355
Dopisi.
Iz Prage 28. okt. vS „Zvezda jugoslovanska" prevzvišeni  vladika Strossmajer je bil   v   zlati Pragi.    Ze saboto večer je šla novica po narodnih krogih, da pride po železnici   in da ostane za kaka dva dni  med  nami, in še tisti večer hiteli so mu se poklonit prvaki naroda češkega.    V  nedeljo   obiskuje   vzvišeni   potnik   cerkve naše — gospod kanonik Stulc mu je vodnik — sprejme odbor akademiške   čitavnice;   obišče   na   večer,   da se prepriča o napredovanji naroda češkega v vedah, umetnostih in omiki sploh, začasno narodno gledišče, v pon-delek pa češki muzej , razstavo na žofinskem otoku, in dekliško  narodno višo šolo.    Ko stopi blagi gost z gospodom Riegerom   v ložo — davali  so  ,,Belo ženo" in odgodli so že kos ouverture —¦ vstane narod in zagrmi „živiou in „slavo"; godba prestane, le glas trombe veselo poje med stoternimi pozdravi.   Ko utihne ljudstvo, začne se ouvertura od kraja na čast visocemu gostu, in sprejeta je   z   živim   ploskom.    Igrali   so   izvrstno.    V češki   dekliški   šoli   prebil  je   prevzvišeni   gospod celo uro, radostno poslušal poduk v domači besedi,   in pre-prijazno nagovoril   mladino   pri odhodu, opominjaje jo, 11 aj  ji   »vera   in   domovina"   bodete   vseskozi   svetinji življenja  njenega.    Druga  pot   v   pondelek   veljala je gospodu   kardinalu   in   višemu   vladiku   knezu Schwar-zenbergu,   kteremu   se   pa   ni   zdelo,   kakor   pravijo, odvrniti  pozdrava,   ker podal se je na grajščino svojo na deželo.    Popoldne  sprejme plemeniti  gospod   tukajšnje   Jugoslovane,   Hrvate  in Slovence.    Sluga jih napove.    Vrata se odpro ,   na vratih je sam gosp. Strossmajer:   „Zdravi mi,   dragi moji;   le naprej,   le noter" vabi jih v sobo.   Hrvat pozdravlja potem s krepko besedo   v  imenu   svojih južnih   bratov  slavnega gospoda govore med družim: „Prevzvišeni vladika, zvezda jugoslovanska!   zapustil  si   svoje ovčice in svoj narod,   da pojdeš na daljne pota, naptuji svet.   Daleč od mile domovine uklanja  se  Ti  nekoliko Hrvatov in Slovencev, mala vejica tistega naroda,   ki   si  ga  od nekdaj ljubil in mu   pomagal   do   dušne   omike   in   telesne   blagosti. Goreče molitve je pošiljal do neba ta narod pri Tvojem odhodu, in jih še pošilja, da Te spremlja krilatec Božji med Tvoj narod,   ki   težko  ravno zdaj   bode   pogrešal svojo zvezdo  vodnico;  pa  to   ga bode tolažilo,   da na tujem njega ne pozabiš.    Živio prevzvišeni naš vladika Strossmajer, živio!" In „živio" navdušeno povzame vse društvo. „Res — odgovarja z milim glasom vladika — res, da se srčno radujem, da sem vas tukaj našel.    Vi ste daleč  od  svojega doma ;  pa ste v Pragi  med svojimi brati, in to je prav.    Bil sem po mestu,   ogledal
*) Braati, to je, brati.
sem muzej in razstavo na žofinskem otoku, pa prepričal sem se, da so Cehi že na jako visoki stopnji.    Koliko in kako lepih reči je na razstavi   in v muzeji,   koliko zakladov vam   podaja   bratovski   narod:   o  naperite   si ved , naukov in   skušinj sebi na korist, in v prid svojemu narodu, ko pridete kedaj v svojo domovino.    Izobrazite se pa tudi v umetnostih;   nikjer^ne slišite tako lepega petja, kakor tu; pa saj imajo res Cehi pevcev, ki se lahko tvegajo kjerkoli peti in meriti se s vsakterim. Izobrazite se pa,   dragi^ moji,    po kristjansko;   ne puščajte v nemar vere !   Človek je še le tedaj človek, ko spojuje z vedami tudi verno,   blago   srce,   in narod je srečen, je res narod ,   ko druži s telesno omiko    verni duh.    Kar se mene tiče ,   grem za sedaj iz dežele,   pa ako Bog   da,   vrnem  se  kmali,  in ostati hočem tedaj zvest  svojemu dosedanjemu načelu in   delovanju do tihega groba, to je, delati hočem z Božjo pomočjo tako, da poreče kogarkoli pripelje  pot na mojo gomilo:   Tu počiva pošten mož;  mir prahu  njegovemu!" — Zdaj se obrne  prijazno   k vsakemu posebe   in   popraša vsa-kterega   po   imenu,   domu   in  stanu.    Veselja  se sveti obraz blagemu gospodu, ko vidi pred seboj Hrvatov iz vse troj edine kraljevine. ,,Viste?" — vpraša črnobradca. ,,N. iz Dubrovnika." — „Tedaj Dubrovčan! pa saj vam je res   ves   obraz   starih   vaših   slavnih  preddodov" — reče vladika   in  poboža mu črno brado.   —   „Vi ste ?" „Mi smo Slovenci."    „Ponašati   se   smete,   da ste Slovenci;   vi imate jnnogo izvrstnih  mož;   ste  že daleko : le vrlo naprej!   Se enkrat, dragi moji, priporočujem se vaši molitvi;   z Bogom!"   —   Ginjeni vkliknejo   vsi   še „živio"in odidejo; vsakter radosten, daje gledal v lice možu, ki toliko dela za blagor svojega naroda, in pre-mišljevrje njegove besede. —  Na večer bila je slavnost v  „meščanski   besedi"    na   čast   vladiku    ljubljenemu. Okoli sedmih se pripelje slavni gost  pred ,,besedo", in stopi   z voza med grmečimi  živio-  in slava-klici   zbranega ljudstva. „Ze pride, že je tu!" —se sliši po dvorani. Pevsko društvo ,,Hlahol" vrlo zapoje naš „Naprej." Vse je  na nogah,   spremljan   od gosp. Palackega stopi v dvorano in  „živio!"   „slava!" grmi,   da   se   dvorana trese. Vidil sem že marsikje navdušenih ljudi; al take navdušenosti nisem še vidil nikjer. Ceski narod je miren, tih; al v pondelek večer je bil ves drug. Z živio- in slava-klici je bila navdušeno sprejeta vsaka pesem, peta milemu gostu na čast;   pa  bilo je  res  petje,   petje izvor same navdušenosti in srčnih občutkov, iz prs preslavnih slovanskih pevcev: vodil in pel je gosp. Lukez, pel je gosp. Strakaty.  V zboru so peli: „Naprej", „Naše pro-buzeni", „Husitska", nek hrvašk zbor; narodne pesme. Sam je pel med druzimi pesmami gospod Lukez: „Kde stanak moj".    Nazdravljalo se ni,   tudi   ni   se   pokazal vladika ljudstvu,  ki je neutrudeno pelo celo uro zunaj na ulici:   „Naprej",   ,,Hej Slovani",   „Složno, složno" in  odgovarjalo   na   vsaki   „živio"   v   dvorani   s   silnim „živio",   dokler nista iz dvorane stopila na ulico gosp. mestni župan in podžupan in   rekla ljudstvu, naj se v miru razide,   kar je   tudi storilo.    Pri vstopu je predstavljal vzvišenemu gospodu dr. Palackv mnogo gospodov, med njimi tudi dr. Purkyne-a.  Milo je bilo viditi, ko si podasta gospoda roke:   „Servus , servus , tedaj v zlatni Pragi!"   so edine besede, ki jih radosti ves prevzet more izreči starček Purkvne. Pri mizi, nalašč vladiku pripravljeni,   sede  še  gospodje Palacky,   Rieger, mestni župan Belsky, njegov namestnik Dietrich, Stulc in pozneje dr. Brauner.   Okoli desete vstane vladika k odhodu; vsa dvorana poje navdušeno »Hej Slovani" in vpleta   vmez   gromovite   „živio!"   ko   ga   spremlja   do stopnjic.   Kaka navdušenost!   Pa kaj bi še le bilo, ako bi bila dopustila si. policija veličastno  bakljado ,   ktere seje hotel vdeležiti ;?Sokol",  „Ctenarsky spolek"  in
356
„Hlahol", al mislila je neki, da gosp. Strossmajer noče hrupa? Drugo jutro v torek se je odpeljal prevzvišeni vladika proti Draždanam. Bog daj, da se kmali srečno vrne med svoj narod, kterega je le začasno zapustil , ker — kakor „Hlas" pravi — se mu je svetovalo tako. — Cehi pa so zopet sijajno pokazali, kako visoko cenijo zaslužene možake in vzajemnost slovansko.
Iz Maribora. (Od Mariborske čitavnice.) V nedeljo 8. listopada ob 6. uri zvečer bode v čitavniški sobani beseda; prva našega tretjega letnega tečaja. Prihodnjič bode vsako drugo nedeljo kolikor mogoče poredno beseda, h kterim se naši častiti udje domači in zunanji s tem uljudno vabijo. Pri shodu naznanjene prve besede bo ob enem tudi blagajnik račun položil o dohodkih in stroških za tisočletno svečanost sv. Cirila in Metoda. Tudi govorniki za bodoče besede se bodo zapisovali.
Čitavniški odbor.
Iz Tomina. (Beseda 21. oktobra in poslovitev gosp. dr. Lavriča.) Nemila nam osoda! Ni davno, kar nam je pograbila iz števila živih drazega nam rojaka in deželnega poslanca gosp. dr. Volčiča, in zdaj že terja od nas drugo pretežko žrtvo — ločenje od presrčnega nam ljubljenca gosp. dr. Lavriča. Ta poslednja do-godba bila je vzrok slovesni „besedi" dne 21. oktobra v čitavnici naši. Vdeležilo se je te slovesnice mnogo ljudstva, posebno dijakov lepo število, in še celo nekaj kmetiških deklet iz okolice. Med pevanjem raznovrstnih pesem deklamovali smo 6 deklamacij in govorili 2 govora. Prvi stopi na oder eden naših mladih rojakov in krasno beseduje 5 „kresnic", ktere so nekteri udje naše čitavnice prosto iz hrvaškega na slovensko prevodih. Vzvišene ideje te klasične poezije v slovenski obleki navdajale so vse poslušavce z navdušenostjo nenavadno. Cela ta knjiga, o kteri ravno zdaj „Novice" govorijo, je res živa kresnica, ki bode v nježnih srcih krasnega spola plamteči ogenj za narod in domovino na veke vžigala in gojila. Druga pride na vrsto gospodičina M. K. deklamovaje Vilharjevo „Ipavo", kteri pa še te besede dostavlja: „Ipava nam ljuba in draga je tud', ker tam bo prebival preslavni naš ud." Glasni živila-klici so doneli govornici. Za njo pa predstavlja gospodičina A. D. iz Koseskove „Device Orleanske" Ivano, ko slovo jemlje, tako naravno, da bila nam je ona zgodovinski trenutek kar pred očmi. — Zdaj pa nastopi gospod dr. Lavrič in govori o z n a n-stvih in umetnost ih. *) Slišati govornika o tacih vzvišenih predmetih tako umevno govoriti, povzdigovale so se nam srca v nadzemeljske višine, pa vpadale so nam zopet in pogreznile se celo vglobočine bridke žalosti , ko začne nazadnje tako-le slovo jemati: „Zal, prav žal mi je, da vas moram zdaj zapustiti in da v vaši družbi ne morem dalje napredovati v domoljubji in v skrbi za narod. Vendar pa se ne ločimo po vsem. Vaš družbenik ostanem kakor do zdaj; duhovitno bo-demo zmirom vezani. Bog vas živi prijatli!" Nepreneh-ljivih živio-klicev grom in neprestanega ploskanja šum sprejemal je govornika z odra stopivšega. Za pol ure potem začne zopet deklamovanje. Mlada Slovenka je govorila Okiškovo: „Milim ^strunam" z lepim občutkom in živo navdušenostjo. Se posebno je dopadala pa Valjavčeva „Minčika gorenska", ki je ženina zbirala. Med tema 2 deklamacijama so pa naše mlade pevkinje neko staro kranjsko pesem „od vinca" tako veseljebu-divno pele, da so jo morale v drugo zapeti. Globoko v srce so segli tudi ,,Slepčevi zdihljeji", ki so jih peli pevci naši. Besedo sklene čitavnični tajnik s premilim govorom, o kterem izrazuje, kako težko da Tomin jemlje slovo od  ljubljenca svojega.    Pri   večerji   se
*) Drugi pot natisnemo govor.                                               Vred.
je na zdravico gospodu doktorju napilo , on zahvaljuje tako-le: ^Gospoda! zahvaljujem se vam srčno za vse, vem pa, da ta čast ne gre meni ponižnemu sinu matere Slave, ampak le nji krasni in divni, kteri radostno služim. Dovolite mi toraj, da napijem materi Slavi na čast: naj živi slavljena na veke!" Živila! živila! se odmeva na to po sobani. Sledilo je še napitnic brez konca in kraja. Proti koncu zakliče eden naših udov s kozarcem v roci tako-le: „Gospodje! napimo še tudi v ta namen, da bi se v novem domovji našega preslav-nega člana le skoraj porodila naši čitavnici mila sestrica na občno radost in veselje vseh vrlih slovenskih bratov." Rodila se in živila! je bil odglas tej napitnici. — Toliko o besedi in poslovitvi g. dr. Lavriča, drugi pot o njegovem odhodu iz Tomina.
Iz Povirja na Krasu 26. okt. A. B. — Kdorkoli je tukaj potoval in se ozrl na Goro, to je, mali hribček, kjer stoji cerkev Matere Božje, ni prav za prav vedil, ali je tu hiša Božja ali pa kako drugo poslopje, ker ni bilo še zvonika. Zdaj, kar je povirska soseska z edino mrčansko pri fari naši ostala, se je dovršilo, česar se je že dolgo želelo, namreč, da ima cerkvica prav pripraven in lep zvonik, ki se vidi iz celega Krasa. V kratkem so ti farani veliko storili za cerkev in šolo. Staro in tesno šolsko poslopje so v novo spremenili in izdaljšali, šolski vrt razširili in zaljše obzidali, kapla-nijo s potrebnimi rečmi previdili in olepšali, in naposled ta nov zvonik na Gori sezidali. Čast in hvala vrlim soseščanom! Da so se pa te dela tako dobro, lepo in hitro dovršile, gre še posebna hvala našemu fajmoštru, častitemu gospodu Jožefu Grošeljnu. Po njegovem prizadetji smo od Nju Veličanstva cesarja Ferdinanda in cesarice Marije Ane prosenca mesca t. 1. 400 gold. za zidanje imenovanega zvonika dobili.
Iz   Proseka.   (Po nakljucbi zakasnjeno.)  V  36. listu toži
dopisnik D., da nam stari naš učitelj prepoveduje pesmi iz ,,slovenske grlice" popevati. Kako to? Slovenec po rodu že 27 let v tukajsni šoli slovenski uči in sam v šoli in cerkvi slovenske pesmi popeva! To pa je res, da učitelj le želi, da bi se to grlično petje le podnevi, ne pa ponoči po ulicah razlegalo ; kajti začeli so o po-noČnem času tudi čuki okoli šolskega poslopja se glasiti , in bati se je, da bi ktere mlade grlice ne zadušili. Gospod dopisnik bo razumel moje besede , zato naj so zadosti — v brambo očitnega učitelja.
Trebnje 28. okt. V. M. — Žalostno novico vam naznanjam danes, da je Vsegamogočni 26. t. m. ob 43/4 uri popoldan mnogo spoštovanega gospoda Karola Greselna, grajšaka in c. k. poštarja, po kratki vročinski bolezni k sebi v večni raj poklical. Rajni je bil pošten domoljub, zvest svetovavec našim kmetom in velik dobrotnik mnogim ljudem. Spoštoval ga je tedaj bodi si gospod bodi si kmet. Resničnost tega pokazala se je tudi danes zjutraj pri pogrebu: malokdo je bil pričujoč, da ne bi bile solze se mu vlile , ko so truplo vrlega moža izročili črni zemlji. V blagem spominu bode ostal vsem Trebancom. — Bodi mu žemljica lahka!
Iz Ljubljane. 27. dan p. m. je mestni zbor določil prevdarek (preliminare) mestnih dohodkov in stroškov za prihodnje leto od 1. novembra t. 1. do konca decembra prihodnjega leta. Počastili so to sejo s svojo nazočnostjo Njih ekscelencija c. kr. deželni glavar; mestjana pa ni bilo nobenega, da bi bil poslušal obravnavo mestnih dnarnih zadev; ne vemo, ali imajo toliko zaupanja do mestnih očetov, ali da jim ni
357
nič mar za to , kar delajo ; na vsaki način se vidi iz tega, da toliko zaželjena javnost je le prazen krik. Gosp. dr. Schoppel je bil sporočevavec finančnega odseka, ki je prevdaril mestne stroške za gori imenovani Čas na 101.000 gold., mestne dohodke pa na 82.940 gold. in 66 kr., po takem bi konec leta 1864 primanjkovalo 18.059 gold. in 66 kr. Da se ta primanjkava nekoliko poravna, je po nasvetu finančnega odseka sklenil zbor, naj se prodajo obligacije narodnega posojila z 9500 gld., ki so zastavljene v hranilnici (šparkasi); ostala primanjkava se utegne pobotati še z drugimi dohodki, da ne bo treba mestne doklade, sicer pa je bil magistrat opominjan , da vpelje bolji red pri mestni kaši, — da se nikoli ne sega čez mejo dovoljenih stroškov , in da se nobeno mestno delo ne prične, dokler ni dovolil mestni odbor; vse to se ni zgodilo letos, pa se mora zgoditi vprihodnje, da mestna kaša ne pride v nobene zadrege. Zastran tlaka, ki ga je mesto delalo, je gosp. župan razložil, kaj se je storilo in s kolikimi stroški: gospod dr. Ahačič pa zahteva, da o tem ima odsek za stavbe mestnemu odboru sporočilo dati in povedati, kako in kaj. — Dalje je v tej seji bilo sklenjeno , da se za nauk v nedeljski šoli za preteklo leto gosp. Schrey-u, ravnatelju realke, plača 100 gold., ravno toliko gosp. Oblaku , učeniku pri realki, gosp. Pirkarju, tudi real. učeniku, pa 50 gold., — po Številu šolskih ur. — Gospod župan je naznanil, da je red za gašenje ognja (požarna postava), ki ga je uni-dan od mrtvice izbudil gosp. dr. Etb. Gosta , gotov, — da se je družba „južnega sokola" ponudila na pomoč pri gašenji in da bode sklical kmali skupščino , da se posvetuje o novi vredbi gasilni. — Zapisnik dandanašnje seje je pisal magistratni vradnik gosp. J. Glo-bočnik in ga bode pisal tudi vprihodnje; izurjen v ste-nogralii ga more pisati tudi stenografično, ako bi treba bilo.
—   V Suhi Vasi je nekdaj gorelo. ^Suha Vas je menda tako deleč od Kočevja kakor od Črnomlja, kjer bivajo Beli Kranjci. Pogorelcu prihitijo na pomoč Beli Kranjci; al on Belih Kranjcev noče ter pravi, zakaj da mu ne pomagajo KočevarjL Ta pravlica nam je prišla na misel, ko smo slišali, da je te dni v skupščini, ki jo je zavoljo ustanovitve gasilnega reda sklical mestni gospod župan in sta bila vpričo tudi dva namestnika ,, Južnega Sokola", ki se je ponudil za požarno stražo, rekel g. Stedrv: zakaj se ni ponudil tudi „Turnverein"? Milo je mogel ta gospod pogrešati turnerje v tej ponudbi, ker koristi požarne straže , za ktero se je v nesreči ognja dobrovoljno ponudil „Južni Sokol", nikakor ni mogel zapopasti, Čeravno mu je gospod dr. Etb. Costa to jasno razložil. Ni se sicer treba dosti glave ubijati zato, da se spozna, čem več in bolj zvedenih pomočnikov gasi ogenj, tem več se opravi; al „in dem Lande der Wunder" tudi to ni nobeno čudo, ako se zametuje, kar se drugod z veseljem sprejema! Da je „Južnega Sokola" ravno prvega navdala blaga misel, biti na pomoč pogorelcem, se mu pač ne more v krivico šteti: gotovo bo „Sokol" vesel, ako njegov tovarš „Turnverein" pride tudi v tem za njim po prislovici „exempla trahunt"; če pa ne pride, gotovo ga ne bode črtil; vsak po svoje. Pa „Sokol" , ako se mu njegova blagovoljna ponudba celo odbije, se bode tudi tolažil z dobro vestjo, da je hotel na pomoč biti, kjer ni nikoli pomoči preveč, naj že pomoč prihaja od Petra ali Pavla!
—  V poslednjem zboru čitavničnega odbora so bile sklenjene sledeče stvari, ktere se naznanjajo tu-kajšnim in unanjim udom. Kavarna in gostivnica v či-tavnici ste se dale gosp. Konner-ju v najem. Kadar bo dvorana gotova, se začno „besede", ki bodo ves zimski
čas vsako drugo nedeljo. Da besedni odsek že zdaj izve, kdo izmed gospa, gospodičin in gospodov se bode udeležil deklamacij, beril, gledišnih iger ali mu-ziČnih produkcij, se bojo razposlale dotične vabila s tem dostavkom, da vsako stvar si izbere vsak po svoji volji ali pa mu odsek ponudi to ali uno, berila pa utegnejo obsegati narodopisne, zgodovinske, slovstvine, natoroznanske reči itd., resne ali humoristične ; le s politiko se ne peča čitavnica. Kdor, ali je ud čitavnice ali ne, ima kakošen pripraven spis, pa želi, da se bere v „besedi", naj ga blagovoljno pošlje odseku besednemu , ki ga bode, če je pripraven za berilo , hvaležno sprejel, potem ga pa mu zopet povrnil. Dalje je bilo sklenjeno, da bode odbor skrbel tudi za nauk slovenščine v čitavnici brez plačila, ako se oglasi dostojno število slušateljev. Čeravno je čitavniČni pevski zbor že tako močan lepih mladih glasov, da mu ga ni para tukaj, je vendar znano, da se izmed udov še pomnožiti more, zato se vabijo še ostali, kterim je dan dober glas. Ko je bilo po željah pevskega odbora potrjeno, da se za čitavnični pevski zbor naroči češki mu-zični časnik „Slavoj", je bilo sklenjeno še sledeče
Oznanilo.
Ker ima čitavnica zdaj v gosp. Josipu Fabianu iz pražke konservatorije svojega pevskega ravnatelja, in se je tedaj ustanovila učilnica za petje, vabi odbor vse gospodičine in gospode, ki se hočejo udeležiti pevskih vaj, da pridejo v čitavnico v odločenih urah, ki so za gospe in gospodičine vsak pondeljek in četrtek, za gospode vsako sredo in saboto zvečer ob poli osmih. Skušnje v pevskih zborih so v torkih in petkih. Učenja, za ktero se nič ne plača, se morejo vdeležiti tudi taki, ki niso udje čitavnice, ko jih je odbor sprejel in se zavežejo , da se izučeni vvr-stijo v zbor čitavnični.                  Odbor čitavnice.
— ,,Beseda", ki jo je v križanski dvorani 28. dan u. m. napravil slavni gosp. Davorin Jenko, bila je res prav izvrstna od konca do kraja. Čitavnični pevski zbor je za vse tri pesmi „Bogovi silni", »Molitev" in „Naprej", ki jih je pel, po pravici zaslužil veliko hvalo, ki mu je donela od vseh strani. Zbor„Bogovi silni", v narodnem srbskem duhu zložen, nam sicer na prvi glas ni tako domač kakor „Molitev" in ,,Naprej", al veljave je velike; s zborom „Molitev" pa nam je gospod Jenko podaril zopet pesem, ki bo zmagonosna romala po vsem slovanskem svetu; tako krasna, tako ginljiva je v besedi in napevu, da si gotovo povsod v prvem hipu bode prisvojila srca vseh poslušavcev. „Naprej-a" še nismo nikdar slišali tako krepko, tako navdušeno peti kakor ta večer, ko je Jenko sam vodil pevski zbor; vidiloseje, daje zbor hotel danes biti organ hvaležnega naroda mojstru, ki mu je zložil to pesem. — Deklamacij a in igra na glas o viru ste bile s tako živo in soglasno hvalo sprejete kakor sploh vse, kar ste nam dosihmal v „besedah" prinesle domoljubne gospodičini E. T. in M. H. — Gosp. J. Fabian, naš novi pevovodja, je s samopevoma pokazal, da je mojster v petji; bil je z živo pohvalo sprejet; ko je odpel, bi bili radi slišali še kako češko. Tudi cveterospev se je vredno družil z imenovanimi zbori in samospevi. In tako smo veseli in hvaležni gospodu D. Jenko-tu, da nam je napravil tako krasno večernico, zapustili „besedo". Le to nam je veselje nekako grenilo , da dvorana ni bila dosti bolj polna. Gosp. Da v. Jenko ie naš rojak, slavnoznan je po svojih kompozicijah; koncertišče je bilo vsakemu odprto in celo „am neutra-len Boden" — v križanski dvorani. Gosp. Kasbacher je v dolgih popisih v „B1. aus Kr." razlagal, k.ko fil-harmonična   družba zmiraj  podpira muziko na Kranj-
358
skem; nadjati se je bilo, da tudi te gospode pride mnogo v besedo; al razun g. vodja te družbe^ ne vemo, ali so bili še trije drugi udje v dvorani? Če primerjamo današnjo udeležbo filharm. družbe pri „besedi" živega domačega in slavnega umetnika z udeležbo njeno pri „pogrebu" umrlega tudi domačega slavnega skladatelja gosp. Eiharja, zvestega njenega uda skozi blizo 30 let, si pač one „podpore domače muzike" ne moremo drugače misliti, kakor da za ta svet ni namenjena ta podpora, ampak da le — na unem svetu svetu bomo skupaj godli in peli.
— V sv. Florijana cerkvi, kjer imajo realkini učenci navadno svojo nedeljsko in prazniško službo božjo , je včeraj ob osmih bila slovesna velika maša, ktero so peli šolski svetovavec gospod dr. Anton Jarec na srečni začetek više naše realke. Pričujoči so bili realkini učenci in učeniki, pa tudi gosp. dr. Jan. Bleiweis kot zastopnik deželnega odbora, in mestni župan gosp. M. Ambrož z več mestnimi odborniki. Po sv. maši so gosp. dr. Jarec učenika in učence četrtega razreda v šolski sobi s primernim ogovorom pozdravili ter poslednje k neutrudljivi pridnosti in lepemu vedenju spodbujali, da se hvaležni skažejo učilnice, ki je deželi naši bila jako potrebna in ji bode gotovo tudi na duševno in materijalno korist.
—  V podporo kranjskega deželnega zaklada v poslednjem deželnem zboru sklenjeno posojilo z loterijo ni dovoljeno.
—   Gosp. Satler je prišel s svojim svetovidom (kosmoramo) v Ljubljano. Za 20 nov. kraje, boš skozi ljukalo mogel ogledovati imenitne mesta in druge reči tako, kakor da bi stal v resnici pred njimi. Satlerjevi svetovidi slovijo po vsem svetu; to jim je zadosti priporočila brez naših besed.   Odprli se bojo v nedeljo.