Po pošti projeman: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
Vupravniitvu projeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , «strt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserato sprejema upravni&tvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredniitvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhafa vtak dan, izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 80.
V Ljubljani, v torek 9. aprila 1901.
Letnik XXIX.
Idrijske razmere in liberalne spletke.
Dunaj, 7. aprila.
Znano je, da je januarja letos pretil v Idriji š t r a j k. V zadnjem hipu se je še za-prečil. Položaj v Idriji pa je ostal resen, ker so delavske plače nižje, nego v vseh drugih državnih rudokopih. Novoizvoljeni poslanec V. skupine, dr. Šusteršič, smatral je za svojo dolžnost, takoj podati se na Dunaj in pri poljedelskem ministru resno zahtevati, da se položaj delavstva zboljša. Poljedelski minister baron Giovanelli mu je povedal, da se izdeluje načrt za reguliranje plač, ki stopi v veljavo najpozneje 1. januarja 1902. Isto je izjavil referent dvorni svetnik Goebel. Slučaj je nanesel, da je uprav isti dan prišla tudi deputacija idrijskih socijal-demokratičnih delavcev na Dunaj. Izvedela je isto, kakor dr. Šusteršič. Položaj glede povišanja delavskih plač bil je torej že januarja popolnoma pojasnen: povišanje se po sistematičnem načrtu izvrši najpozneje 1. januva-rija 1902.
Kakih šest tednov je po tem preteklo Kar naenkrat prilomasti tudi liberalna deputacija idrijska .na Dunaj, neizogibni župan Lapajne z dvema spremljevalcema Pridružila sla se liberalna poslanca idrijska: deželni poslanec dr. Maj aro n in državni poslanec dr. Ferjančič. Šli so k ministru, vprašali radi regulacije rudarskih plač in dobili natančno ravno tisti odgovor, kakor socijalni demo-kratje in dr. Šusteršič šest tednov poprej e. Kljub temu je župan Lapajne ministra slovesno vprašal, če sme ta odgovor razglasiti v obč. odboru idrijskem, in to se je brez dvoma tudi zgodilo, a k o-ravno je cela Idrijažešesttednov popred vedela, kakozadevastoji, ker so socijalni demokratje neposredno poročali o vspehu svojih korakov, o vspehu dr. Šusteršičevih korakov pa so itak poročali listi. Idrija se je morala ob slovesnem razkritju svojega župana jako dobro zabavati!
Ali to ni najhujše, kar je liberalna deputacija idrijskega mesta z županom na čelu zakrivila. Govorili so gospodje na Dunaju tudi zaradi občinske realke, kojo hočejo napraviti. Prosili so, da naj montanski erar da v ta namen brezplačno stavbeni prostor. Razume se samo po sebi, da tu ni bilo nobene težave. Vprašali so naučnega ministra Ha rt el na, če on nima nič proti realki? Odgovoril je, kar je njegova dolžnost: Ako se spolnijo postavni pogoji, potem učna uprava nima uzroka ugovarjati. Čemu neki? Saj vse stroške nosi občina. Gospodje so podirali več kot odprta vrata na Dunaju. Znano je, da je dr. Susteršič posredoval v prilog gimnaziji v Idriji, katero naj bi država ustanovila in vzdrževala popolno na svoje stroške. Izposloval je od kompetentne strani, da je montanski erar rad pripravljen dati v ta namen primeren prispevek. Zadeva je stala iz venredno ugodno. Kar pride, kakor »deus ex machina« liberalna deputacija, z županom na čelu — in noče od gimnazije nič vedeti, temuč hoče z vso silo, da občina napravi realko na lastne stroške! Razume se, da je bila ta zahteva oficijel-nega zastopstva idrijskega mesta državnim oblaBtim zelo po godu. Ako občina noče državne gimnazije na državne
stroške, temuč ima rajše občinsko realko na občinske stroške, — potem za d r-žavo ni najmanjšega povoda taki čudni želji občine oporekati. Tako ie liberalno starešinstvo idrijsko popolnoma zaprečilo Idriji gimnazijo, ki bi občino ne bila nič stala, temuč bi le prinašala dohodkov, — in osrečila Idrijo s spodnjo realko, katero bode morala občina na lastne troške zidati in vzdrževati. Krasen uspeh liberal nega občinskega gospodarstva!
Ali bode vrhu vsega realka (gre se za spodnjo realko) Idriji sploh v kako korist? Po končani spodnji realki mora mladenič še le na višjo realko. Iz Idrije bodo hodili večinoma v Ljubljano. Kdo je v stanu to plačati? Ali priprost rudar? In po končani realki treba več let na tehniko. Ali zmorejo to sredstva rudarja? Nemogoče! Sam se tak dijak tudi ne more preživeti, ker tehnične študije ne dopuščajo postranskega zaslužka : treba je vedno biti v kolegijih, laboratorijih itd. Kaj je posledica? Idrijska realka bode le za nekatere uradniške sinove in pa za one bolj premožnih meščanov — ako ne bodo ti slej ko prej svojih otrok raje dajali v gimnazijo v Ljubljano ali drvgam.
Kajti gimnazija ima velike prednosti pred realko. Gimnazija je pravi višji učni zavod za vse ljudstvo, za revne in bogate. Ako je v Idriji gimnazija, lahko vsak rudar, vsak delavec svoje sinove da na ta zavod. V višjih razredih si že bolj nadarjeni in pridnejši lahko nekaj zaslužijo z »inštrukcijami«. Na realki je ta priložnost zelo redka. Potem pa, ko je mladenič spolnil gimnazijo, prestal maturo, m u j e cel svet odprt. Lahko gre študirat na univerzo, lahko na tehniko ali drugo visoko šolo, lahko na akademijo, kakor hoče. Lahko postane pravnik, ali filozof, duhovnik, zdravnik, inžener itd. Vse mu je odprto — nobene zavire ni. Iz realke pa ne more drugam, nego natehniko ali drugo »visoko šolo« — zaprta pa mu je univerza.
In vendar je ravno za sinove revnih starišev, ki ne dobivajo od starisev nobene ali neznatne podpore, samo univerza tisti visoki učni zavod, na katerem se lahko iz lastne moči izšolajo in vstopijo v vrsto inteligence. Osobito za pravnike in filozofe je zadosti prilike, preživeti se z »inštrukcijami« itd., da lahko najrevnejši zmore iz lastne moči sicer tako »drage« študije. Vrhu tega je še odprto bogoslovje, ki itak nič ne stane. Glavna stvar za Idrijo je le, da bi bila v mestu gimnazija. Rudar navadno ne more svojih otrok pošiljati v drugo mesto. Od kod bode vzel sredstva? Zato toliko brezdelne mladine v Idriji, ki se vsakemu mora v dno dušo smiliti. Če pa bi v Idriji bila gimnazija, potem bi najrevnejši delavec lahko svoje sinove — namesto da bi po mestu pohajkovali — dal v gimnazijo in tako položil temelj za boljšo bodočnost svojih otrok. Večina delavstva bi imela ve selo zavest, da bodo otroci boljši kruh jedli, nego starisi — da sinovom ne bode treba pod zemljo pehati se v strupenem zraku za vsakdanji kruh in da bode oče na stare dni v svojem sinu imel sigurno oporo in za-slombo.
Gimnazija pomeni torej za Idrijo precejšen kos Bocijalnega vprašanja odnosno rešitve. Realka pa bode brez pomena za revno, priprosto ljudstvo — in tudi premožneji še bodo slej ko prej desetkrat premislili, pre-
den dajo svoje sinove v realko. Vsak otrok dandanes ve, da je od gimnazije ložji in boljši kruh in tudi premožneji stariši želijo svojim otrokom raje boljši kruh namesto dobrega.
Iz tega naj se izvoli sprevideti in presoditi, kako »vzorno« mestno zastopstvo ima mesto Idrija. Vedno ostane resnično: da je liberalna »inteligenca« najslabša oskrbnica javnih zadev in da se ji še ne sanja ne, kje da so resnične potrebe 1 j u d s t v a!
Na čegavi strani sta pravica in resnica?
Jedna najvažnejših institucij katoliško cerkve je zakrament sv. pokore. Mislil bi človek, da bodo liberalci vsaj to pri miru pustili, in da se ne bodo vtikali v prejemanje sv. zakramentov, katerih se sami že itak ogibljejo. A motil bi se, kdor bi mislil, da so kranjski liberalci toliko pošteni. Tavčarjev list „Rodoljub" se je že opetovano zaletaval v spoved in prinašal o spovednikih, ki odgovoriti ne smejo, razne izmišljene pravljice, da bi spoved pristudil vernikom. Toda to temu podlemu listu še ni bilo dovolj. Za veliko noč, ko ljudje po navadi k spovedi gredo, ni nametal „Rodoljub" samo nesramnih psovk na tiste, ki k spovedi hodijo, ampak je prinesel cel članek, kot »opomin slovenskemu kmetu«, v katerem dokazuje, da je nemogoče k spovedi hoditi. In zakaj ? Prvič zato, ker je treba skrbeti najprej za telo, potem še-le za dušo, dalje zato, ker je narava ona postava, po kateri se razvijajo vsa bitja, in narava je edina postava, katero je vstvaril naš Bog, v naravi pa spovedi ne najdeš, tretjič zato, ker nisi razpoložen, in liberalec razpoložen ni nikdar, in slednjič je spoved nemogoča, ker je treba Bogu vse darovati, kar kdo ima na svetu, vse svoje imetje in vso svojo družino, tega pa ne moremo storiti in tudi od kesanja in ljubezni do Boga so grešni ljudje topiti ne moremo, ker smo polni skrbi za obstanek telesa in za to, da pridemo do varnega zavetja na tem Bvetu — torej je spoved nemogoča.
Iz vsega članka sije grozna nevednost v verskih resnicah — ne nevednost, ampak satanska hudobija, ker hoče nesramni pisec namenoma z lažnivimi umskimi dokazi pripraviti kmete do tega, da bi opuščali prejemanje sv. zakramentov. Ako pomislimo, da je človek po spačeni naravi tudi brez zapeljevanja sam k temu nagnjen, da rajši kaj dobrega opusti, kakor kaj slabega, se še-le preračuni globokost hudobije, ki tiči v piscu onega pohujšljivega članka.
„Rodoljub" se v jednomer zaletuje v cerkev in cerkvene naprave in duhovni naj bi ne branili cerkve ! Ostra dolžnost duhovnikov je, pokazati ljudstvu na svetem kraju ono resnico, katero uči katoliška cerkev, sveta njihova dolžnost je, kjer je „Rodoljub" razširjen, svariti kmete pred verskimi zmotami tega lista in ožigosati njegove nesramno napade na vero in sv. zakramente. Naskok na cerkev mora najti odpor v cerkvi. Tu ni na mestu nauk o ljubezni, arnpak tisti bič, katerega je Kristus vihtel nad onesrečevalci tempeljna. „Rodoljub" pravi, da duhovni no uče prav, ampak, da on prav uči. Kdo pa jo od Boga postavljen, da uči autoritativno in razlaga nauke vere ? Ali mar dr. Tavčar ali njegov pisar Kopitar? Duhovnom veljajo Kristusove besede: „Kdor vag posluša, meno posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje".
Učeče cerkve se je tedaj treba držati, ne pa dr. Tavčarja, ako kdo hoče ostati učenec Njega, ki je večna Resnica.
Kak značaj je Tavčar, je pokazal ta mož z dejstvom, da je v Postojini zabavljal in se jezil nad hinavci v slovenskem klubu na Dunaju, ki stoje na krščanski podlagi, ko je pa prišel na Dunaj, je pa sam stopil na to podlago in hvalil ta »krščanski« klub v »Narodu« na vse kriplje, dokler niso tovariši spoznali njegove nelepe lastnosti in ga ven tresknili. Nič druzega kakor naročena hi-navščinatudini »Narodov« velikonočni članek, v katerem so pograbljene z umazano liberalno roko nekatere krasne cvetke s katoliškega vrta, vmes so pa zapleteni krivi nauki in psovke na vse duhovne, ki branijo vero, češ, da je to le »tolpa političnih agentov«. Po neprenehanih napadih na papeža, škofe, duhovne, vero, zakramente in vse, kar so drži cerkve, pa pride »Narodov« pisec v podobi angelja luči in pravi, da se on bori na temelju krščanskih načel, da je pravica in resnica na njegovi strani in da je — ne vemo, če Tavčar ali kdo — pripravljen, če treba, za to umreti. Da je Tavčar pri volji, umreti na papirju, verjamemo, saj se revež bori za žive in mrtve, da bi si ohranil po dunajskem padcu še vsaj nekoliko politične veljave. Ne verujemo pa, da bi hotel on pravi mučenih pestati z* krive nazore, ki niti njegovi niso, ampak se jih je nalezel na tujem.
Tudi ne more živ človek, če ima le količkaj razsodnosti v glavi in le iskrico želje v srcu, da hoče ostati član katoliške cerkve, tako zagovejen biti, da bi bil prepričan: Tavčar, če pravi, da umrje za svoje nauke, ima prav, tisoči krščanskih mučenikov, kateri so res umrli za vero katoliško in tisto, kar Tavčar sramoti, pa niso imeli prav. Pametnim ljudem naj ne gre Tavčar dopovedovat, da edino on uči pravo vero in pozna pravo krščanstvo, papež, škofje in duhovni — razen Aškerca — so pa vsi na krivi poti. Na čegavi strani je resnica in pravica, bi bilo tedaj razpravljati presmešno. Samo to bi prosili liberalne »pridigarje«, ker se nadejamo, da še ne stojimo pred koncem sveta, ko bodo krivi preroki v veljavi: Igralci uloge slovenskega Antikrista naj se toliko zatajujejo, da se ne bodo primerjali s Kristusom, ker ta uloga jim ne pristoja o resnih velikonočnih praznikih Še predpustom bi bila to le smela blasfemija, ki bi ne pro-vzročila smeha, ampak zasmeh, ki bi veljal predrznim komedijantom.
Politični pregled.
V Lj ubij an i, 9. aprila.
Dr. Koerber o politiškem položaju.
Če smemo verjeti poročilu »N. \V. Journala«, je bil jeden njegovih sotrudnikov tako srečen, da je govoril z ministerskim predsednikom o našem parlamentarnem položaju. Ministerski predsednik je baje odgovoril na sledeča vprašanja: 1. zakaj je vlada tako hitela z volitvijo delegacij in kaj je pravzaprav z govorico o zopetni vladi § 14; 2. namerava li vlada takoj po velikinoči poskrbeti za parlamentarno večino, ki bi rešila nagodbo z Ogersko? 3. kakih posledic nam je pričakovati, ako parlament iz katerega koli razloga ne reši nagodbe? — Kar se tiče prvega vprašanja, jo odgovoril dr. Koerber, da bi bilo sicer za volitev delegacij dovolj časa tudi po praznikih, toda treba je bilo čimprej odstraniti nevarnost, v kateri so je
zbornica nahajala. Povsem neosnovana pa je govorica o § 14. Vse dosedanje vladno delovanje kaže na to, da hoče delovati s par lamentom, in ravno z volitvijo delegacij se je odstranilo mnogo ovir, ki so pretile onemogočiti to vladno namero. Pa tudi zbornica sama se čuti sedaj jačjo in pripravljeno za večja dela. Vprašanje glede nagodbe z Ogersko pa je pojasnil dr. Koerber nekako takole: Preteklo bo bržkone še celo leto, predno se bo pečal parlament s tem vprašanjem. Zbornica mora rešiti prej še celo vrsto drugih nalog in s tem pokazati, da ima veselje in zmožnost za delo. Vlada se bo pogajala z vsemi klubi in z vsemi strankami, ter jih poučila o veliki važnosti tega vprašanja. Ko bo tako vse pripravljeno, šli bomo na veliko delo. Sicer pa še vedno velja pravilo: Osoda parlamenta je v njegovih lastnih rokah. — Iz tega razgovora židovski poročevalec ni zvedel pač ničesar druzega, nego da se bo še dolgo čakalo z razpravami o nagodbi.
Državni zbor in deželni zbori.
Državni zbor se snide, kot znano, 18 t. m. Zboroval bo, ako se ne ustavi parlamen tarni stroj radi kakih nepričakovanih ovir, do konca maja ali pa še prvi teden junija. V juniju je odločen čas za zborovanje deželnih zborov, ki se snidejo k daljšemu zasedanju. Po preteku legislativne dobe, ki poteče mnogim deželnim zborom letošnjo jesen, se vrše deželnozborske volitve. Dunajska »Preša« pravi, da spadajo mej te samo zastopi Češke, Galicije in Tirolske, toda ker je bil tudi kranjski deželni zbor izvoljen v jeseni leta 1895, spada tudi ta mej zgoraj naštete. Volitve v ostalih kronovinah, mej temi tudi na Nižje-Avstrijskem, se vrše prihodnje leto.
Italija v trozvezi.
Italija se v cficijelnih listih navidezno brani nadalje ostati v trozvezi, ker ima baje od nje več škode, nego koristi, in hrepeni po zvezi s Francijo. Seveda je taka tožba le navidezna, ker kralj iz dobro znanih razlogov noče pretrgati te zveze, dokler bodo tudi drugi faktorji to hoteli. Vendar se pa dobi tudi mej laškimi politiki še nekaj mož, ki so proti trozvezi. Tak mož je Emile Olli-vier. Ta mož piše v »Caffaro« : »Italija, moja druga domovina, kako grozno trpiš v trozvezi. Rad bi te videl v italijansko francoskem prijateljstvu. Toda rešitev tega vprašanja je zavisna samo od kralja. Se bolj nego njegov oče je ostal kralj „savojski princ", hrepeneč po novih pridobitvah, a brez zvestobe in vere. Bojim se, da bo Italija še le tedaj naš prijatelj, ko bo oproščena sedanje nezveste dinastije in postala republika po vzgledu švicarske federativne zveze.« Kaj neki poreče k temu oficijelna Italija ? Sicer je pa Zanardelli že dobil zagotovilo grofa Bülowa, da se trozveza obnovi.
Pomota pri ruski državni kontroli še ni pojasnjena, ker še ni znan vspeh glavne revizije. Dokazano pa je, kakor poroča berolinski »Tageblatt«, da je pri tem povsem nedolžen finančni minister Witte, o katerem se je trdilo, da je omajano njegovo stališče. Državna kontrola je popolnoma samostojni resort, ki je odgovorna za svoja poslovanja naravnost carju samemu. Odgo vorna je torej sama za ta dosedaj nepojasnjen primanjkljaj in ne finančni minister.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. aprila.
Shod dekanov Kranjske. Jutri, 10. aprila, se bo vršil shod vseh dekanov ljubljanske škofije v knezoškofovskem dvorcu. Pred sejo ob 8. bo v kapelici premilostivi gospod knezoškof daroval daritev svete maše.
Osebne vesti. Naše uredništvo je danes počastil s svojim obiskom preč. g. generalni opat kongregacije sv. Detinstva Aleksandros Eutychides, rojen Ale-ksandrinec. — V Slovenski Bistrici je umrl danes zjutraj, kakor se nam brzojavno poroča, sodni adjunkt g. Franc Jagodic.— Ministerski predsednik je imenoval stavbin-skega adjunkta g. Rajmunda Gailhof er j a inženerjem za državna stavbinska dela na Kranjskem. — 901etnico svojega rojstva je praznoval predvčerajšnjim v Trstu tudi v
Ljubljani dobro znani dvorni svetnik v pok. g. Jožef Regnard. — Župnijo Sv. Peter pri Radgoni je dobil č. g. Martin Osenjak, doslej župnik pri sv. Martinu pri Vurm-bergu. — Umrla je v Nabrežini 181etnagdč. Marija Zora Tancetova.
Javno predavanje Jutri ob pol 8. uri zvečer priredi »Slov. kršč. scc. zveza« javno predavanje. Predaval bodo č. gospod J. G o d e c o suženjstvu v prek-morskih deželah.
Škof dr. Mahnič proti Škodljivemu časopisju in — „Edinost". Krški škof dr. Mahnič je prepovedal Krstičevo »Pravo našo Slogo«, ki v službi iredentovcev dela za raznarodenje istrskih Slovanov in ob jednem proti načelom katoliškim. Mi smo že davno stali na stališču, da proti listom, ki rujejo proti katoliški veri, ni nobena odredba prehuda, in smo zato odobravali tudi prepoved »Slovenskega Naroda«. Danes se nam je v tem oziru pridružila tudi tržaška »Edinost« (!) — seve samo z ozirom na »Pravo našo Slogo.« »Edinost je zapisala k prepovedi krškega škofa te-le značilne besede : »Da pa to pot izrekamo iskreno zahvalo prevzvišenemu vladiki krškemu, za to imamo velevažen razlog, toli odločilen, da se morajo pred njim umakniti vsi drugi oziri. Kdor gazi javno moralo, k d*) r v narodu vedoma in proračunjeno ubija čut sramežljivosti in mu takorekoč uceplja gnilav v mišljenje in čutstvovanje, ta je zgubil pravico do najma njega obzira. Kjer je morala naroda v nevarnosti, tam nam ni tudi n a j h u j a odredba prehuda. K e r -stičeva »Prava Naša Sloga« je bila, zlasti v zadnje čase, tako ostudna, da je šk ofov a o dredba opravičena v polni mer i.« Ali bi tržaška »Edinost« ne mogla iste besede porabiti tudi napram prepovedi »Slov. Naroda« ? Jutri objavimo besedilo prepovedi dobesedno.
Shod slovanskih časnikarjev v Dubrovniku, v nedeljo so došli vdeležniki kongresa na parniku „Willam" v Gruž, kjer jih je v imenu dubrovniške občine pozdravil grof Caboga in potem odbor za vsprejem gostov. V imenu odbora jih je nagovoril odvetnik dr. Vojnovič. Odgovarjala sta mu jeden češki in jeden poljski vdeležnik.
Ljubljanski občinski svet ima redno sejo jutri v sredo, dne 10 aprila 1901, ob 5. popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je mej drugim : Stavbnega odseka poročila : o napravi parapetnih koncev pri Franc Jožefovem mostu; o dopisu c. kr. deželne vlade glede nivelov in stavbnih črt za drugo gimnazijsko poslopje na Vodnikovem trgu; o napravi žive ograje pri mestni ljudski šoli na Barji ; o prizivu hišnega posestnika Avg. pl. Wurzbacha zaradi magi-stratnega odloka v zadevi naprave novega stranišča v hiši št 8 na Bregu; o prizivu dimnikarja Josipa S p i -tzerja proti oddaji dimnikarskih mestnih del. — Klavničnega ravnateljstva poročilo o mestni klavnici in živinskih semnjih za leto 1901.
Še nad Lutrovci so kranjski liberalci. Luteranski superintendent Koch je v seji gornje-avstrijskega deželnega šolskega sveta izjavil, da on ni proti uvedenju duhovnih vaj na srednjih šolah, ker je to čisto notranja zadeva katoliške cerkve. Pri nas na Kranjskem se pa liberalni časniki z vso togoto zaletujejo v te duhovne vaje, ki niso druzega, kakor pripravljanje dijakov na vredno velikonočno spoved. Le znani bogo-tajci in odpadniki od vere bevskajo drugod zoper duhovne vaje na srednjih šolah in ž njimi stoje v eni vrsti kranjski liberalci. Liberalizem je brat ateizma — dokazuje tudi ta Slučaj.
„Inteligenca" — „napreduje." Na-
rodnonapredna »inteligenca« jo prišla sedaj srečno tudi do tega, da smatra dvoboj za potrebno stvar. »Soča« zabeležuje: »Gospa Hein, soproga dež. predsednika na Kranjskem, pošilja gospem okr. glavarjev neko prošnjo na cesarja, za katero naj dobe iste podpise žena in gospodičen po kranjskih mestih. V tej proinji se prosi cesarja, naj odpravi dvoboj v armadi.« Razume se, da
»Soča« ne more drugače, nego da tako prošnjo proglaša za »rimsko kler.kalno«, da tudi »škof ima prste vmes" in da končno o dvoboju naredi to-le sodbo: »Naše ženice malo vedo o dvobojih, a če bi prišle večkrat v položaje, razvideti razloge dvobojev, bi kot ženske ta običaj odobravale.« »Dvoboj je malenkostna stvar.« Tako »inteligenca!« Res ni čuda, da je v naprednem taboru toliko barabstva, ker »inteligenca« tako krepko napreduje v barbarstvu.
Katedrala v Šmartnem pri Litiji premajhna. Iz Smartna pri Litiji se nam piše, da je bila tamošnja nova dekanijska in župna cerkev o velikonočnih praznikih, posebno pri zgodnjem opravilu, natlačeno polna — več ljudi je, žal, izostalo izven cerkve. Pričakujemo, da bode preblagi gosp. Starovašnik, pisar pri c. kr. okr. glavarstvu litijskem, »SI. Narodu« o tem sporočil.
Velikonočne procesije so se izvršile v Ljubljani ob ugodnem vremenu in dokaj obilni udeležbi vernega ljudstva Procesije ob vstajenju so se izvršile povsod redno, izjemo je delala menda le stolna, katero je kaj nevzgledno motila ljubljanska „inteligenca", ki se je trumoma sprehajala mej oddelki procesije. Policija menda « tem slučaju ni ničesar zakrivila. — Sijajna pa je bila potresna procesija velikonočno nedeljo popoludne, ki jo je vodil presvetli knezoškof k uršulinski cerkvi Smelo trdimo, da se je je vdeležilo nad 10 000 vernikov, razvrščenih po posameznih župnijah. Ljudstvo je navdušeno pelo litanije M. B. Po oprav 1 jenih molitvah za odvrnenje potresa in blagoslovu z Najsvetejšim se je vrnila procesija vsake župnije v svojo cerkev, kjer se je opravila pobožnos' v čast presv. srcu Jezu sovemu. — Slovencem pri sv. Jak- bu v Trstu se pri procesiji ni delalo nikakih zaprek, ker je škofijski ordinarijat naročil župniku Hrovatinu, da mora pevce bratovščine svetega Cirila in Metoda vsprejeti, kakor cerkvene pevce in da se zastavi ne srne povzročati nikakih zaprek.
Iz Celovca, dne 5. apr. Starčki, katerim je mil. g. knezoškof včeraj v stolnici umival noge, so stari vkup 867 let. Najstarejši šteje 83, najmlajši 57. — Dopolnilne volitve za tukajšnji mestni zbor bodo dne 6., 8. in 11. maja. — Tukajšnji „Jugend-bund", takozvana „Sudvvacht" se poteguje zato, da se v Avstriji dovoli sežigati mrliče in da to „lepo" navado vpeljejo tudi v Celovcu. Imenovano društvo je tu glavno ognjišče za gibanje „Los von Rom" in mnogo mladih članov tega društva je že izstopilo iz katoliške cerkve, da tako pokažejo pristnost svojega nemštva. Glavni steber društva pa je suplent na realki dr. N. An-gerer.
Ustanovitev slovenskega stavbin-skega društva v Celju. V Celju se je po vzgledu „Slov. del. stavbinskega društva" v Ljubljani osnovala delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo „Lastni dom" ter je ista tudi sedaj že vpisana v zadružni register. Zadruga sme raztezati svoj delokrog po okrožju celjskega in mariborskega okrožnega sodišča. —- Namen zadruge je, preskrbovati svojim članom, sosebno delavcem lastne hiše z vrtom in dvoriščem potom letne amortizacije, tako, da plačujejo udeležniki, katerim se je hiša sezidala ter izročila z vrtom vred v posest, vsak mesec ali teden dogovorjeni znesek ter preide potem hiša v določeni dobi v popolno last dotičnika. — V načelstvo zadruge so izvoljeni gospodje: Dr. Ivan Dečko, odvetnik; Ivan Krančič, mestni kaplan; Franjo Jošt, revizor slovenskih posojilnic; Ivan Rebek, ključavničarski mojster; Ferd. Gologranc, zidarski mojster; Rudolf Libensky, črkostavec in Al. Terček, knjigovez, vsi v Celju. Zadruga bo začela kmalu delovati in si je že zagotovila za take hiše jako ugodno, veliko stavbišče, obsegajoče kakih 5200 □ sežnjev. To zemljišče razdelilo se bo na posamezne dele, obsegajoče 100 □ sežnjev, na katerih se bo postavila hišica z 2 ali 3 sobami, kuhinjo, vežo in shrambo in pri katerih bo še ostal precejšen vrtič. Kdor hoče k stavbeni zadrugi pristopiti, naj se oglasi pri g. Joštu v posojilnici celjski ali delavskem društvu v Celju.
Pohorska podružnica slov. planinskega druitva. Ustanovitev tega potrebnega društva se bode vršila dne 8. apr.
t.j . na Velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoludne v gostilni g. J. Mule-ja v Rušah pri Mariboru.
Pogreb prerano umrle gospe E r n e -stine Gabršek, nadučiteljeve soproge v Ljubljani, minulo soboto popoludne, je bil lep in je po izredno veliki udeležbi vseh krogov pričal o občni priljubljenosti blage pokoj niče in o iskrenem sočutju do zapuščenega soproga ter njegovih šest nedoraslih otrok, katerih mili jok ob odprtem materinem grobu je segal navzočim do srca ter jim porosil oči Udeležili so se ga skoro vsi ljubljanski učitelji in učiteljice, mnogo uči-teljiških in srednješolskih ravnateljev in pro-lesorjev, okrajnih šolskih nadzornikov ter veliko število drugih žalujočih. Blag ji bedi spomin!
Porotne obravnave v Gorici v tekočem letu se prično 20. maja. Lista porotnikov se Bestavi v drugi polovici tega
meseca.
Koliko je Slovencev v Celju? Celjski magistrat je torej vendar dal glas od sebe in povedal število celjskih Nemcev in Slovencev. Celjski magistrat trdi, da je ljudsko štetje pokazalo, da je v Celju vsega prebivalstva 6713 oseb in da se je v 10 letih prebivalstvo pomnožilo za 449 oseb. V letu 1890 je prebivalstvo se razdelilo na 4687 Nemcev in 1577 Slovencev, kencem 1. 1900 pa je po trditvi celjskega magistrata bilo v Cel|u 5262 Nemcev in 1451 Slovencev, od katerih odpade 416 na garnizijo. Po tem poročilu bi bilo se število celjskih Nemcev pomnožilo za 5 7 5, število celjskih Slovencev pa zmanjšalo za 126 oseb. Število protestantov v Celju se je pomnožilo od 64 na 161 oseb. Takega poročila je bilo od strani celjskega magistrata pričakovati, vsaj je v potu svojega obraza »delal« Nemce. Tak zaključek ljudskega štetja v Celju nas ni prav nič presenetil, vsaj je znano, da je moralo na stotine slovenskih uslužbencev in uslužbenk kot „občevalni jezik« upisati nemščino, dasi se vrši v Celju promet prav za prav v slovenščini in bi najzagrizenejsi celjski Nemec z nemščino delal presneto slabe kupčije. Celjski Slovenci seve kljub zgoraj označenemu rezultatu niso zbrisani s papirja in le strah pred napredkom celjskih Slovencev je povzročil, da se je celjskemu magistratu zdelo potrebno število celjskih Slovencev »zmanjšati.«
Za ljutomerske Nemce. Štajarski deželni šolski svet je ugodil želji ljutomerskih Nemcev. Sklenil je, da se ne ozira na slovenske ugovore in da se v Ljutomeru nemška šola iz dvorazrednice razširi v tro-razrednico. Ljutomerčani hočejo baje po vzgledu Ormožanov imenovati zato deželnega šolskega nadzornika častnim članom1
Umrljivost v Gorici v letu 1900. V Gorici je umrlo v letu 1900 779 oseb in sicer 369 možkih in 410 žensk. V prejšnjem letu 1899 pa je umrlo le 720 oseb, torej več lani 56 oseb.
Hrib utrgal. V soboto se je v Iški pri Igu utrgal del hriba ter močno poškodoval neko hišo. V vežo hiše so priletele take skale, da jih ne morejo premakniti. Žena posestnikova in dva otroka so bili o priliki katastrofe v hiši, a se jim ni drugega pripetilo, nego da so se močno prestrašili.
Sneg zasul je 21-letnega Janeza Le-bana iz Žabč pri Tolminu. Pripravljat je šel drva v Dolino. Pri tej priliki se ie udri z gore sneženi plaz ter ga zasul. Mladenič se je rešil na uprav čudovit način, a poškodoval se je vendar tako močno, da so ga morali pripeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici.
Mešani vlak iz Ljubljane v Trst preneha. Mešani vlak iz L|ubljane v Trst preneha voziti s 1. majem. Namesto njega bode vozil iz Ljubljane v Trst sekunderni vlak, ki pride v Ljubljano ob na 12. po noči.
Nov poštni urad so odprli v Škrbini na Krasu.
Iz Bleda v Gorje in nazaj vozi sedaj vožna pošta po dvakrat na dan. V lepem pokritem vozu je prostora za štiri osebe, ki plačujejo do Rečice 20 vinarjev, do Gorij po 40 vinarjev. Iz Bleda odhaja pošta ob pol 8 uri zjutraj in ob pol 5 uri popoldne, iz Gorij pa ob pol 7 uri zjutraj in ob 3. uri popoludne. Vozi se blizo tri četrt ure. Lepa pri-
lika, da si obiskovalci Vintgarja in Gorij prihranijo za slepo ceno jedno peš pot iz Bleda sem ali nazaj ali pa obe, Le pridno se poslužujmo tega normalnega c. kr. poštnega voza, le pridno zahajajmo v te lepe kraje, kjer najdemo prijazno in ceno postrežbo.
Kako se v Trstu konfiskuje »Lega nacionale« je izdalif na korist svojih zavodov almanah, v katerem je bilo marsikaj, kar bi moralo zapaziti oko državnega pravd-ništva In res, almanah je sedaj konfisko-van, a kakor posnamemo iz listov, je večina izvodov že — prodana.
Ogenj v Dobrunji. V nedeljo okclu V,3. uro je nastal ogenj v Dobrunji priKro-garju. Zgorela sta hleva Kregarju in Žab-jeku. Krma je vsa zgorela, živino so pa vso rešili. Požarne brambe iz Bizovika, Vevč, Most in Štefanje vasi so takoj prihitele na lice mesta ter požrtvovalno delale.
Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je priznala deželna vlada Uršuli Slak in Frančiški bumrak iz Spodnjega Ber-hova, ker sta 9 jan. letos rešili iz vode M. Bambi«"1.
Na Črnučah jo letošnjo velikonočno n< deljo staro, po orgljarskem mojstru A. Krieglu postavljene orgije blagoslovil ob večji asistt nci kanonik-dekan mil. gospod Iv. Suš-nik, ki so zapele laranom v veliko veselje, ker so molčale od velikonočne nedelje potresnega leta.
Ljubljanske novice. — Mostna godba je včeraj priredila v »Zvezdi« pro-menadni koncert. Vspeh je bil velik in le želeti je, da bi mestna godba take prome-nadne koncerte često prirejala. —Deklico z dvema glavama kažejo v ljubljanskem »Pratru«. — Nemške telovadbe bodo 5. maja priredile v telovadnici realke »Schau-turnen«. — Ubeglega vojaka Antona Tomšiča iz Vač so pripeljali že v Ljubljano ter ga oddali vojaški oblasti, ki bode njegovo desertiranje primerno nagradila. — Kri udri a se je včeraj zjutraj v cerkvi vdovi polic, stražnika Ižanca. — Delavci hočejo štrajkati pri zgradbi električne železnice, ker Bolčev Pope, ki traverz noče zastonj voziti, pravi, da imajo delavci dovolj plače 75 kr., a delavci zahtevajo za kopanje trdih tal več. Čudno, da Bolčev Pepe, kateremu se izdatki tvrdke za domače delavce tako smilijo, draži kot obč. svetnik mestne vožnje.
Ljudska kopelj v Ljubljani. Od dne
24. do 30. marca letos se je oddalo v mestni ljudski kopelj i vsega skupaj 420 kopel, in sicer za moške 380, (pršnih 252, kadnih 128) za ženske pa 40 (kadnih 20, pršnih
20).
Od služba suspendiran je v Celju poštni asistent A. Balogh. Vzrok: manipulacija Amarkami.
Ponesrečil se je v Idriji oženjeni rudar Janez Podobnik. Mej delom v jami mu je zlomilo nogo.
Svinje so požrle pri Sv. Bollenku pri Majšbergu osem mesecev starega otroka, katerega so pustili stariši brez paznika v zibelki.
* * *
Odlikovanje ministerskega predsednika. Cesar je podelil ministerskemu predsedniku dr. Korberju veliki križ Leo-poldovega reda. S tem je cesar na jasen način izrazil svoje zaupanje ministerskemu predsedniku in priznanje, da se je parlamentarni stroj spravil v pravi tir.
Dr. Lueger je prišel v Opatijo. Doslej je v Opatiji 2255 gostov.
Streljanje proti toči ni nič kaj posebno priporočil shod nemških meteorologov v Stuttgartu. Večina strokovnjakov je bilo mnenja, da se ne izplača streljati. Naredili se bodo pa vendar še nekateri poskusi, da se znanstveno izkaže, koliko je vredno streljanje. N& vsak način morajo stati kanoni na 300 m visokih gričih, če hočajo stresti grozeče oblake, ki stoje navadno v višavi 700 do 800 metrov.
Strašen konec otročje igre. Iz Gencsa na Ogerskem se poroča: Več otrok v starosti 5 do 7 let se je igralo »sodnijsko obravnavo proti morilcu Bela Papp in pastirju Zsoltan.« Oba otroka, ki" sta igrala imenovana hudodelca, je otročje sodišče obsodilo v smrt. Otroci so ju res zvezali in obesili, a ko sta otročiča visela v zraku, se
je »sodišče« ustrašilo in — pobegnilo. Ko so otroci sami pričeli praviti, kako imenitno so se igrali, Ali so ljudje pogledat na lice mesta in dobili oba mlada soigralca še vedno obešena in seve — mrtva.
Osmega mejnarodnega kongresa zoper alkoholizem, ki se vrši od 9. do 14. aprila t. 1. na Dunaju, udeleže Be: kot za-zastopnika tukajšnjega čast. knezoškolijskega ordinarijata gospoda Janez Sajovic, stolni kanonik, in dr. I. Ev. Krek, teologije profesor; kot zastopnik deželnega odbora gospod dr. I. Robida, ordinarij na umobolnici na Studencu, ki je prevzel tudi referat o razmerah alkoholizma na Kranjskem. Deželni komite za ta kongres bodo zastopan po gosp. vladn. svetniku dr. Fr. Zupane u in gosp. dr. Danilo M a j a r o n u, odvetniku v Ljubljani.
Slovensko kolesarsko društvo v Ameriki. Slovenci v J lietu so si osnovali slovensko kolesarsko društvo. Dne 24. marca so imeli kolesarji sestanek v gostilni pri »Bo-benčku« v Jolietu. Po zborovanju je bil skupen izlet.
Slovenec, morilec svojega sina, pred ameriškimi porotniki. V Great Falls, Mont, v Ameriki so porotniki sodili mes. marca Jakoba Vortina, ki je bil rojen na Kranjskem 18. maja 1. 1852. Jak. Vertin je, kakor smo svoječasno poročali, ustrelil svojega 211etnega sina Johna na sv. večer 1. 1. Ko so privedli Jakoba Vertina v sodno dvorano, je bil ves rudeč v licu, in ko so ga posadili na klop, je padel na koleni in začel jokati. Potem si je pokril obraz in začel zdihovati: »O, moj Bog, ukradli so mi mojega Johna!« To zdihovanje jo trajalo tako dolgo, da je sodnik ukazal odvesti jo-kajočega za nekaj časa iz sodne dvorane. Ko so ga pripeljali nazaj, je še vedno jokal in le s težavo se je dal potolažiti. Iz obtož nice posnemamo: Obtoženec Jakob Vertin je stanoval z vso svojo obitoljo v Little Chi-cagi, Mont. Na božični večer je prišel Jakob Vertin nekoliko vinjen ob 7. uri domov. Vsi domači so bili navzoči. Spočetka je bil prijazen in zelo dobre volje. Toda čez nekaj časa je pričel vse navzoče brez vzroka zmerjati in rabiti grdo izraze. Sin John ga je opomnil, naj ne govori tako nespodobno vpričo malih otrok. Nato se je Jak. Vertin razjezil in se tako nasilno obnašal, da je žena iz strahu pred razdivjanim možem vzela dve puški iz stanovanja in zbežala z njima k sosedu Petru Miheliču, med tem, ko je sin John odšel v Little Milwaukee. Ob četrt 9. uri jo šel Vertin iskat svojo ženo in ko jo je našel pri Miheliču, jo je prosil, naj gre domov. Ko mu je pa Vertinka obljubila, da gre domov, ji je pa dejal, da še lahko tam ostane-in je sel sam domov. A v kratkem času se je vrnil z revolverjem in pretil ženi, da bo ustrelil njo in samega sebe. Tedaj pa jo stekla klicati gospo Shultz, ki jo bila navzoča pri Miheliču, John Vertina in njegovega bratranca Matijo Lemond, katera sta takoj prihitela in našla očeta Jakoba Vertina še pred hišo. John so je trudil očeta pomiriti in ga spraviti domov. Prijel ga je v ta namen tudi za roko, a Vertin se ga je otresnil, pri čemur je sin John izbil očetu Jakobu klobuk z glave. Ko sta stala kako 4 čevlje narazen, je napel Jakob revolver in izprožil. Kroglja je šla Johnu skozi vrat in je obtičala v tilniku. Čez 24 ur je John potem umrl vsled izkrvavljenja. Drž. pravdnik je pri utemeljevanju obtožnice povedal, da je bil vzrok umora že delj časa trajajoče sovraštvo, to sovraštvo pa si je vzgojil oče ob takih prilikah, ko je sin vedno zagovarjal in branil mater pred očetovimi surovostmi. To je utemeljeval držav, pravdnik iz Jakobovih besed: »Predno bo jutri, bo eden mrtev.« Zagovornik Jakoba Vertina Largent je v svojem zagovoru povedal, da je obtoženec Jakob Vertin okolu 50 let star in precej izobražen. Pred 15 leti se je poškodoval na glavi in vsled teh poškodb časih nori. Zagovornik je dokazoval, da je Jakob Vertin storil svoje dejanje v stanju duševne nerazsodnosti. Porotniki so se posvetovali celih 34 ur. Le s težavo so se združili in potrdili, da je Jakob Vertin — kriv. Ko jo peljal stražnik Vertina v dvorano, da se mu bo prečitala obsodba, je bil ves bled in tresel se je po vsem životu. Nekaj čaBa je bil miren, potem pa je zopet začel tarnati in klicati sina Johna. Kc je sodnik
čital obsodbo, je Vertin silno jokal, ko je pa čul, da je obsojen v dosmrtno ječo, je prenehal jokati. Nato so ga odpeljali v ječo.
Barnum & Bailey, ta največji cirkus sveta, je prišel sedaj v Budimpešto. Pripeljal se je v Budimpešto v petih vlakih s 67 vozovi. V pol dneva je bil ves ogromen materija! na svojih mestih in cirkus postavljen. Govori se, da je Barnum & Bailey na Dunaju doplačal 5 milijonov kron, kar ga pa ne ovira, da ne bi šel dalje po svetu.
Od raznih strani. Nemiri v Braziliji. V Braziliji so se pojavili nemiri. V Para je bil boj na ulici. Pet eseb je mrtvih. — Civilna lista angleškega kralja. Komisija, katere naloga je bila, posvetovati se o civilni listi angleškega kralja, predlaga, naj bi znašala civilna lista Edvarda VII. 470.000 luntov šterlingov, vštevši 110.000 luntov za privatno šatuljo kraljevo. — Belgijski kralj Leopold pri svetem očetu. Iz Bru-selja se poroča v nasprotju z oficijelnimi vestmi, da je bil belgijski kralj vendar pri svetem očetu, in sicer v najstrožjem inko-gnitu pod imenom grol Ilauteville. Zapustil 1 je Rim, ne da bi bil obiskal laško kraljevo rodbino. Kralj je prosil v neki zadevi intervencije svetega očeta. — R u m u n s k a v iinančni zadregi. Rumunska je v linančni zadregi. Radi tega se bodo uradnikom znižale plače, kralj pa jo izrazil željo, naj se zniža tudi civilna lista. — Varnostne naredbo za nemškega cesarja so množe. Sedaj se poroča, da njegova telesna straža dobi tudi sulico in da ga bode s sulicami na konjih spremljevala, kadar bodo kam jezdil. Kolesarji z revolverji torej nemškemu cesarju še ni bilo zadostno varnostno sredstvo. — Zvon se je utrgal v Neaplju v cerkvi apostolov. Zvon je prebil vsa nadstropja v stolpu in je ubil jednega cerkovnika. V cerkvi je nastala grozna panika. Cerkev se je zaprla, ker jo nevarnost, da so strop podere. — Velikih n e m i r o v se se bail na Ruskem o velikonočnih praznikih. Vlada jo zapovedala, da so o praznikih zapro vse žganjarne. Iz raznih ruskih most so odpošilja delavce po odgonu. Iz Rostoka na Donu je bilo odvedenih 4000 delavcev. — Vogenj so vrgli v Grodeku na Moravskem vdovca J. Zapala, ker so ga sumili, da jo zažgal neko hišo. Zapalu so je posrečilo, rešiti se iz ognja, a ogorčeni prebivalci so ga zagrabili in še jedenkrat vrgli v ogenj. — Ves macedonski komite so v Zofiji aretovali. Tudi načelnik komiteja Sarantov je pod ključem. Arctovanje je v zvezi z umorom Mihailanu — Vojaška služba se bo v Belgiji znižala za kavalerijo na 30, za aitilerijo na 26 in za infanterijo na 21 mesec. — Profesor Suess, znani žid, namerava stopiti v pokoj. — Razstavo avtomobilov priredijo v Gradcu. — O delegacijah se sedaj poroča, da so sni dejo 20. mnja. — O Tolstoju izraža sedaj njegova hči, da se oni motijo, ki menijo, da grof Tolstoj simpatizuje z ruskimi izgredniki. Menda je to izjavo narekoval — strah. — Umrl je v Zofiji bivši bolgarski ministerski predsednik in vodja narodne stranke S t o j 1 o v. — Buri so, kakor poroča »Daily Mail« iz Pretorije, takoj ko so se jim približale četo Plumerjeve, zapustili Pietersburg in se potegnili v Zouptangore. Hennersburg imajo Buri močno utrjen in ondi postavljenih mnogo topov. »Standartu« se poroča, da so Dewet, Delarey, Peyus in Hertzog svoje čete zedinili in da čakajo prilike skupno napasti Kitchenerjevo vojsko. — Vodjo filipinskih us ta še v Agui naldo bodo Američani menda izpustili in so bo smel prosto gibati v Manili, ako izda oklic na vstaše, naj se tudi oni podado. — K atentatu na prof. D c s c h a n e I a. Iz Pariza se javlja, da je ruska dijakinja Zelenina, katero je atontatorica Vera (¡ero nehote ranila s strelom iz revolverja, umrla.
Društva.
(Občni zbor kolesarskega kluba »Slaveča) vrši se v soboto dne 13. t. m. v mali sobi gostilne »pri zlati ribi« ob '/»9. uri zvečer s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizor-
jev. 5 Volitev odbora. 6 Raznoterosti. — K občnemu zboru najuljudneje vabi
o d b o r.
Telefonska in trzejivna poročil*.
Dubrovnik, 9. aprila. Shod slovanskih časnikarjev jc vsprejel resoluciji : 1. glede ustanovitve slovanskega korespondenčnega urada in protest proti pristranskim poročilom vladnega korespondenčnega urada; 2. glede ustanovitve časnikarskega društva. Mej Poljaki in Rusini ter mej Hrvati in Srbi je prišlo večkrat do ostrega nasprotstva. Biankinije položil venec na grob Klaičev, Poljaki pa ob Gun-duličevem spomeniku. Prihodnji novinarski kongres se vrši v Ljubljani.
Celovec, 9. apr. Stolni dekan g. Gregor Se h el lander je v soboto umrl, star 86 let. Pogreb je bil včeraj.
Dunaj, 9. aprila. Pot cesarja v Prago je določena na drugo polovico maja. Cesarja bi spremljali ministri Kôrber, Rezek in Martel. Današnja „Neuc Fr. Presse1' pravi, da bode od mirnega razvoja v parlamentu odvisno, ako cesar pojde v Prago.
Dunaj, 9. aprila. (C. B.) V današnji otvoritveni seji kongresa anti-alkoholistov je pozdravil ministerski predsednik zborovalce v francoskem in nemškem jeziku ter izjavil, da bo avstrijska vlada z zanimanjem sledila razpravam.
Budimpešta. 9. aprila. Bivši hrvatski ban, vnet pristaš zveze Hrvatske z Ogcrsko, grof Pejačevič je umrl.
Budimpešta, 9. aprila. Krščansko misleče dijaštvo tukajšnjega vseučilišča je nedavno izročilo po odposlanstvu patru Jaroušeku venec za na grob kraljici Elizabeti. Pater |a-roušek je prosil vrhovnega dvornika dovoljenja, a danes izročila se mu je z ozirom na znano afero s križi prepoved, češ, da bi to značilo demonstracije.
Lvov, 9. aprila. Po vsej Poljski se bo podpisovala spomenica za po-državljenje poljskega gimnazija v Te-šinu. Spomenica se bo izročila cesarju.
Varšava, 9. aprila. Novi guverner v Varšavi je postal general Cz ar ko v, ko je odklonil to mesto general Dragomirov.
Belgrad, 9. aprila. „Trg. Vjest-nik" poroča, da je car Nikolaj prevzel mesto botra pri krstu bodoče (! ) novorojenke kraljice Drage.
Cetinje. 9. aprila. Knez je potrdil pravila prvega bančnega društva v Črni gori. Sedež banke bode v Niksiču.
Bukarešt., 9. aprila. V soboto otvorjeni novi rumunski parlament bo takoj pričel z razpravo o proračunu in o načrtih Sturdzovega kabineta. Ker bo imel vsak dan po dve seji, bo neki do konca aprila že do-gotovil vse delo. Novih davkov vlada ne bo uvedla.
Rim. 9. aprila. Socijališko glasilo „Avanti" naznanja, da se v kratkem vrše mnogoštevilni shodi proti tro-zvezi.
Berolin, 9. aprila. Ko se je danes pripeljalo na tukajšnji kolodvor angleško odposlanstvo, ki je na potu naznanjat dvorom nastop kralja Edvarda VII., primerile so se tu velike demonstracije proti Angležem.
London, 9. apr. Lord Salisbury je na poti na Riviero.
Pariz, 9. aprila. Listi javljajo, da ruski car pri sveti sinodi posreduje glede ekskomuniciranja grofa Tolstoja in da se v kratkem pričakuje, da se izobčenje prekliče(?).
London, 9. aprila. „Times" po-roč;ijo iz Kapstadta, da je 6. t. mes. Scherpcrjev oddelek 20 milj severno
od Aberdecna zajci oddelek angleškega konjeništva. General Botha in Dewet sta se združila pri Vrede.
London, 8. aprila, Iz Pekina poročajo 6. t. m.: Pod predsedstvom grofa Waldersee-ja so sklenili generali evropskih čet v Kini, da se 9 točk ob železnici Pekin-Sanhaikvan trajno zastraži s 6000 možmi, 2000 jih ostane v Pekinu. Gete v ostalih krajih se lahko zmanjšajo. Temu sta ugovarjala le ruski in angleški general. Prvi meni, da bi bilo v varstvo železnice dovolj 1000, drugi je pa za 2000 mož.
Berolin. 9. aprila. Zadnja izjava petrograjskega „Regierungsb."' glede Mandžurije se tu tako tolmači, da Rusija jednostavno obdrži Mandžurijo brez takozvanega ,,modus vivendi".
Inirli ho:
2.	aprila. Ludmila Dežman, knjigoveza hči, 4','j 1., Florijanske ulice 14, škarlatica.
3.	aprila.' Ludovika Gjud, brivca hči, 6 ur. Kongresni trg 7, življenjska slabost.
4.	aprila. Helena Dekval, lončarica, 77 let. Hrenove ulice 3. brochitis et marasmus. — Edvard Bobnar, monterja sin. 1 leto, Poljanski nasip b-.', jftika.
5.	aprila. Fran Svetlič, gledališki vratar, 50 let, Dunajska cesta 16, jetika.
V hiralnici-
3. aprila. Mihael Pančur, dninar, 80 let, vsled raka.
V bolnišnici:
2. aprila. Mari a Schneckenburger. šivilja, 48 let, jetika. — Marijana Jaokovič, dninarica, 53 let, jetika. — Marija Persolja. branjevka, 74 let, plučnica. — Ana Vrankar, gostija, 74 let, ostarelost.
lajava.
Sobotni »Slov. Narod« v svoji navadni zlovoljnosti napada »Katoliško tiskarno«, češ, da je tiskala nek jako pohujšl|iv »Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem« in to brez nat snjene tvrdke tiskarnične. Na vsej stvari je to res, da mi je izročil tukajšnji knjigar gospod A. Turk v natisek rokopis z gorenjim naslovom. Ker se mi je stvar zdela popolnoma nedolžna, kakršna v resnici tudi je, in ker ni-em našel v rokopisu ni jedne spodtakljive besede, tedaj sem delo izvršil. Prezrlo pa se je pri korekturi, da ni tvrdke na tiskovini, kar so je pa takoj popravilo, ko sem opazil poman|kl|aj. Da je oni eksemplar, kojega je v roke dobilo uredništvo »Slov. Naroda«, bil brez firme, je mogoče, ker je gospod založnik Turk zahteval nekaj eksem-plarov takoj, katere |e tudi prejel, še predno sem zapazil in popravil pomanjkljaj.
V Ljubljani, 9. aprila 1901.
Fr. S. Ban
odgovorni pcslovodja „Katol. tifkarne".
365 1-1
Karollna Jagodic, c. kr. fodn. svetnika vdova, javlja v lastnem imenu in v imenu svoje hčere Marije Jagodic vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelužno vest, da je njeni iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Franc Jagodic
c. kr. sodni pristav, c. in kr. poročnik v evid. in imejitelj jub. kolajn
dn6 9. aprila t, 1. zjutraj ob polu eni uri previden s sv. zakramenti v 33. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu.
Truplo prerano preminolega se bode 10. t. m. popoldne ob 5. uri v hiši žalosti blagoslovilo, ter začasno na mestnem pokopališču pokopalo.
Svete maše zadušnice se bodo čitale 11. aprila t. 1. ob 8. uri dop. v mestnožupnijski cerkvi sv. Jerneja.
Slovenska Bistrica, 9. aprila 1901.
Zahvala.
362 1-1
Vsem, kateri so našo ljubljeno hčerko
Antonij o
o bolezni obiskali in jo ob njeni smrti k zadnjemu počitku spremili, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini in udom Marijine družbe.
V I d r i ji, dne 7. aprila 1901.
Rodbina Bezeljak.
enonadstropna, s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletjo in vrtom, pripravna za vsaki obrt, kakor tudi za stanovanje za kakega gospoda duhovnika v pokoju. ker je blizu cerkve, proda se iz proste roke Plača se tudi lahko na obroke.
Natančno se poizve pri gcsp. pooblaščencu : Rožne ulice št. 17, I nadstropje. 347 8-2
Pripravna za rokodelstvo, za krojača, urarja ali šiviljo je
gostilna na deželi,
katera se takoj odda na račun. Gostilna je na lepem prostoru tik iarne cerkve, z velikim prostorom v hiši in z vrtom, kjer se nahaja tudi prodaialnični prostor.
Natančneje se poizve pri upravništvu »Slovenca«.	4	353 3--1
? lajim 1® odda:
kovačnica, ključavničarska delavnica, več hlevov, skladišč m drugih večjih prostorov.
Natančneje je izvedeti pri g. J. J. Kantz u, Ljubljana, Rimska cesta št. 16. 348 5-2
Vožnjekarte
in
tovomi listi
AHERIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: JRed Mtni* I ■■ B «-
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	127 25—9
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
VABILO
na
redni občni zbor
„Mlekarske zadruge na Ledinah,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se vrši
v nedeljo tlnč 21. aprila 1901
ob 3. uri popoldne
v Srmiku štev. 1.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. 2 Odobritev računa za 1. 1900.
3.	Volitev a) 3 članov v predstojništvo, b) 6 članov v nadzorstvo, c) 2 namestnikov.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
36i i-1	Načelstvo.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * * tinkturo
lekarnarja Plccoll
v Iijubljanl
dvornega založnika NJ. Svetosti pa peža
kot želodec krepkujočeio tek vzbujajo-
če. dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredslvo, posebno onim, ki trpčna navad lem telesnem za-nrtju.
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in HI.	več steklenlčic. 59l 50—33
Najboljše čistilno sredstva
je svetovno znani Olobns čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor zlalo, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta za zrcala in okna. Dob va se pri tvrdki BEATA EBERL t Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 12 — 10
Štev. 73.
357 3-1 ]
Razpis učiteljskih služeb.
Na novoustanovljeni III mestni deški petrazredni ljudski šoli v Ljubljani,.
ki se odpre dne 16. septembra 1901, je stalno popolmti mesto
nadučitelja in štirih učiteljev
s službenimi prejemki kakor jih ustanavlja zakon z dne 14. maja 1898, dež. zak. št. 25.
Prosivci naj vlože svoje prošnje do dne 15. maja 1901 po predpisanem potu pri zdolaj navedenem šolskem oblastvu.
Po določenem roku dospele ali nedostatno opremlene prošnje se ne bodo upoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 4. aprila 1901.
d •d o u (X H d
tí
Patentirane
ročne in nahrbtne stroje za žveplenje
ca ®
a
o* »
H •Ö
•
P
cx
B
o
H J® d K o
proste in dvojnate
n Pnospora-
najnovejšega sestava
brizgalnice za žvepleno-ogijik (injektori)
zoper flloksero	60 20—9
aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo
pošilja po najnižjih tovarniških cenah
I<3r. HELLER, Dunaj II. Praterstrasse 49.
Št. 86/Pr.	■ ^	#	-m	V	334 2-2
Razpis službe.
Mestni magistrat ljubljanski vsled sklepa občinskega sveta z dne 27. t. m. razpisuje vnovič v popolnitev izpraznjeno službo
' magistratnega konceptnega praktikanta
z letnim adjutom 1200 kron.
Posebni zahtevi aa podelitev te službe sta:
1.	dovršene pravno- in državnoznAnske študije in z dobrim vspehom prebiti trije teoretični državni?
izpiti;
2.	z dobrim vspehom napravljeni praktični izpit za politično poslovanje.
Izjemoma se (.mejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridičnimi študijami in dvema državnima izpitoma vsprejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teku enega leta .izkažejo, da so z dobrim vspehom prebili tretji državni izpit.
Taki prosilci se zaprisežejo še le potem, ko zadostž temu pogoju; ob svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost (§ 30).	, ,
V teku 2 let po dnevu zaprisege mora za konceptno službovanje vsprejeti uradnik z vspehom napraviti praktični izpit, sicer ga, če mu občinski sv6t ne dovoi daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe.
Pred vspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v konceptni službi nikakor ni dopustno. Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene gledč tacih služb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se tudi v državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje. (§ 29 odst. 2 obč. r.).
Z dokazili opremljene prošnje vlagajo naj se pri mestnem magistratu do 12. dni aprila t. 1.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dni 29. marca 1901.
D u n a j 8 k a b o
r z a.
Dni 9. aprila.
Skupni državni dolg v notab.....98-30
Skupni državni dolg t »rebru......98 05
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 90
Avstrijska kronska renta 4°/0 , 200 kron . .	t? H0
Ogerska zlata renta 4°/0........li7-76
Ogerska kronika renta 4°/0, 200 .....93 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1688 —
Kreditne delnice, 160 gld.......711 75
London vista ....................240 25
Nemški drž. bankovci ca 100 m. nem.drž.veij	117-55
20 mark . *............23 48
20 frankov (napoleondor).......19 09
Italijanski bankovci.........90-55
C. kr. cekini........... .	11-31
Dni 4. aprila.
3-2% državne srečke I. 185-i. 250 gld.. . .	181—
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	170--
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...	207--
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 35
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......143 50
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ .	257-75
Dunavsko vravnavno posojilo I. 1878 . .	10(5 50
Zastavna pisma av. osr.zem.-krcd. banke 4°/0 .	94-30
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	— •—
>	» južne železnice 3°/0 .	346 —
>	» južne železnice 5°/„ .	122'-
>	» dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............398 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	400 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	48-25
Ogerskega » „ » 6 » .	25 75
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....17 25
Rudolfove srečke, 10 gld..........60 60
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen(5is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srežke, 20 gld......
Ljubljanske srečke..... ...
Akcije anglo-avstrijska banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska jtavbinsa družba . •
Moutanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubliev 100........
206 — 232 -389 -58 7» 280 -6240 — 851 — 103 76-15-6-483 -46I- — 253'5a
94t~ Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Snv&rovanja za zgabe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako irebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
11 E K C U R"
., Wollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgssse 2.
3BJT Pojasnila SXt v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrsdnestilh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiocog» obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.