše priboljške, ter miroljubnimi kravami in biki, ki pa se za naš obisk niso kaj dosti zmenili. Široka planina je polna vrtač, brezen in kotličev. Nekatere vrtače so napolnjene z vodo, ki domače in gozdne živali oskrbuje s pijačo, nudijo pa jim tudi prijetno kopel, ki si jo je v času našega obiska ravno privoščil ogromen bik. Pot se je le rahlo vzpenjala, tako da je otrokom omogočala brezskrbno igro med raznovrstnim rastlinjem z zdravilnimi cvetovi in redkimi alpskimi cvetlicami. Po dobri uri hoje smo prispeli na Dom na Menini planini, vendar se še nismo ustavili, temveč smo prehodili še dobrih 15 minut do najvišjega vrha Vivodnik (1508 m), kjer smo se povzpeli na razgledni stolp in si ogledali še druge okoliške planine in vrhove. Nato smo se vrnili do Doma na Menini planini, kjer smo si na prijetnem soncu najprej privoščili dobrote iz nahrbtnika. Odrasli smo malo poklepetali, otroci pa so se igrali na bližnjih igralih. Čakalo nas je še skupinsko fotografiranje vseh malih in velikih Cici pohodnikov, ki se nas je tokrat nabralo okoli trideset. Ura se je hitro približevala vrnitvi, zato smo se počasi odpravili nazaj proti avtomobilom in skozi Tuhinjsko dolino do Dolenjske, kjer se je naš planinski izlet zaključil. Bilo je lepo, sproščeno in igrivo, ravno takšno, kot mora biti za naše male planinske nadobudneže. Špela Bagon A Sobrače (O) julij-avgust 2018 številka 6 Podlistek 19 »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska«* Čebelarji družine Rothschütz z gradu Podsmreka pri Višnji Gori Predlog za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka pri Višnji Gori (1873-1874) (VII. del) Predlog barona Emila Rothschütza (1873) Predsednik na novo ustanovljenega Kranjskega društva za umno čebelarstvo baron Rothschütz je Kranjski kmetijski družbi predlagal ustanovitev čebelarske šole na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Prošnja naj bi bila predložena v odobritev kmetijskemu ministrstvu. Glavni odbor Kranjske kmetijske družbe je na svoji seji dne 1. februarja 1874 zaprosil barona Rothschütza iz Podsmreke v zadevi subvencioniranja čebelarske šole na Dolenjskem za dopolnitve vloge. Baron Rothschütz je dne 20. februarja 1874 poslal na vodstvo Kranjske kmetijske družbe podroben predlog za čebelarsko šolo (Bienenzuchtschule) na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Rokopis je v nemškem jeziku in na 11 listih vključuje: program za čebelarsko šolo, dva predračuna stroškov, načrt in lokacijo učnega paviljona in drugo, hrani pa ga Arhiv Republike Slovenije - SI AS533, SB 10 5, Bienensubventionen. Naslovna stran SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen Načrt razporeditev obstoječih čebelnjakov in umestitev učilnice na gradu Podsmreka SI AS 533, SB/10 5, Bienensubventionen Program za čebelarsko šolo (1874) Prevod programa čebelarske šole: 1. Teoretično praktični učni tečaji čebelarstva so v poletnih mesecih in trajajo, da bi izmenoma omogočili udeležbo večjemu številu učiteljev, dvajset dni v sedmih ponovitvah. Prvi tečaj se prične prvega junija in zadnji konča 20. oktobra. II. Tečaj vključuje gradiva po Rothschützovem učbeniku (Baron E. Rothschütz' Illustrirter Bienenzuchts-Betrieb: ein Hilfsund Handwörterbuch für Schule und Haus. 1. Vorarbeiten in Theorie und Praxis), in sicer: A. Mesečna opravila pri čebelnjaku; 2. čebelarska flora v Avstriji, posebej v južnih deželah monar- hije, ponazorjena z zasajenimi medovitimi rastlinami, zbirkami semen, herbariji in slikami ter povezano z botaničnimi ekskurzijami; 3. nabiralne snovi in čebelji produkti, njihova znanstvena po-jasnitev in praktična uporaba; 4. naravna zgodovina čebele, pasme in varietete, notranji in zunanji organi, tri vrste čebel, njihova delitev dela in instinkti, pojasnjeno z anatomskimi preparati, zbirkami in ilustracijami; 5. bolezni čebel in čebelji škodljivci (zbirke in risbe); 6. ravnanje s čebelami in praktična reja po Dzierzonu v primerjavi s krajevno običajnimi koši ali panji posameznih avstrijskih dežel s ponazoritvami in pojasnili, o čebelnjakih, strojih in napravah; pašna reja skupaj s čebelarskimi ekskurzijami k sosednjim kmečkim čebelnjakom; 7. kratko poučevanje tehnike izdelave čebelnjakov, panjev in rekvizitov ter samostojna praktična izdelava v mizarskih delavnicah. B. Predavanja o strokovnih pomožnih vedah: a. geografska razširitev in zgodovina čebele, b. simbolika in mitologija čebelarstva v zgodovinskih obdobjih, c. statistika, č. zakonska določila, d. podpore s strani kmetijstva, e. dejavnost društev, f. čebelarska literatura, bibliografije in časopisi, z biografskimi skicami. III. Pouk bo potekal v obeh deželnih jezikih dnevno razen ob nedeljah in praznikih v posebni za to izgrajeni učilnici. Dopoldne bo teorijo predaval vodja ustanove, popoldne pa bodo praktične vaje in demonstracije, ki jih bo vodil prvi čebelarski mojster. Za potrebe pouka bo v štirih samostojnih poslopjih na razpolago več kot 400 Dzierzonovih panjev vseh oblik in dežel, ki jih bo nudil lastnik ustanove, kakor tudi delno obstoječe delno pa nabavljene zbirke preparatov, čebeljih proizvodov in nadomestkov, čebelnjakov, strojev in naprav, knjižnica, strokovni časopisi in drugo. IV. Vsak udeleženec dobi potrdilo o vpisu in na koncu spričevalo o obiskovanju (frekvenca); na posebno željo gojencev je mogoče opravljati ustni izpit pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo člani centralnega odbora kmetijske družbe in odbora Kranjskega čebelarskega društva ter vodja ustanove. V. V skladu z okoliščinami lahko ustanova razširi predavanja na kmetijstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo. VI. Prehrano in stanovanje si lahko udeleženci brez kakršenkoli problemov dobijo v bližnji gostilni ali v 10 minut oddaljeni Višnji Gori. Oddaljenost od Ljubljane je po sedanji državni cesti okoli 3 in pol ure vožnje. VII. Kar se tiče discipline, se bo ustanova ravnala po pravilih na kmetijskih srednjih šolah. (Rokopis je prebral g. Primož Debenjak, prevod in strokovna redakcija avtor knjige) Reševanje in usoda predloga za čebelarsko šolo Prvo novico o reševanju vloge za subvencioniranje deželne čebelarske šole, ki jo je predlagal baron Rothschutz in kjer naj bi se šolali učitelji iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Gorice in Istre, je objavil Laibacher Zeitung (1874). Pisec predlog pozdravlja, ker bo šola prinesla Kranjski korist in slavo. Prav tako je zapisano, da v Avstriji ni boljšega strokovnjaka za vodenje take šole, kot je predsednik Kranjskega čebelarskega društva baron Emil Rothschutz. Slovenska čebela (Družbena ..., 1874) je v četrti številki v rubriki Družbena naznanila poročala: »Gospodom učiteljem, kteri so za štipendije zarad obiskovanja čebelarske šole prosili, naznanujemo, da bodo njih prošnje meseca maja rešene. Reč je po zaukazu sl. ministerstva za poljedelstvo pri c. kr. kmetijski družbi, in upamo, da bo na korist dežele in učiteljev rešena.« Iz zapisnika seje odbora Kranjskega društva za čebelarstvo (1874) je razvidno, da so bile prošnje učiteljev za denarno pomoč, da bi lahko med počitnicami obiskovali čebelarsko šolo, rešene. Pošiljanje odgovorov na prošnje pa so sklenili preložiti na čas, ko bo rešena prošnja za državno podporo. Na veliko žalost in razočaranje kmetijsko ministrstvo prošnje ni ugodno rešilo. Slovenska čebela (1875) razkriva posledice neugodno rešene prošnje za pouk učiteljev na področju čebelarstva: II. i I i:.. . |>> u 1..-.>I.||M p-itjin*.*, ||| Lil U Ji * .Lh h lil Ulj SI ■i'-n.il [ii»faw|1 qlty i m i ili 1 lim 11 ■ 11 mmiigjo podntanti, Iti Icgloli^j iV^Ib^V« ni bil* iik-^*-'-' pOritjrKLi. Kr.i: jr y Sili-rrin njt-li-n L lfyt Li>iilii)ki» UP* |-' Vi-'-iijnji'rfi but 1.1 * 1(1 irnruje Ijhk.i iMihriln. Usio-ilf a (i I iM likili !i nJiMjor; iruLili U - I:.1 v tiK t I'i ■ l ii fodufc utnn lU: »-It v. k Mi-. kr, miurtinli^ lcEN*Lij^lLi l*r-L ¡«low ]-hI|..... , i i-,1- tii^-Jj ¡11 i,- lakh dujiti 1 1 >-li l-i I. !>i _;-VjiL>i i ■■ i.il.il<> Uda^ .. . -r v--ii>k±r -1 M|>4|. la Lt.' |n i.-i'i'TUhHi 'Mami m fhU. Slovenska čebela, 1875, str. 40 Rothschützova ideja o čebelarski šoli na gradu Podsmreka pri Višnji Gori je žal tako propadla. Njegov trgovski čebelnjak je bil v tistem času na višku svoje uspešnosti in njegova čebelarska šola bi verjetno prerastla meje tedanje Kranjske. V svojih cenikih je o njej (Bienenzuchtschule) obveščal že na začetku leta 1873. Auszug aus dem Freiscourant bes JUanm Ttirtf|fd)6i>7$fn ¿sraiiur ¿SjatiMßbirnittfUtiö» (uKb iPittt(njnlf|ifd)uIt) ja ypß JSüfmlirrf bei £a\ba. I . 4 - »Il : 0. tq ' BKdfi UUOT K. M fp.T ^ BrirtnHEh*. Cenik iz leta 1875 (dopisano pod naslovom: čebelarska šola in sedež kranjskega čebelarskega društva) (se nadaljuje) Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani * Odlomki iz knjige: Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschütz (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4QZV7OES?) Prijetno domače OH inj lirjnfnj STE PRIPRAVLJENI NA IZZI Društvo Randonneurs Slovenija in Zavod Prijetno domače organizirata brevet: DOLENJSKI EKSTREMIS START: 25. avgust 2018 od 7. do 8. ure izpred NLB tvančna Gorica TRASA: 201km, 4200 vrn. Ivančna Gorica - Šmartno pri Litiji - Šentrupert- Lisca - Sevnica Škocjan - Trebelno - Dobrnič - Ivančna Gorica PRIJAVE DO 23.8.2018 www.randonneur5.si yOÎHHEg) itroso potekala po «stno-promeuiih predpisih, ¡¡ključno ni odgovenoit posameinega udeleienca. Organiralor ne pfevrema odgovornosti za dogodke na trati! ¡IGOSANJE Kartončkov lw potekalo na kontrolnih toi k$h. Prireditev bo v VSAKEM VREMENU. IN FORM ACIJ E: www.ra ndonneu rs.si 041611821 (Slavko); 041437 3S2 (Miha) So 20 Kultura julij-avgust 2018 številka 6 Sc Hïcmoi V naši občini rastejo knjigobežnice Verjetno ste v več krajih naše občine, na različnih lokacijah, v različnih oblikah, opazili »prostorčke«, v katerih so shranjene knjige. Gre za knjigobežnice, ki nudijo knjige in spodbujajo k izmenjavi raznovrstnega knjižnega gradiva. Tokrat razkrivamo vse lokacije, opise ter fotografije teh raznolikih skulptur. Vabljeni, da si ogledate kakšno izmed njih, ki je vam najbližja in si z branjem popestrite vroče poletne dni z branjem. KNJIGOB ZNIC KAJ SO KNJIGOBEŽNICE Knjigobežnice so male hišice oziroma nadkrite knjižne poličke s knjigami na javnih prostorih. Knjigo v to hišico lahko prinese kdor koli, lahko si jo kdor koli tudi izposodi in vrne, ali pa vzame za vedno. Namen je, da knjige krožijo. Gre za butično možnost, da sebi ljubo knjigo priporočite tudi drugim. Hkrati knjige v javnem prostoru vabijo k branju širšo javnost. Hišice so nekakšen opomnik branja - so branju prijazne. Berimo, da bomo več razumeli, znali, se razvijali, imeli in skupaj doživeli. POTEKA POPIS KNJIGOBE-ŽNIC PO OBČINI V okviru uresničevanja enotne zgodbe poteka popis vseh knjigobe-žnic, ki so jih ustanovili posamezniki, šole, društva. Popis izvaja Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica. AMBRUS Lokacija: Ambruški park kulture Dostopnost: vsak dan, 24 ur na dan Odprtje: 24. junij 2018 ob odprtju Ambruškega parka kulture in krajevnem prazniku društva. Ambruška knjigobežnica je del Ambruškega parka kulture in vabi vse, ki jo obiščejo, da preberejo dobro knjigo in v njej pustijo tako, o kateri bi želeli pripovedovati drugim. IVANČNA GORICA Lokacija: preddverje knjižnice v Ivančni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica Dostopnost: Dostopna je vsak dan od 8. do 19., ob sobotah do 13. ure. V mesecu juliju in avgustu pa v ponedeljek, četrtek in petek med 13. in 19. uro ter ob torkih in sredah med 8. in 14. uro. Opis: Knjigobežnico v Ambrusu je Literarna skupina Ambrus uredila v odsluženi telefonski govorilnici, ki stoji v središču vasi, pod mogočnim divjim kostanjem. Posebnost te knjigobežnice pa ni samo njen položaj, temveč tudi to, da je v celoti poslikana z motivi, ki so zelo značilni za ambruške vasi. Poslikave so delo ljubiteljske slikarke Pavle Jakopič, ki že vrsto let deluje tudi v okviru Likovne skupine KD Ambrus. Poslikave na knjigobežnici so kot ilustracije življenja v Ambrusu. Na njih lahko opazimo jurčke, polhe in pleteni košari, med katerima je tudi procka - pehar posebne oblike, ki ga najdemo le v njihovih krajih. V njej pečen krompir na žerjavici ni le kulinarična posebnost ambruških vasi, ampak večkrat predvsem razlog za druženje. Na poslikavah vidimo tudi vezice zobotrebcev ter lipo z zrelim cvetjem. Z nabiranjem in izdelovanjem naštetega so se nekateri prebivalci teh krajev preživljali vse tja do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Lipov cvet je poleg tega tudi znak ambruškega kulturnega Odprtje: Knjigobežnica v knjižnici je v tej obliki zaživela v okviru praznovanja svetovnega dneva knjig v aprilu 2015. Opis: V knjižnici so že kmalu zaznali potrebo po izmenjavi rabljenih knjig oz. knjig, za katere si želiš, da bi jih prebral še kdo. Temu so namenjali škatle v preddverju in to poimenovali »Bralec podarja bralcu«. Ko so spoznali umetnico Jagodo Jabuko--Godec, pa so ji zaupali izdelavo knjigobežnice v vintage izvedbi. Tri »gajbice« kot knjižne police, ki jih ponosno čuva sovica, simbol modrosti, znanja in literature, z napisno tablo, kateri se zdaj pridružuje še občinski napis, je dovolj enostavna in prostorsko umeščena poteza, da se okoli knjigobežnice vedno kaj pestrega dogaja. Knjige nekateri prinašajo, drugi hitro poberejo, skoraj vedno še isti dan. Vabljeni k izmenjavi knjig tudi vi. Lokacija: stavba Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica Dostopnost: v času uradnih ur Občine Ivančna Gorica Odprtje: v maju 2018, času praznovanja praznika občine Ivančna Gorica. Opis: Pobudo za izdelavo knjigobe-žnice je podala Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica. So idejni projekt arhitektke Mojce Vasle Cejan, članice bralnega kluba Kranjska č'belica, ki deluje v Knjižnici Branju prijazni Občna Ivančna Gorica Podari knjigo - vzemi knjigo! Ivančna Gorica. Izdelava konstrukcij je bila zaupana gospodu Borisu Lokarju, mizarju iz Ivančne Gorice. Z zelenimi notranjimi stranicami izredno lepe knjigobežnice v naravnem lesu sledijo celostni občinski podobi »Prijetno domače«. Knjižnici Ivančna Gorica. Izdelava konstrukcij je bila zaupana gospodu Borisu Lokarju, mizarju iz Ivančne Gorice. Z zelenimi notranjimi stranicami izredno lepe knjigobežnice v naravnem lesu sledijo celostni občinski podobi »Prijetno domače«. STIČNA Lokacija: Vrt Užitkarnice Jame v Stični, Stična 27, 1295 Ivančna Gorica Mizarstvu Tomaž Kastelic, s. p., Av-toprevozništvu in razrezu lesa Sto-jan Dremelj, s. p., članom Otroške folklorne skupine Vidovo, podjetju Inox Žnidaršič d. o. o. ter podjetju Samastur d. o. o. Knjigobežnica, ki je dodana vrednost kraju, pripomore k širjenju in spodbujanju bralne kulture, bo tako razveseljevala mlajše in starejše obiskovalce otroškega igrišča pod osnovno šolo v Šentvidu. Lokacija: čakalnica železniške postaje v Ivančni Gorici Dostopnost: vsak dan, 24 ur na dan Odprtje: v maju 2018, ko je ZKD občine Ivančna Gorica začela z uresničevanjem skupne zgodbe - knji-gobežnic Opis: Knjigobežnica vabi k branju potnike, ki lahko knjigo vzamejo na vlak ter si z branjem krajšajo čas. Pobudo za izdelavo knjigobežnice je podala Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica. So idejni projekt arhitektke Mojce Vasle Dejan, članice bralnega kluba Kranjska č'belica, ki deluje v Knjižnici Ivančna Gorica. Izdelava konstrukcij je bila zaupana gospodu Borisu Lokarju, mizarju iz Ivančne Gorice. Z zelenimi notranjimi stranicami izredno lepe knjigobežnice v naravnem lesu sledijo celostni občinski podobi »Prijetno domače«. Lokacija: Zdravstveni dom Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 16 Dostopnost: vsak delovnik med 7. in 19. uro Odprtje: v maju 2018 Opis: Knjigobežnica v zdravstvenem domu privablja obiskovalce, da vzamejo knjigo in jo lahko prebirajo med čakanjem na pregled ali pa si jo odnesejo domov in si z njo na prijeten način krajšajo in lajšajo čas okrevanja. Pobudo za izdelavo knjigobežnice je podala Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica. So idejni projekt arhitektke Mojce Vasle Cejan, članice bralnega kluba Kranjska č'belica, ki deluje v Dostopnost: od ponedeljka do četrtka med 7. in 23. uro, petki in sobote med 7. in 1. uro ter nedelje med 7. in 22. uro Odprtje: 14. april 2018 Opis: Odločili so se, da po načrtih Studia Moste izdelajo knjižno omarico in s pomočjo mizarja Davorina Čoža jim je to tudi uspelo. Zdaj je v Jami čedno zatočišče za vse knjige, ki so svoje zgodbe nekomu že povedale, a želijo lepe misli in besede deliti še naprej. ŠENTVID PRI STIČNI Lokacija: ŠENTVID PRI STIČNI, otroško igrišče pod osnovno šolo Dostopnost: vsak dan v letu, 24 ur na dan Odprtje: 24. maj 2018 Opis: Začetna pobuda za postavitev knjigobežnice je prišla s strani Kulturnega društva VIDOVO, ki je nato s sodelovanjem Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični idejo tudi uresničilo. Za izdelavo knjigobežnice so svoj prosti čas namenili tako člani kulturnega društva in krajevne skupnosti kot lokalni podjetniki. Zahvala gre: Splošnemu in Modelnemu mizarstvu ročka Mitja Poljšak, s. p., Lokacija: ŠENTVID PRI STIČNI, OŠ Ferda Vesela - pod lipo pri učilnici na prostem Dostopnost: vsak dan v letu, 24 ur na dan Odprtje: 24. maj 2018 Opis: Knjigobežnica je nastala v sodelovanju z OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, ZKD Ivančna Gorica in Knjižnico Ivančna Gorica. Narejena je iz lesa in ima mozaično streho ter mozaično dekoracijo, ki so jo izdelali učenci z mentorico Jelko Rojec. ZAGRADEC Lokacija: ZAGRADEC, župnijski kozolec - toplar (nasproti OMW črpalke v Zagradcu) Dostopnost: vsak dan v letu, 24 ur na dan Odprtje: Na dan reformacije, 31. oktobra 2017, ko praznujemo praznik v čast Primožu Trubarju, avtorju prvih slovenskih tiskanih knjig. Opis: Pobuda je prišla s strani profesorice slovenščine Katje Šuštar, domačinke. K izdelavi knjigobežnice je pristopila KS Zagradec in župnija Zagradec. K ličnim opisom, vžganim v les, je v celoti prispeval g. Martin Plut. Krasi župnijski toplar pred žu-pniščem v središču Zagradca. ŽELITE POSTATI DEL ZGODBE? Info: www.zkd.prijetnodomace.si, E: zkd.ivancnagorica@gmail.com, M: 040 525 280 ZKD občine Ivančna Gorica in Knjižnica Ivančna Gorica A Sobrače ^Šentvi m julij-avgust 2018 številka 6 Krajevne skupnosti 21 Za Otroško dramsko skupino Ambrus znova zelo uspešna sezona Ob zaključku šolskega leta je s svojimi srečanji zaključila tudi Otroška dramska skupina Ambrus. V zadnjem letu so dvakrat nastopili s svojo avtorsko igro #mularija in obakrat navdušili. Najprej so se udeležili Območnega srečanja otroških dramskih skupin v organizaciji JSKD in tako nastopili v Grosupljem. V maju pa so v okviru Dnevov kulture v občini Ivančna Gorica gostovali na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Mladi igralci na gostovanjih vselej uživajo in zato bi si želeli nastopiti večkrat, žal pa je za to bolj malo priložnosti. Ob zaključku letošnje sezone so skupaj s svojo mentorico Majo Tratar pripravili odprto vajo in nanjo povabili končani odprti vaji je bilo navdušenje med gledalci ve-svoje družine, prijatelje ter tiste, ki jih to zanima. Pred- liko, mladi igralci pa so bili zelo zadovoljni. Vsi pa so si stavili so nekaj improvizacijskih vaj, ki jih sami najra- bili edini, da bi na taki odprti vaji z veseljem sodelovali je preigravajo, in nato k sodelovanju ter preigravanju še kdaj. povabili tudi vse obiskovalce. Lepo je bilo videti vse, ki so se lotili improvizacije, in videlo se je, da uživajo. Po Polona Hrovat, KD Ambrus Poletne pocitnice v knjižnici »Kam na potep« Vabimo osnovnošolske otroke na Poletne počitnice v knjižnici »Kam na potep«, ki bodo potekale na terasi za knjižnico v Ivančni Gorici (v primeru slabega vremena v knjižnici) od ponedeljka, 20. 8., do petka, 24. 8. 2018, vsak dan, od 10. do 12. ure, + VELIKI ZAKLJUČEK: pobeg iz zaprte knjižnice (escape room) v soboto, 25. 8. 2018, od 10. do 12. ure. Spoznavanje dežel in ljudi bo tako zabavno, da vam tja sploh ne bo treba odpotovati. :) POSEBEN DOGODEK: V petek, 31. 8., od 10. do 12. ure, bo druženje z močvirskimi bitji in pisateljico Barbaro Simoniti, ki je avtorica pripovedk »Močvirniki«. PROGRAM: - ponedeljek, 20. avgust: Kam na potep: Slovenija - torek, 21. avgust: Kam na potep: Avstrija - sreda, 22. avgust: Kam na potep: Italija - četrtek, 23. avgust: Kam na potep: Madžarska - petek, 24. avgust: Kam na potep: Hrvaška - sobota, 25. avgust: Pobeg iz zaprte knjižnice (ESCAPE ROOM): Kam pa danes? - petek, 31. avgust: Pisateljica Barbara Simoniti bo ob knjigi pripovedk »Močvirniki« pripravila dodatna »močvirska« presenečenja. Prijave zbiramo do zasedbe mest na tel. št. 01/78-78-121 ali osebno za izposojevalnim pultom. 10 OTROKOVIH BRALNIH ZAPOVEDI STARŠEM 1. Kupi mi kdaj kako knjigo. 2. Naroči me na otroški časopis ali revijo. 3. Naredi mi knjižno polico. 4. Pojdiva skupaj v knjižnico. 5. Pomagaj mi izbirati dobre vsebine na vseh medijih. 6. Ugasniva kdaj ekran in mi glasno beri. 7. Povej mi pesem, izštevanko, po- stavi mi uganko, zabavaj me z zgodbo. 8. Naj te večkrat vidim, kako bereš sam. 9. Pogovarjajva se o prebranem. 10. Beriva vse življenje, da bova več razumela in skupaj rastla. Ilustracija Palčka Bralčka, ki na krilih knjig osvaja svet: Gabrijel Vrho- Vabljeni na kantavtorski koncert: Luka Gluvic konec avgusta na terasi ■ ■ ■ -V ■ knjižnice Za zaključek poletne sezone vas vabimo na teraso za knjižnico, ki smo jo zdaj že nekajkrat uspešno preizkusili kot prostor za prizorišče (predstave, kamišibaj, poletne počitnice, koncert). Zato vas vabimo tudi v soboto, 25. avgusta, ob 20.30 na glasbeni večer z Lukom Glu-vicem, ki je večer naslovil po svojem prvem albumu »Vstopanje«. Ne bo vam žal, saj gre za najfinejšo zmes poezije, zgodb in glasbe. Sam o sebi pravi, da zelo rad posluša Townesa Van Zandta, Boba Dylana, Tom Waitsa, Leadbelly, spogleduje se s countryjem, ker je široka muzi-ka, ki je ne moreš definirati. Je blues, folk, mešanica, ima daljino, širino in vedno neko zgodbo. Torej zelo sodi v knjižnico in zato smo Luko z veseljem povabili. Na voljo bo 70 brezplačnih vstopnic, za rezervacijo pokličite na tel. št. 787 81 21, od 20. avgusta dalje. Teja Klobučar je o njem za oddajo »Pesem v žepu« zapisala:« Luka Gluvic je v zadnjih dveh letih ustvaril album Vstopanje, nato pa še dve mali plošči: Temne sence in Svobodna sorta. Namesto za fizično izdajo se je odločil za neposredno objavo na portalu Bandcamp. Na vsakem albumu na drugačen način osvetli eno od svojih izpovednih plati, ki jih skupaj z njim odkrivamo v tokratni Pesmi v žepu. Luka Gluvic skozi pesmi, še bolj pa skozi posamezne albume, išče in razkriva svoj lastni glasbeni izraz, zvrstno pa se zgleduje pri ameriškem folku in countryju. MatejKranjc pa je v recenziji za revijo Mentor o njem zapisal naslednje: »Omejiti besede in glasbo Luke Gluvica na folk/country rock bi bil seveda zgolj delček njegove glasbene zgodbe, ki se še širi in dopolnjuje.« Poleg glasbe, ki je osrednji del njegovega ustvarjanja, je Luka Gluvic tudi prozaist, dramatik in igralec. Kot kontrabasist je bil član Big banda Grosuplje. Pred leti pa je vodil tudi jazz kvintet, za katerega je pisal avtorsko glasbo. Od leta 2015 do 2016 je pod ustvarjalnim imenom From the balcony pri digitalni založbi izdal štiri EP-je. Od leta 2017 z izidom albuma Vstopanje (Bamdcamp) kot kantavtor nadaljuje svojo vizijo glasbenega ustvarjanja. Sodeloval je tudi na trinajsti ediciji kompilacije Rokerji pojejo pesnike. Letos je izdal dva EP-ja Temne sence in Svobodna sorta (Ban- Ženski in moški pevski zbor Vidovo na Ohridu Konec junija smo se pevci Ženskega in Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Vidovo udeležili mednarodnega festivala Slovenija na Ohridu. Ohrid je makedonski biser, ki kar kipi od znamenitosti. Nekatere izmed njih smo si ogledali tudi udeleženci festivala. V oko so nam padli staro mestno jedro s slikovitimi hišami, 2000 let star amfiteater, bazilika sv. Sofije, cerkev sv. Klimenta in mogočna Samuelova trdnjava Popolnoma nas je prevzela tudi najstarejša cerkvica sv. Jovana Kanea, ki leži tik na pečini nad jezerom. Seveda nismo izpustili niti izleta z ladjico, iz katere smo videli Titovo rezidenco in rekonstruirano mostiščarsko naselje. Naš cilj vožnje z ladjico je bil ogled samostana Sv. Nauma. Pred odhodom v Ohrid, pa smo se še s čolnički odpeljali do izvira Črnega Drima, ki je zelo edinstven - voda namreč prodira iz peščenih tal in zrak povzroča manjše ali večje mehurčke. Za marsikoga je bil to najlepši kotiček Ohrida. Zaradi vseh naštetih ohridskih čarov niti ni presenetljivo dejstvo, da je mesto na seznamu UNESCO-ve kulturne in naravne dediščine. Mogoče pa je bilo tudi opaziti željo Makedoncev po ohranjanju zakladov preteklosti. Festival Slovenija na Ohridu je organizirala Asociacija Art Vivendi v sodelovanju s Kulturnim centrom Ohrid in občino Ohrid v sklopu znamenitega Ohridskega festivala. Festival je potekal od 23. do 27. junija 2018. Častni pokrovitelj Festivala je bil predsednik republike Makedonije dr. Gjorgje Ivanov. Na Festivalu smo se predstavili pevski zbori, folklorne skupine, godbe, orkestri, mažoretke in gledališke skupine iz cele Slovenije. Po podatkih organizatorjev festivala nas je bilo okrog 800 entuziastov, ki skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine Slovenije. Festival se je začel s spoznavnim večerom, kjer smo predstavili svoja zbora, društvo in občino Ivančna Gorica, izmenjali simbolna darila z organizatorjem in prejeli tablo z imenom skupine. Naslednji večer, v nedeljo, 24. 6. 2018, se je odvil koncert v čast Dneva državnosti Republike Slovenije. Zbrane je pozdravil župan občine Ohrid Aleksandar Petreski, s svojo prisotnostjo in govorom pa nas je počastil tudi dr. Milan Jazbec, veleposlanik republike Slovenije v Makedoniji. Najlepši del večera je bil trenutek, ko je zazvenela slovenska himna nad čudovitim Ohridskim jezerom. Program sta ves večer povezovali Slovenka Tadeja in Makedonka Jasmina. Na prireditvi sta med drugimi nastopajočimi iz Slovenije nastopila tudi Ženski in Moški pevski zbor Kulturnega društva Vidovo. Predstavili smo se z izborom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi ter tako pokazali svojo gorečnost po ohranjanju slovenske kulturne dediščine. V naslednjih dveh festivalskih dneh smo obiskali več koncertov drugih skupin iz Slovenije. Ker je bilo na festivalu prisotnih kar 35 skupin iz različnih društev, so se koncerti odvijali na različnih, čudovitih lokacijah Ohrida - v katoliški cerkvi, kulturnem domu, amfiteatru in Dolnem Saraju - osrednjem prizorišču Ohridskega festivala. Zelo težko smo se odločali, kam bomo šli, saj so bile vse skupine zanimive. Seveda smo si ogledali nastop Folklorne skupine iz Velikega Gabra. Uživali smo tudi ob raznovrstnosti programa, ki so ga pripravile druge skupine. Pevci, tamburaši, godbeniki in mažoretke imamo nekaj skupnega, nekaj, kar nas povezuje in ustvarja prijateljstva-GLASBO. Glasba nas je družila na Ohridu, ker pa smo stkali mnoga nova poznanstva, nas bo združevala tudi v prihodnje. Želimo si še mnogo podobnih glasbenih izkušenj in že komaj čakamo na novo. Kdo ve, kam nas bo popeljalo naše pevsko popotovanje ... Tanja Lušina in Anamarija Škerjanc Štrus dcamp). »Omejiti besede in glasbo Luke Gluvica na folk/country rock bi bil seveda zgolj delček njegove glasbene zgodbe, ki se še širi in dopolnjuje, tako s prispevkom na že omenjeni kompilaciji RPP 2017 kot s posebno zgodbo njegovega glasu, ki pa ne zveni country ali folkrock-ovsko belkantovsko, ampak bolj sandieško raskavo in interpretativ- no; iz njegovih pripovednih liričnih utrinkov naredi pretresljivo lirično zgodbo, ki je sicer ne slišimo pogosto, morda pri Joshu T. Pearsonu iz leta 2011 ali pri samem Waitsu na njegovem prvencu.« Torej, pričakujemo vas v knjižnici na koncertu! Ksenija Medved 22 Šport julij-avgust 2018 številka 6 Sc OTtmoi Tekma Pumpaj Slovenija tokrat v Ivančni Gorici V sredo, 13. junija 2018, je na t. i. Pumptrack poligonu oz. koloparku v Ivančni Gorici potekala šesta kvalifikacijska tekma za serijo Pumpaj Slovenija. Tokratni »kralj pumptracka« je postal Domen Jeraj iz Ivančne Gorice, ki je zmagal v svoji starostni kategoriji in nato še na skiroju v odprtem razredu. Tekmovalce in obiskovalce sta pred začetkom pozdravila tudi župan Dušan Strnad ter ambasador občine in ročni kolesar Primož Jeralič. Kralj pumpanja v Ivančni Gorici je postal Domen Jeraj Več kot trideset prijavljenih tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije in iz domače ivanške občine je po uvodnem ogrevanju s kolesi in skiroji nastopilo tako, da je vsak odpeljali po dva kroga. Prvi krog je bil namenjen pridobivanju čim večje hitrosti, drugi pa je bil upoštevan kot izmerjen čas. Po besedah organizatorjev je ivan-ški kolopark trenutno najmanjši doslej, a zato nič manj zabaven. Dirke v posamičnih kategorijah so se odločale v stotinkah in desetinkah in ne v sekundah. In ravno to je tisto, kar daje poseben čar tekmovanjem na tlačilnih poligonih. Najomenimo, da je Pumptrack serija namenjena vsem generacijam in je sestavljena iz kvalifikacijskih in finalnih tekem. Serija ni namenjena zgolj tekmovanju, bistven poudarek je na prikazu pravilnih tehnik poganjanja koles in drugih podobnih rekvizitov s pomočjo sile težnosti, torej brez vrtenja pedal. Ker kolesar s hitrost dosega s pomočjo gibanja telesa to izgleda kot neke vrste »pumpanje« zato od tod tudi ime »pumpaj«. Seveda je bil tudi tokratni dogodek namenjen druženju. In kdo je v Ivančni Gorici najhitreje » pumpal«? Kategorija do 5 let Tija Frank si je prislužila zmago s časom 8 sekund in 46 stotink. Drugo mesto je osvojil Nejc Sever, tretje pa Tit Pokleka. Kategorija od do 9 let Najhitrejši čas je postavil Jošt Ložar. Ure so mu namerile 5 sekund in 75 stotink, le 9 stotink počasnejši je bil Lenart Sever, na tretje mesto se je s časom 6 sekund 44 stotink uvrstila Pod pokroviteljstvom Zveze športnih organizacij smo v Ambrusu organizirali prvo pokalno tekmovanje v futsalu za pokal občine Ivančna Gorica V Ambrusu smo 23. junija letos organizirali premierno tekmovanje v futsalu za pokal občine Ivančna Gorica. Glavni organizator tekmovanja je bila domača ekipa Žogca bar &ŠD Ambrus v sodelovanju z Zvezo športnih organizacijIvančna Gorica in domačim Športnim društvom Ambrus. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip, ki nastopajo v naši občinski ligi. 7 ekip jih je bilo iz 1. občinske lige (FSK Mafijozi, ŠDM Krka, Av-tostoritve Sadar, Žogca bar&ŠD Ambrus, MSU team, Picerija-pub Sonček in Hrastov Dol City), 2 pa iz druge (A1 Finance in ŠDM Ambrus). Tekmovalni sistem je bil takšen, da so se najboljši trije poraženci 1. kroga tekmovanja udeležili tudi drugega kroga, kjer je nato nastopilo še 8 ekip na izpadanje. V polfinale so se uvrstile naslednje ekipe: domača ekipa Žogca bar&ŠD Ambrus, MSU team, ŠDM Krka in Picerija pub Sonček. V prvem polfinalu je bila ekipa Picerije pub Sonček boljša od ekipe MSU team, v drugem pa ŠDM Krka od ekipe Žogca bar&ŠD Ambrus. V tekmi za 3. mesto je bila ekipa MSU team šele po izvajanju kazenskih strelov boljša od domače ekipe Žo-gca bar&ŠD Ambrus, v finalu pa so naši večkratni občinski prvaki po pričakovanjih ugnali ekipo iz Krke. Končni vrstni red najboljših je tako bil: 1. Picerija pub Sonček 2. ŠDM Krka 3. MSU team 4. Žogca bar&ŠD Ambrus Za Picerijo-pub Sonček, ki je tako postala prvi občinski pokalni prvak, so nastopali: Jože Gačnik, Jani Hočevar, Mark Lesjak, Jože Mišmaš, Kristijan Čož, Robi Glavan, Robi Medved in Tomaž Knep. Tekme je dobro sodil Robert Gačnik. Lepe pokale, ki jih je najboljšim namenila Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica, je podelil vodja domače ekipe Sebastjan Šinkovec. Mila Lampič. Kategorija 10 do 13 let V najmočnejši in najštevilčnejši kategoriji, je šla zmaga v Ivančno Gorico. Prvo mesto je osvojil domačin Domen Jeraj, ki je postavil čas 5 sekund in 41 stotink. Drugo mesto je osvojil Val Trinle Lampič, ki je za Domnom zaostal za stotinko manj kot tri desetinke. Tretje mesto je s časom 5 sekund in 81 stotink osvojil prav tako domačin Aleksa Šarac. Kategorija 14+ Prvo mesto Jan Porič. Njegov čas 5 sekund in 34 stotink, ki je Jana Mo- drijana na drugem mestu prehitel za 16 stotink sekunde. Tretje mesto je s časom 5 sekund 76 stotink osvojil Igor Sever. Kategorija open - s skiro-jem Domnu Jeraju je uspelo zmagati tudi v tej kategoriji. S skirojem je postavil čas 6 sekund in 46 stotink. Na drugem mestu se je znašel prav tako Taj Jurejevčič. Zaostal je 29 stotink. Tretji je bil s še 21 stotinkami višjim zaostankom Žiga Grebenc. Gašper Stopar Kot zanimivost naj povem, da so končni zmagovalci v predkrogu izgubili z ekipo HD City in so torej z nekaj sreče prišli do prve pokalne lovorike. Ekipa HD City, ki letos preseneča v občinski ligi pa je na tekmi za polfinale po kazenskih strelih izpadla z domačo ekipo organizatorjev tekmovanja. Tudi njima čestitke za dobre nastope! Posebne čestitke pa gredo domačim organizatorjem -ekipi Žogca bar&ŠD Ambrus, ki so dobro poskrbeli, da igralcem in obiskovalcem ni bilo dolgčas, pa tudi hrane in pijače ni manjkalo. Simon Bregar Veterani NK Ivančna Gorica igrali proti reprezentanci glasbenikov Slovenije Veterani NK Ivančna Gorica so aktivni kot vedno in se redno udeležujejo različnih tekmovanj in prijateljskih srečanj. Letos so že zaključili z veteransko ligo osrednje Slovenije. Med osmimi ekipami so zasedli zelo dobro 5. mesto, zmagala pa je ekipa veteranov NK Kočevje. Janez Perme je kljub dejstvu, da je odigral le par tekem osvojil 3. mesto med najboljšimi strelci tega tekmovanja s 14 doseženimi goli. Redno pa se udeležujejo tudi različnih prijateljskih srečanj. Tako so se zadnje čase večkrat srečali z reprezentanco glasbenikov Slovenije. Nazadnje 28. junija na nogometnem stadionu v Ivančni Gorici. Med različnimi glasbeniki je bil prisoten tudi Jože Potrebuješ in mnogi drugi znani obrazi. Začetni udarec naj bi izvedla Nina Pušlar, a je na koncu družino Pušlar zastopal le oče Roman kot že vrsto let. Mogoče pa pride Nina kdaj drugič. Rezultat, ki seveda ni bil najpomembnejši je bil na koncu v prid glasbenikov, ki so zmagali s 4:1. Simon Bregar URARSTVO n LUPŠE 0 urarstvo in izdelava ključev GSM: 040 &S0 DELOV«! CA t POfi'-fET.H W ■ 12.0Ü Prvi pokalni prvaki občine Ivančne Gorice A Sobrače ^Šentvi m julij-avgust 2018 številka 6 Krajevne skupnosti 23 Picerija-pub Sonček in ŠDM Ambrus na vrhu pred poletnim premorom V občinski futsal ligi imamo poletni premor, ki bo trajal do konca avgusta za 2. ligo oz. do začetka septembra za 1. ligo. V jesenskem delu bodo v 1. ligi odigrali še 5 krogov, v drugi pa 6. Zaključek letošnje lige bo 30. septembra v Dobu. Pred nadaljevanjem v 1. ligi vodi v zadnjih letih naša najboljša ekipa, ki je pred kratkim spremenila ime. Iz VIP športni studio se je preimenovala v Picerijo pub Sonček Grosuplje. V letošnji sezoni je še posebej suverena in vodi brez izgubljene točke. Trdno na drugem mestu ji s petimi točkami zaostanka sledi ekipa FSK Mafijozi. Boj za 3. mesto bo, kot kaže, bolj zanimiv kot je kazalo še pred kratkim. Trenutno je v najboljšem položaju ekipa Bar pri Livarni iz Doba. V drugi ligi vodi ekipa, ki je lani izpadla iz prve lige- ŠDM Ambrus. Edini, ki bi jim lahko preprečili ponovno uvrstitev v 1. ligo, so Višnjegorci iz 1. liga: ekipe Raja Višnja Gora. Ekipa Dnevni bar Glorija je sicer trdno na 3. mestu, a je za prvima dvema vendarle preveč zaostala, da bi še lahko realno računala na 1. mesto. Med strelci v 1. ligi po 9. krogih prepričljivo vodi Kristijan Čož (Pice-rija-pub Sonček) z 18 goli, sledi mu soigralec Andrej Ružič z 9 goli, tretje mesto si s po 8 doseženimi goli delijo Mark Lesjak (tudi Picerija-pub Sonček) in igralca ekipe FSK Mafijozi David Vidmar ter Simon Ostanek. V 2. ligi po 9. krogih vodita Igor Turk (Kavarna pri Joži) in Miha Mlakar (Raja Višnja Gora) s po 9 goli, na tretjem mestu je Rok Bašnec (Dnevni bar Glorija), ki je dosegel 7 golov. Vrstni red v občinski futsal ligi pred jesenskim delom za leto 2018: o. t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke 1. Picerija-pub Sonček 9 9 0 0 51 11 +40 27 2. FSK Mafijozi 9 7 1 1 31 14 +17 22 3. Bar pri Livarni 9 5 0 4 21 18 +3 15 4. HD City 9 4 0 5 12 19 -7 12 5. Avtostoritve Sadar 9 3 2 4 13 17 -4 11 6. MSU team 9 2 2 5 16 28 -12 8 7. ŠDM Krka 9 1 4 4 11 29 -18 7 8. Žogca bar & ŠD Ambrus 9 0 1 8 11 30 -19 1 2. liga: o. t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke 1. ŠDM Ambrus 9 8 0 1 35 7 + 28 24 2. Raja Višnja Gora 9 7 1 1 30 15 +15 22 3. Dnevni bar Glorija 9 5 1 3 27 13 +14 16 4. Kavarna pri Joži 9 3 0 6 28 28 0 9 5. A1 Finance (-1) 9 2 0 7 14 32 -18 5 6. ŠDM Krka B (-1) 9 1 0 8 6 45 -39 2 Barve Univerzitetnega savate kluba iz Ivančne Gorice je zastopala gimnazijka Srednje šole Josipa Jurčiča Lara Grm. Lara se je že lani udeležila svetovnega mladinskega prvenstva na Hrvaškem in dosegla odličen rezultat, toda letos je pokazala res velik napredek od lanskega leta. V borbah s Francozinjo, Belgijko in Italijanko je pokazala izjemno borbenost in tehnični napredek, pri Francozinji pa je naredila še nekoliko večji preboj od lanskega leta, ki je Francosko favoritinjo skoraj stal zmage, saj v zadnji rundi ni več našla pravega odgovora na Larine vztrajne napadalne tehnike, ki so Francozinjo tako izčrpale, da je le z velikimi težavami komaj končala borbo. Presenečenje nad sodniško odločitvijo, ki je zmago podelilo Francozinji pa ni odvrnilo Lare od tega, da se je borila naprej in na koncu osvojila zavidljivo tretje mesto na evropskem prvenstvu. Lara je s svojimi borbami zadovoljna in se že veseli začetka novega šolskega leta, s katerim bo spet začela TT^tf^©^ 2018 VESELE NOCICE najbolj plešoči in zabaven tabor v naravi /rSljN. « SPOZNAVANJE PLESA * BAZEN * OBISK RANČA PREBIL ' — * ADRENALINSKI PARK -T^L J * KINO POD ZVEZDAMI * WATER FUN MAŽORETKE - RITMIČNA CIMNASTKA - HIP HOP KDAJ: 30.7. do <4.8.2018 ali 6.8 dO 11. 8. 2018 Dolenja vas pri Temenici 3 T2gg Šentvid pri Stični [M^fEiSS^S: O^l sinjaklub@gmail.com V Fitnes studiu Energy spet podirali rekorde Letos smo ljubitelji vojaških poskokov spet združili moči v fitnes studiu Energy z namenom, da celih 12 ur, brez prekinitve izvajamo vajo »vojaški poskok« oz. »burpee«. Vojaški poskok je kompleksna vaja, sestavljena iz šestih gibov, pri kateri sodelujejo praktično vse mišice v telesu. Največ zaslug za omenjeno vajo ima ameriški fiziolog Royal H. Burpee, ki je vajo tudi poimenoval in jo umestil v vojaške teste. Obstaja več kot 20 različic burpeejev, vaja pa je ena izmed najbolj priljubljenih, a zaradi težavnosti tudi ena najbolj osovraženih vaj z lasno težo. • Ekipama SDM Krka B in A1 Finance sta bili odvzeti po 1 točka zaradi po ene neodigrane tekme. Več informacij o ligi dobite na spletni strani Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica zso.prijetnodomace.si. pod razdelkom športni rezultati. Simon Bregar, FOTO: Žogca bar & Šd Ambrus Lara Grm bronasta v savatu -francoskem boksu Od 29. 6. do 1. 7. 2018 je v belgijskem Lovervalu potekalo Evropsko prvenstvo v francoskem boksu za mladince, ki se ga je udeležila tudi 10-članska mladinska reprezentanca iz Slovenije. Na dogodku smo imeli jasen cilj - opraviti več ponovitev kot prejšnje leto. To nam je na koncu tudi uspelo, saj smo po natančnem štetju v dvanajstih urah brez odmora opravili kar 10.619 vojaških poskokov! Zaključili smo s prijetnim druženjem in piknikom ter že skovali načrt za naslednje srečanje. Vsem udeležencem se zahvaljujem za obisk in prijetno družbo. Matej Dremelj tudi intenzivneje trenirati in izpopolnjevati svoje znanje v športnem borjenju. V Univerzitetnem savate klubu smo na Larin uspeh zelo ponosni in ji želimo še naprej veliko športnih uspehov, porazi na poti naj je ne ustavijo, ampak spodbudijo k samoanalizi in izboljšavam in obogatijo njeno športno pot. Veseli nas tudi podpora njenih staršev, ki so ji vseskozi stali ob strani. Mojca Obreza, Univerzitetni savate klub 24 Šport julij-avgust 2018 številka 6 So sbpi, SsiMdu , IlitttMi TRENER ODGOVARJA Za bolečino v hrbtu smo (največkrat) krivi sami! Naj roko dvigne tisti, ki še ni občutil bolečine v hrbtu. Statistika kaže, da bi med 100 bralci bilo dvignjenih le nekaj rok. Za bolečino v hrbtu poznamo več vzrokov. Daljše stoječe delo (frizerke, varnostniki), stalno opravljanje istih gibov (še posebej problematične so rotacije), razna fizična dela (medicinske sestre, negovalke, gradbeni delavci). Veliko je tudi poškodb pri športu, prometnih nesreč in nesreč na delovnem mestu, velik vpliv na bolečino v hrbtu pa ima tudi prekomerna telesna teža in slaba drža. Pretirana ukrivljenost hrbtenice namreč povzroča spremembe, ki jih imenujemo kifoza, lordoza in skolio-za. Njihova skupna značilnost je, da povzročajo težave, ki jih sčasoma posameznik vse težje prenaša. Po nekaterih podatkih v Sloveniji kar 65 % delovnega prebivalstva slej ko prej poišče pomoč pri zdravniku zaradi bolečin v hrbtu. Tudi ko gre za invalidske upokojitve, je po slovenskih statistikah bolečina v križu pri vrhu vzrokov za takšno obliko upokojevanja. Akutna bolečina večinoma mine v treh dneh. Pri 85 % bolnikov natančnega vzroka ne ugotovijo, ker so hrbtenične strukture med seboj zapleteno povezane. Ortopedi pri nenadnih bolečinah vedno priporočajo predvsem trdo ravno ležišče oziroma ležišče, ki ugaja hrbtenici, zmerno gretje bolečega predela, sredstva proti vnetju in bolečinam in seveda dva do tri dni počitka. Počitek oz. mirovanje pa naj ne bo predolgo, saj je hrbtenica narejena za gibanje, pa tudi prekrvavitev bo boljša. Zmotno je mnenje, da počitek sam po sebi za vedno reši težavo. Ena od zanimivosti je tudi ta, da pretirano jutranje raztezanje ni najboljše, saj takrat iz medvretenčnih ploščic iztiskamo tekočino, ki se je nabrala čez noč. Najslabše so rotacije, ki hrbtenico zvijajo okoli osi. Medvretenčne ploščice ali diski so namreč sestavljeni iz jedra in fibroznega obroča in morajo biti redno hidrirani, da nam zagotavljajo amortizacijo v hrbtenici. Najpomembnejši čas za rehidracijo diskov je spanje, saj takrat hrbtenica miruje in je v razbremenjenem položaju. Dobra novica je ta, da razen prirojenih napak na hrbtenici, lahko s svojimi navadami in aktivnostjo močno zmanjšamo ponavljanje hrbteničnih težav. Izrednega pomena je gibljivost, saj nam negibljivi sklepi postavljajo telo v nepravilni položaj. S tem obremenjujemo nekatere mišice boljkot druge, telo pa mora držo kompenzirati z drugačnimi postavitvami v sklepih. Preobremenjene mišice se zakrčijo, kar občutimo kot bolečino. Eden od pomembnih razlogov so tudi prešibke trebušne mišice. Tudi za slabo držo smo večinoma krivi sami. Če vemo, da naša drža ni najboljša, se moramo naučiti specifičnih korekcijskih vaj, ki nam bodo vrnile pokončni položaj. Ugotoviti moramo, ali je težava v gibljivosti ali oslabljeni moči mišic in temu primerno prilagoditi naše aktivnosti. Omenjene korekcijske vaje in aktivacija mišic so izjemnega pomena, saj če odlašamo predolgo, lahko hrbtenica zatrdi oz. pride do deformacije skeleta. Napotki za zdravo hrbtenico in manj bolečin: - če sedite, se vsako uro vsaj za 3 minute sprehodite in pretegnite ter aktivirajte hrbtne in vratne mišice. Če je le možno, pri delu z računalnikom klečite, med telefoniranjem pa se sprehajajte, - pijte dovolj tekočine in si zagotovite vsaj 7-8 ur spanja na noč, - če imate prekomerno telesno težo, jo uravnajte, - pazite na pretirane obremenitve in sunkovite gibe, - naučite se pravilno sedeti in pravilno pobirati stvari s tal, - če že vadite, opravite dvakrat več pritegov kot potiskov, - poskrbite, da po celodnevnem obremenjevanju hrbtenice le-te še dodatno ne obremenjujete na nepravilen način, pretirana športna aktivnost ni hrbtenici prijazna, - pri strokovnjaku preverite svojo gibljivost in držo telesa, okrepite oslabele mišice, saj je preventiva najboljša rešitev pri reševanju bolečin v hrbtu. Če vas zanima še več ali imate tudi vi kakšno vprašanje, vas vabim, da jih pošljete na uredništvo Klasja ali direktno na mojnaslov matej.dre-melj@gmail.com, kjer vam bom z veseljem odgovoril. Vprašanja bodo seveda ostala anonimna, odgovor pa bo morda pomagal še komu. Matej Dremelj, prof. šp. vzg., mentor in trener fitnesa pri FZS, vodja Fitnes studia Energy Ivančna Gorica c e m e n i n i ROJEČ J Z D e t K J CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p. www.rojec.net; 041 I 031 /655-622 PRODAJA CERTIFICIRAIMIH TRANSPORTNIH BETONOV Jaka Peklaj tik pod evropskim vrhom Medtem, ko večina šolarjev mirno uživa v počitnicah, je bodoči šestošolec OŠ Stična, mladi motokrosist AMD Šentvid pri Stični Jaka Peklaj, ves julij posvetil pripravam na vrhunec letošnje sezone. 21. in 22. julija ga je namreč na Češkem čakalo finale letošnjega evropskega prvenstva v kategoriji EMX 65. Vsi, ki spremljajo slovenski motokros, že dolgo vedo, da Peklaj velja za enega najbolj perspektivnih mladih motokro-sistov pri nas, nastop na Češkem pa je dokazal, da spada tudi v sam evropski vrh. Evropsko prvenstvo poteka na nivoju štirih predtekmovalnih conskih prvenstev, na finalno dirko, ki odloča o prvaku, pa se uvrsti po deset najboljših tekmovalcev iz vsake cone. Jaka se je na finale, ki je potekalo v sklopu dirke MXGP na Češkem, uvrstil po uspešnem nastopanju na dirkah jugozahodne evropske cone. Mladi motokrosisti so se torej pomerili za naslov evropskega prvaka isti konec tedna in na isti progi, na kateri so se merile za točke svetovnega prvenstva največje zvezde tega športa, med njimi tudi Tim Gajser. Jaka je na vseh treningih in kvalifikacijah pokazal, da se lahko bori celo za najvišja mesta, to pa je potrdil tudi v prvi vožnji, ki jo je končal na odličnem 2. mestu. Pričakovanja pred drugo vožnjo so bila še toliko večja, vendar pa se vse ni izšlo po načrtih. Po težavah v uvodnem krogu druge vožnje so sanje po vrhunski uvrstitvi žal splavale po vodi. S točkami, ki si jih je pripeljal v prvi vožnji, je na koncu osvojil 11. mesto. Peklaju ostaja v uteho predvsem potrditev, da je konkurenčen najboljšim evropskim motokrosistom, to pa je tudi dovolj velika motivacija za nadaljnja tekmovanja. Brez dvoma pa njegov talent na Češkem ni ostal neopa-žen, saj je znano, da ekipe spremljajo tekmovalce že v mlajših kategorijah in Jaka je že večkrat opozoril nase. Matej Šteh ELEMENTI ZA DIMNIK in 20 0 A Sobrače ^Šentvi m julij-avgust 2018 številka 6 Krajevne skupnosti 25 Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. V SPOMIN LUDVIK PODRZAJ z Malega Hudega (22. 7. 1937 - 22. 7. 2014) Minila so štiri leta, odkar te ni več med nami, a spomin ostaja in bo večno živel Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in obiskujete svete maše. Vsi njegovi Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA V 94. letu je mirno zaspala DRAGICA LIPUŠČEK (25. 4. 1925 - 10. 6. 2018) iz Ivančne Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se od naše mame poslovili v vežici in na pokopališču. Hvala za vse izrečene besede, darovano cvetje in sveče. Zahvala velja govorcema, pevskemu zboru in prelepi izvedbi citrarke. Hvala za podporo Društva upokojencev in Zveze borcev. Posebna zahvala pa je namenjena Pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč in organizacijo pogreba. Šele v težkih trenutkih se zaveš, kako pomembno je, da imaš ob sebi ljudi, ki prevzamejo odgovornosti in ti dovolijo žalovati. Mama ohranili te bomo v najlepšem spominu. Žalujoči vsi njeni Ko v krogu življenja pade list na tla, se vrne h koreninam, kjer čakata ga mir in tišina, kjer mine vsaka bolečina. ZAHVALA BOJAN RUS (1969-2018) iz Šentvida pri Stični Ob izgubi našega dragega sina, brata in strica se s hvaležnostjo v srcu zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga obiskovali in nam v težkih trenutkih pomagali ter z nami delili žalost in bolečino. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana, Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo, še posebej prisrčna hvala medicinskima sestrama Barbari Poljšak in Aniti Kovačič za vso njuno pomoč, skrb in dobroto. Hvala za vse molitve, darovane svete maše, cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala župniku gospodu Izidorju Grošlju in gospodu Janezu Zaletelju za somaše-vanje ob zadnjem slovesu ter Moškemu pevskemu zboru Prijatelji. Hvala Gasilski zvezi Ivančna Gorica, AMD Šentvid pri Stični, družbi GVO d.o.o., Vokalni skupini Šentviški slavčki, Cvetličarni Zvonček in podjetju Pogrebne storitve Perpar za vso podporo in skrbno organizacijo pogreba. Hvala vsem govornikom za sočutno izražene besede slovesa. Še posebej pa se zahvaljujemo PGD Šentvid pri Stični in vsem gasilkam in gasilcem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste mu želeli vse dobo ter ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Nešteto sveč je pogorelo, nešteto rož je ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila. Nam ostala le solza je spomina. Zakaj ta pot ti je bila edina? V SPOMIN Enajstega julija mineva prvo leto žalosti in bolečine, ko nas je v ranem jutru tiho za vedno zapustil naš dragi IVAN POTOKAR iz Peščenika pri Višnji Gori (1953-2017) Vsako življenje ima svoj začetek in konec, svoje veselje in žalost, svojo pot in svoje vrednote. Življenje ima tudi odmerjeno število let, v katerih človek vse to izpolni. A vrednost človeka se največkrat izkaže, ko ga ni več med nami. V tem letu smo v vsakem kotičku našega doma spoznali, kako prisoten je spomin nanj, na njegovo pridnost, delavne roke, na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Ne mine dan brez bolečine, spominov in misli nanj. Hvala vsem, ki ga nosite v spominu, z lepo mislijo postoji-te pri njegovem grobu in prižgete svečko za njegov miren pokoj. Dedi, zelo, zelo te pogrešamo! Vsi njegovi Spomini so kot sanje, ki pod pepelom tlijo, a ko pepel razbrišeš spet tiho zažarijo. Draga mama, za vedno ostajaš v naših srcih in spominih. ZAHVALA V 92. letu je za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica IVANKA MARINČIČ po domače Petanova Ivanka (23. 8. 1926-24. 6. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za darovano cvetje, sveče in maše ter za vse lepe misli. Hvala župniku g. Branku, pogrebnemu zavodu Perpar in pevcem. Posebej hvala sosedoma Anici za ganljive besede slovesa in Lojzki za vso izkazano pomoč. Hvala tudi osebju ZD Ivančna Gorica in negovalkam, ki so naši mami lajšali zadnje dni, še posebej gospe Dragici. Vsi njeni Ne misim na bridkost, temveč na lepoto, ki je še ostala. (Ana Frank) ZAHVALA TEREZIJA PEČJAK Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in darove za v dober namen. Iskreno se zahvaljujemo župniku Urošu Švarcu za skrbno izbrane besede, svete maše, vse molitve in obiske na domu, pogrebnemu zavodu Novak ter pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala tudi vsem negovalkam in negovalcu za obiske na domu in predanost pri negovanju ter zdravstvenim delavcem ZD Ivančna Gorica. Hvala vsem, ki se jo še vedno spominjate v molitvi. Vsi njeni ZAHVALA 17. junija se je v 85. letu poslovil od nas naš dragi ata ROMAN PUŠLJAR (9.12.1933 - 17.6.2018) iz Malega Hudega pri ivančni Gorici Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, mu kakorkoli pomagali ter v njegov dom prinašali dobro voljo. Hvala župniku g. Jožetu Kastelicu za obiske na domu, v bolnici, njegove lepe in ganljive misli, spomine ob pogrebu. Ganljive so bile tudi besede sovaščanov iz Malega Hudega ter društva upokojencev, LD Ivančna Gorica in PGD Ivančna Gorica, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. Hvala pogrebni službi Perpar, vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, ki jih bomo v vašem imenu prinašali na njegov novi dom. Težko se je posloviti od nekoga, ki je s seboj vedno nosil dobro voljo, nasmeh, te pričakal in se od tebe poslovil z vzdignjeno roko, te poslušal in je imel toliko zgodb, spominov, ki jih je s ponosom vedno delil z nami. Bil je ljubeč oče, dedek in pradedek. Našega Bašlja se bomo spominjali z nasmehom. Vsi njegovi ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila IVANA JERNEJČIČ, roj. Rutar s Fužine Ob slovesu naše mame se želimo zahvaliti osebju ZD Ivančna gorica in dr. Janezu Zupančiču, ki so ji bili v pomoč ob njeni dolgotrajni bolezni. Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečena sožalja, darove za svete maše in podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Sašu Kovaču za vsakomesečne obiske naše mame na domu, za sočutne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo in izvedbo pogreba, pevcem zagraškega zbora za lepo odpete pesmi in govorniku Slavku Blatniku za izrečene poslovilne besede. Vsi njeni Cenik oglasov in pogoji oglaševanje v občinskem glasilu Klasje KOMERCIALNI OGLASI: VELIKOST OGLASA (glede na format časopisa A3) DIMENZIJA CENA (EUR) (širina x višina) brez DDV cela stran polovica strani četrtina strani osmina strani šestnajstina strani »vizitka« NASLOVNICA* * Oglasni prostor na naslovnici je omejen in je na razpolago do zakupa. 271 x 374 mm 271 x 184 mm 160 x 155 mm 106 x 150 ali 161 x 95 mm 106 x 70 ali 51 x 140 mm 51 mm x 35 mm 65 x 31 mm 440,66 276,33 144,46 106,03 61,05 31,51 63,02 1. Za večkratno oglaševanje se naročniku prizna popust. Za prvo objavo velja osnovna cena, vsaka nadaljnja objava oglasa je cenejša za 5 % od osnovne cene, do največ 30 %. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30 % popust pri vsaki objavi. 2. Oglaševalec mora pred objavo posredovati podpisano in žigosano naročilnico, iz katere je razvidno število objav in dimenzije oglasa. Podlaga za izstavitev računa je naročilnica, v primeru naročila šest oz. več objav pa se sklene pogodba o oglaševanju. 3. Uredništvo si pridržuje pravico do prilagajanja dimenzij oglasov, ker včasih to zahteva tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. 4. Izdelane oglase sprejemamo v digitalni obliki, bodisi po elektronski pošti ali na ostalih digitalnih nosilcih (CD, USB ...). 5. Informacije: (01) 781 21 30, urednistvo@klasje.net 26 julij-avgust 2018 številka 6 sbpi, SsiMdu . OTttlMj A k s\r\je v regrat! o ve jug kg Pik, s s S . e r , e str«,; NAGRADNA KRIŽANKA Sfooarčefc: HEKI - kraj ¡v. od Pazina v osrednji Istri, ORDO - bioložka kategorija med razredom in družino, red. Pokrovitelj nagradne križanke: ZAVOD PRIJETNO DOMAČE Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do 31. avgusta 2018. Izžrebali bomo tri praktične nagrade pokrovitelja Zavod Prijetno domače. HUDOmušnice Jaka v družbi na vse pretege hvali svojega psa, kako je pameten: »Glejte, če srečam prijatelja, ki se piše Maček, takoj zarenči in se zapodi za njim.« »Res je pameten,« meni prijatelj Srečko: »Toda moj ga prekaša; kadar srečam znanca s priimkom Hrast, takoj k njemu dvigne zadnjo nogo in ga pomoči.« Metod je od nekdaj veljal za raztresenega. Sezidal je garažo in nanjo vlil betonsko ploščo. Toda, ko je odstranil opaž, se je plošča sesula v prah. Nemudoma je nesel vzorce v analizo, da bo tožil cementarno za odškodnino. Toda odgovor iz laboratorija se je glasil: »V vašem »betonu« ni bil cement ampak umetno gnojilo.« Žena: »Edo, prejšnji teden nisi nič pil in sem bila vsa srečna. Ta teden si pa že v ponedeljek prišel okajen domov.« Mož: »Veš, draga moja, ta teden sem jaz na vrsti, da sem srečen.« Dolfe in Peter sedita pri poliču in se pogovarjata. »Spominjam se,« začne Pete, »da si se poročil z zelo lepo žensko; je še tako čedna kot je bila včasih?« »Bi rekel, da je še, vendar ta reč vedno več stane,« kislo odgovori Dolfe. »Skozi moja usta še ni prišla nobena laž,« samozavestno pove Ančka in se zmagoslavno ozre po prijateljicah. Te se nekaj časa spogledujejo, nato pa Milka kot iz topa: »Seveda ne, ko govoriš skozi nos.« Kdor ga bo zmore, e silak v glavi KVIZ, KI SKUŠA BITI MALCEHUDOMUŠEN 1. Linhartov Matiček se je: a) ženil b) kesal c) živel na koruzi 2. Čigava Mica bi dandanes plačala najmanj DDV-ja: a) Kovačeva b) Miklavževa c) Koritarjeva 3. Ženske se najbolj prestrašijo, ko na sebi zagledajo: a) celuloid b) celulit c) celofan 4. Katero besedo z morfemom »lev« bi morali pisat z veliko začetnico? a) levičar b) lev c) levstik 5. Koliko nog imajo skupaj trije bralci Klasja, štirje pajki in dva komarja? 6. Označi roman, ki najbolj izraža panslavistične težnje! a) Bobri b) Pod svobodnim soncem c) Ptički brez gnezda 7. Katera mast ne vsebuje holesterola? a) polhova b) leskova c) kurja 8. Kdo se je preživljal z izdelovanjem »šmira«? a) Cefizelj b) Krjavelj c) Krpan 9. Kateri glas dajejo parkljarji ? a) muu b) mijav c) hoov 10. Označi svetnika, ki ne mara ognja! A Sobrače «tlína S? julij-avgust 2018 Temenica Wsnja Cora ZAGRADEC številka 6 27 Doživljaji Leopolda »Svetodeželskega« Gora Tabor Če izvzamemo Libanonsko pogorje na severozahodu, sveti kraji nimajo visokih vzpetin. Tudi gora Tabor se dviga le 600 metrov nad morjem. Ker jo obdajajo daleč naokoli nizki griči, se kljub temu zdi holm veličasten. Ta občutek je navdajal tudi staroveške Izraelce, ko so jemali deželo Kanaancem, zato so se na tem območju večkrat vnemali boji. Tudi v kasnejših časih so se tu spopadale različne vojske. Ime Tabor zveni nekam domače, čeprav nima kaj skupnega z nekdanjim Trgovskim Podjetjem iz Grosupljega. Po svoji vlogi v preteklosti pa je blizu taborom, ki jih zasledimo po vsej slovenski zemlji. Toda po vsej verjetnosti Slovenci nismo bili botrčki pri nastajanju tega toponima, čeprav je na Ju-trovem še več podobnih primerov. V nebo kipeči osamelec je vznemirjal tudi Jezusa, še posebej, ker ni bil daleč od domačega mesta, zato se je z učenci in apostoli ondi večkrat zadrževal. Najbolj znano evangelijsko sporočilo o tem dogajanju govori o Jezusovem spremenjenju. Dotlej je božji sin slovel le ko »čudežni polagalec rok«, tu pa se je prvič Izpoved o denarju MARIJA KOVAČIČ Brez denarja je težko živeti; zadnje čase pravijo, da je brez njega celo težko umreti. Sam nikoli nisem bil bogat: ne zdaj na starost, ne prej, ko sem bil mlad. V izgovor mi vedno bil je rek, da je to Satanovo delo, da skvari vse povprek. Zato ta rek pogosto sem izustil v gostilno stopil in denar krčmarju pustil. Sedaj, ko bliža se mi konec, je brez cekinov moj zakladni lonec. Ko ob zadnji uri stopil bom pred sodni tron bo Stvarnik dal mi svoj poklon: »Ker si na zemlji satanove novce sproti vse oddajal boš večno v nebesih rajal.« Navidezno mogočna gora Tabor. Bela kača je sodobna serpentinasta cesta, po kateri v številnih Mercedesovih minibusih prepeljejo veliko romarjev na vrh, kjer je na ruševinah prejšnjih zgradb narejena bazilika Gospodovega spremenjenja pod skrbstvom frančiškanov. Koncesijo za prevoz imajo va-ščani sela Daburijeh. Vas leži na dnu kačaste ceste. Sivozeleno drevje na desni so nasadi oljk, pod njimi se vidi mesto En Dor. Slovencem jako domače zveni ime Tabor. Tudi gora je v preteklosti večkrat imela vlogo obrambnega tabora. Kljub temu gre bržda za naključje in ne moremo špekulirati o »slovenskem«izvoru toponima. Na Jutrovem je še več takih primerov. pokazal v »božjem sijaju«. Nedolgo po tistem so sledili usodni dogodki v Jeruzalemu. Prizoru so bili priča samo trije apostoli spremljevalci: Peter, Jakob in Janez. Po njihovem pričevanju se gora Tabor imenuje tudi Gora Jezusovega spremenjenja. O tem je poročal evangelist Matej. Iz zakladnice naših domačij Upodobljenih predmetov najbrž ne bo težko prepoznati in poimenovati. Še posebej zategadelj, ker so vsi ene sorte in se ločijo le po velikosti. Res pa je, da jih v prvotni rabi skoraj ne vidimo več - večinoma so le še kot dekorativni predmeti. Prednamci so jih različno poimenovali: po domače in s tujkami. Zapišite vse, kar je o tem ostalo v vašem spominu in sporočite. Prijazen domačijski pozdrav - Leopold Sever Paberkovanje obledelih sledi iz svetovne vojne Do leta 1940 števnika »prva« pri označevanju svetovnega spopada iz razumljivih razlogov niso uporabljali. V pričujočem primeru jih posnemano tudi mi. Pred sto leti je povsem onemogla Evropa komaj še stala pokonci. V glavnem je objokovala in pokopavala številne padla. Ob okrogli obletnici se tudi naš časnik trudi ohraniti spomin na naše rojake, ki so večinoma brezimno strohneli na tujih tleh. Tokrat objavljamo tretjo četrtino padlih iz šentviške fare, ki je v tistih hudih časih plačala še posebej visok krvni davek. Farani so se svojim junakom oddolžili z obsežno spominsko ploščo. 3/4 43. Jožef Grabnar (1893 - pogrešan) Veliki Gaber 44. France Ceglar (1897 - 1916) Bukovica 45. Ignacij Kahne (1876 - 1916) Bukovica 46. Tone Marinčič (1879 - 1916) Bukovica 47. Franc Medved (1899 - 1918) Bukovica 48. Ignacij Mostar (1876 - 1915) Bukovica 49. France Motoz (1885 - pogrešan) Bukovica 50. Alojzij Selan (1876 - pogrešan) Bukovica 51. France Selan (1895 - 1917) Bukovica 52. France Strmec (1892 - 1915) Bukovica 53. Leopold Primec (1873 - v Italiji ?) Čagošče 54. Franc Zorc (1867 - 1916) Mali Kal 55. Franc Ajdišek (1873 - 1916) V. Češnjice 56. Jože Trunkelj (1893 - 1920) V. Češnjice 57. Alojz Žingar (1896 - pogrešan) V. Češnjice 58. France Mestnik (1891 - 1915) M. Češnjice 59. Anton Zupančič (1876 - 1914) M. Češnjice 60. Jože Mandelj (1897 - 1918) Farovški Kal 61. Janez Žingar (1883 - 1914) Vel. Kal 62. Anton Miklavčič (1895 - 1916) Št. Pavel 63. Jožef Trlep (1890 - 1917) Št. Pavel POKOPAL VAS JE TUJI KRAJ, GOSPOD VAM DA NEBEŠKI RAJ! Obledela fotografija vojakov 17. pešpolka. Našel sem jo v Artiži vasi, po čemer sklepam, da je na naje tudi kdo iz šentviškega konca. Zanimivo je, da imata samo dva daljše »avstrijske mustače«, ki so bile tedaj jako pogoste. Mala vojaška menaž-ka iz leta 1917. Zbiratelj Ciril Klemenčič jo je našel na šentviškem območju. Najbrž jo je prinesel domov kateri od preživelih vojakov. julij-avgust 2018 - številka 6 Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica Kako je Stane neuslišano ljubezen izražal Ob ljubezenskih zavrnitvah se ljudje različno obnašamo: eni se na to požvižgajo, drugi grdo opravljajo, tretji pa posežejo po ostrih ukrepih, da o njih beremo celo v novicah. So pa tudi posebneži, na primer Zalaznikov Stane. Ta se je nesmrtno zagledal v Šuštarjevo Amalijo in ji razodel čustvo. Mal-či, ki je očitno ciljala višje, je sprva Stanetu dopuščala nekaj možnosti, potem pa je dala vedeti, da iz te moke ne bo kruha. Stanetu se je tedaj podrl svet in vse življenje je ostal »ledik in fraj«. Za prevzetno Amalijo, ki je nikakor ni mogel pozabiti, pa si je domislil posebno obliko razkazovanja ljubezni: nekajkrat na leto je prišel ponoči z debelo palico in z njo na vso moč udaril po leseni Šuštarjevi steni, da je odmevalo po vasi. To je počenjal tudi potem, ko se je Malči omožila v bližnji zaselek. Ljudje so se tega navadili, pa so ob vsakem večjem hrupu zamahnili z roko: »Nič, najbrž Zalaznikov Stane spet ljubezen izvaja.« Mnogi ne verjamejo v zvestobo do groba. Evo takim Zalaznikovega Staneta, čeravno jo je ta kazal na čuden način - z gorjačo po plan-kah. Leopold Sever 227. rekord: Najlepši cvetlični skupek Pravijo, da imajo vsake oči svojega malarja, zato boste morda drugi menili drugače. Toda cvetlični aranžma lončnic, ki ga je sestavila gospa Milka Kek, bi vam bil zagotovo všeč. Milka ima posebno veselje z rožicami, zato se njen dom večji del leta kar koplje v listnih zelenilih in cvetnih barvilih. Tudi v našem rekorderskem kotičku je že nastopila s cvetkami. Tokrat je na ogled postavila več raznobarvnih kukavic, klivij in kačnikovk. Nekaj tega vidimo na podobi, še več zelenečih in cvetočih lepotic pa se je razkazovalo v vseh kotičkih domovanja. Seveda ni treba trikrat ugibati, kaj temu sledi - nič drugega kot neovrgljiv Klasjev rekord. Njegova imetnica je Milka Kek iz Spodnje Drage pri Ivančni Gorici. Čestitke so padale na gosto kot dežne kaplje ob mrščavi. Kdor ima rad rože, premore tudi lepe besede, ki jih Milka poveže v pesmi. Nekaj teh smo že brali v »Ivanški čbelici«, nekaj pa jih bo še sledilo. Leopold Sever Acervanski (ivanški) miljniki Že večkrat smo zapisali, da so v srednjem veku šilasto nabožno znamenje , ki je dalo osnovo za grb ivan-ške občine, preuredili iz nekdanjega rimskega miljnika. Temu so kajpak dodali še nekajnovih kamnitih klesancev. Znamenje je vsekakor vredno naše skrbi in pozornosti, vsekakor večje, kot ga je v resnici deležno. Sam sem se v preteklih desetletjih vztrajno prizadeval za njegovo zaščito. V stiski sem šel tako daleč, da sem mu dal napraviti lepo bakreno kapo. Ta je dve desetletji vsaj nekoliko varovala staro drago-tino. Toda nekega dne smo ga videli razoglavega. Očividci so povedali, da so kapo odnesli ljudje, ki imajo to kovino še posebej radi. Na žalost živimo v tako svobodni deželi, da zmikavte ne smemo niti imenovati, sicer tvegamo obtožbo po zakonu o sovražnem govoru in zaradi načela pravice do drugačnosti. Hvala za tako svobodo, lepa hvala. ,___ __ M Leopold Sever Nameščanje bakrenega pokrivala na kamnito znamenje; okoli leta 1985 Klasjev Polde misli resno Kar je res je res - v kritičnih vprašanjih še najbolj zaupam Poldetu. Ker danes ni bolj kritične stvari kot naše brezvladje, sem ga šel vprašat, kako iz zagate. »Križ bo,« je rekel in se namrdnil. »Naše glasove smo tako razdrekali po strankah, da zdaj nihče ne more zavladati.« »Kaj pa nove volitve,« sem spomnil? »Bodi no pameten, že na prejšnjih so večinoma obljubljali take stvari, da bi jih še ljubi bogek težko izpolnil - isti šmorn bi bil, le meni verjemi!« »Torej smo v brezizhodnem položaju?« »To pa spet ne; treba je sestaviti tehnično vlado iz razumnikov, ljudi, ki znajo postaviti stvari na svoje mesto.« »Kaj, ko pa jih nimamo,« sem žalostno podvomil o predlogu. Tedaj se je malone razhudil: »Imamo, seveda jih imamo, in to že povsem formirane. Poglej Klasjev uredniški odbor, idealna ekipa za vlado, ti rečem. To so prave kapacitete, sami stari mački po stažu - zategadelj bi lahko vsak prevzel več resorjev: Štehov Matej bi bil predsednik in minister za kulturo, Severjev Leopold bi prevzel izobraževanje in upokojence, Bregarjev Simon šport, delo in socialo, Glavičev Jože kmetijstvo in promet, za povrhu pa še ministrstvo za Slovence po svetu, Zadelov Janko obrambo in policijo, Mur-gljev Fritz pa gospodarstvo in turizem; zunanjega ministra pa ne rabimo, ker nas zunaj tako ali tako nihče več ne jemlje resno.« »Kaj pa zdravstvo, ki je najbolj v škripcih?« sem mu pomagal kompletirati. Zdravstvo? Zanj bi bila kot nalašč Železnikarjeva Joža. Tako bi ga spravila v red, da bi dohtarji in sestre sami po hišah iskali paciente in na dom prinašali arcnije.« »Kajpak bi se morali malce lepše oblačiti kot doslej,« je še malce zaskrbljeno dodal na koncu. »Za to bi poskrbel stric iz ozadja, Strnadov Dušan.« »Mejduš, tale Klasjev Polde je pa od sile,« sem si rekel: »Takoj grem in zapišem, pa naj se narod odloči, kako in kaj.« Leopold Sever Klasjevci so prepričani, da se bo narod pametno odločil, zato se že vneto pripravljajo na prevzem odgovornih funkcij (foto: Severjev Nejc).