Letnik II. (I.VII.) V Ljubljani. 1<>4. List 4(L CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Brezmadežna na obzorju naše domovine. L\ P o > p e š e v a I e i n j e n e g a e e š e <.• nji. • Zdrava, milosti polna...- Prve besede, ki jili je gov« ril nebeški po-Ianec / \ ;n>-zdravkom Miiiji. iz.ažaj » njeno uaivisjo ,\||;ko. Tolikšne milosti ni prejel noben /.nilj-i, k"ii-krsuo je dobila ona od Gospod i, k: ;e bil vedno z njo ze v prvem lrennlkti, ko -t je -pajak' njena duša s telesom. Tedaj že jo je varoval, da je ni oskrunila z grešnim sirupom - >ra kača. Angeij p »/d; ivij.i M irijo kakor brez madež i -početo. Mar se tej proslavi nihče ne pridruži? Kaj menite, dragi, nihče? Pridružuje -e jej vc-o!jna zemlja in pridružujejo se jej vsa ncbevi. Otroci se zbirajo krog svoje nebeške Matere m jo proslavljajo z angeljem vred. Hrepeneč' po žarku milo-ti se globoko klanjaj' njej. ki je ;>a t :-/. prvega hipa svojega živ'jenj.i brez -.eiia . . sena s polnostjo milosii božje. Mariji, milosti polni, se jc klanjal a vesolj n a c e r k e \ v z I; o d 11 j a i u z «1 -pa d n a. Se-U občni cerkveni zbor je leta UNO. naglas.il, da jc bila Marija od začetka svojega bitja brez madeža. Sto lei pozneje je -cdmi obcu; ali drugi 11 i c e j s k i zbor o m e n j a i u j e 11 e 11 e o 111 a d e ž n o s t i. Ko se je tri d e u t - k 1 c e r k v eni z i) o r bavil z naukom ob izvirnem grehu, določil je za versko resnico, da s;> \>i ljudje spočeti in rojeni v tem grehu, a hkrati jc izjavil, d a 11 e 11 a m e r j a v d o 1 o č bo g o -v o r e č o o po d e d o v a 11 e 111 g r e h u všteti p r e b I a ž e n e i 11 n e o 111 a d c ž a 11 e d e -v i c e Marij e. M a r i j i . brez m a d e ž a s p oč e t i . so se k i a n j a i i p 1 e d 11 a 111 c i v davni minulosti. Preci^ta Ilogorodica je v-ck-dar gospodovala 11 a naših slovenskih g o , a h i 11 p o n a i h d o 1 i 11 a h. Strv.ine cerkve kipeče v sinji zrak ze stole'j:i v nas domov.ni n •••j na -iaro. se številnejši oltarji, preproste kapelice m znamenja, njene podobe m -v v.iiuje po domov Mi vse si» priče, da -o se naši dedje v-ekdar zatek.iE v var-l\.> Mcano. Zakaj neki:' Z i!o ker s«« jo al za v » < -j !i • v :c: sk; ' • <;ro . .«'• > ker -«• ' e vali v svoji g res v,da ona e.iina m njim enaka, nego da je vzvisenejs-i brc.' madeža sp leta. Slavo Marij no -o lazsirjali po nasdi pokrajinah v i a ti a rji. s a 111 o < t a 11 i in mnogi v r ii o v ni d u s 11 i pastirji - svojimi pod-iejenimi pomočniki. Ko je* one i. lis.opjtla i J o / si »j d v «jv«>la uo. »ski. go»p. a •.• . r. ujski. i-« -ki .1» a .sk; l i -r i h 11 i. k a r t i, z i j «1 11 s k 1 - a m o - t 1 u v i> i - t r i p o i e g Vrhnike hote -: 11 ikh-niti prijatelje z mamoiiom. omenil je v v.-taiiovn; li--liiii, da naj je pozidana nova -auM-Mn-ka naselbina n a čast s i a v n e 1 11 11 e o m a d e -Z e v a n e device B o g o r o d i c c Marije in p:adtekarja Gospodovega Ivana Kotnika. Kdo bi mo-el opisati v se bogoljubue čine. ki o z njimi H a b s j) u - z a 11 i po >ebi podložnih pokrajinah pospesevali čes< cnje Marije brez madeža spočete> 1' e r d i 11 a 11 «1 a II. in III., I. e o p o I d I. so bili toliki častilci M a r i j i 11 i . da ji m 1 e redek tek m e c 111 e d s v e t o v 11 i m i v ! a d a 1 j i. Njihov zgled je blagodejno vplival na podanike. Ognjišča M a r i j i n e g a č e š č e n j a \ u a > i domovini s o b i 1 i s a m o s t a n i. Naj-:arejši izmed njih so imeli svetišča posvečen i jm>veti Bogorodici. Krasna podoba Marije, kakor š sol n c e m obdane, s e je - li r a n j e v a 1 a v star o d a v n i b e n e d i k t i n s k i cerkvi M a t e r e b o ž j e n a () > o j a h n i Koroške m. C u d e ž n a p »d.«b;i Marijina je d i č i 1 a s a m o s t a n ve-1 e s a 1 > k i. Kjerkoli je bila kaka > a -m o s;a n s k a n a s e1b in a . povsod s e je č a s t : 1 a v njenem posvečenem ozidju Marij i. povsod >o se nahajali redovniki, ki so odu-ševljeiio oznanjali \eselo vest, da je Bogorodiea brez madeža spočeta. V tem poslu so s e kosali sinovi s v. L r a n č i š k a , benediktinci, k a r t u z i j a n i , a v g u -s t i n c i . jezuiti, k a r m e 1 i č a n i , c i -v t e r c i j a n c i. Ž u j i m i vred so proslavljale Devico brez madeža spočeto redovnice slovenskih p o k r a j i n. Pospeševalci Marijine slave so bili na si s k o i j e. Izmed ljubljanskih omenim samo dva: 1 o m a H r e n a in njegovega naslednika P a j n a I d a S k a r 1 i k i j a. Prvega dnevnik in dela spričujejo. kako je bil vdan presveti Devici. Vsak hip te skoro srečuje beročega Hrenove d n e v n e zapiske kak vzklik n a m e -n j e n n e b e š k i (j o s p e. „H v a 1 a Bog u in blagoslovljeni Devici - ali: D e -v i c i najslavnejši!" s temi in enakimi besedami končuje Hren svoje beležke. Kako srčno vesel je bil ta obnovitelj katoličanstva v naši domovini, ko je leta K »L'7. prvikrat slovesno svetkoval praznik Marije brez madeža spočete. K n j e j se j e zatekal v s v o j i m u č n i b o I e z u i. T r d n o je za u a 1 v M a r i -j i n o pomoč R a j n a 1 d S k a r 1 i k i , ki je leta za Hrenom za edel prestol ljubljanske skoiije. / a svojega š kolo vanj a v Trstu je ta m k a j leta lf>27. položil te m e 1 j n i kamen jezuitski cerkvi M a t e r e b o z i e b r e z m a d e ž a s p o č e t e. P H. II. nedelja v adventu. Si li ti. kateri naj pride ali naj druzega čakamo? (Matej, 11.) Resen opominj na Odrešenikovo sodbo nam je šel I. adventno nedeljo mimo naših duš. Sv. cerkev jc začetkom svojega leta s takim posvarilnim evangelijem stopila do nas tega nas opozoriti hoteč, da ni igrača naše živenje in da nam je strahom in trepetom delovati na svojem odrešenju. Zato torej to nedeljo slika tega silnega Odreše-nikovega druzega prihoda na svet. A ne le bojazen vdilnijoče zgodbe naj nam bodo to adventno dobo pred očmi. Tudi takih naj nam bo, ki v upu dvigajo našega hrepenečega duha. In res nam kaže že danes cerkev moža. o kojem je pisano: „Glej, pošljem svojega angelja. kateri bo pripravljal tvoj pot pred teboj." (Mat. 11, 10.) Že sama prikazen tega krstitelja v puščavi naj nam bo zastava našega bližajočega se rešenja. Premislimo pa danes, ali je ta, ki naj mu njegov angelj — Ivan Krstnik — pripravlja pot; ali je ta veliki prišlec pač napovedan bil v listinah starega zakona tako, da so ga koj koj mogli spoznati, ko je bil rojen na svet? Dragi! O teh vse nas osrečujočih pričakovanjih starega veka ob kratkem danes. V oni vso svetovno zgodovino obla-žujoči prorokbi v raju nam je naslikan ta, ki je sredotočje vsemu človeštvu, krog ko-jega se vrti zgodba vsega st varjenja, zgodba naše zemlje, osoda vsacega kraljestva na zemlji; dragi, osoda tudi vsacega nas — in bodi si še tako malenkostna naša prikazen tu v tem božjem vsemiru - pred Bogom namreč ni malenkosten nikedo: tam pred božjim prestolom nam je popolna enakost. Od tam izvira odrešenje vsacega zemljana od kralja doli do prostaka, ki — da more živeti — kruha proseč potrka danes na to. jutri na ono usmiljeno srce. To ve-soljstvo odrešujočo zgodbo beremo namreč v svetopisemskih besedah, ki je Gospod Bog govori kači-zapeljivki. Te-le so: „Ker si to storila, prokleta si med vsemi živa-limi in zverinami zemlje: plazila se boš po svojih prsih in prst boš jedla vse svoje živeče dni. Sovraštvo postavim med teboj in med ženo: ona stre tvojo glavo in ti boš zalezovala nje peto." (I. Moz. 3, 14—15.) Najodličnejo vseh žena ne bo mogel torej oškodovati kačji pik. Ona Bogorodica postane vir našemu radovanju. Odrešenik pride na svet: to je veselo poročilo iz raja; to veselja kaplja v tem dolgotrajnem upanju, ki naj polni vso zgodovino od prognanstva iz raja pa do prihoda onega, ki je pričakovanje vseh narodov in naše pričakovanje. A kakor nam v vsakdanjem živenju noče zadostovati le samo obljuba: To dobiš ; to gotovo dobiš tako bi popolnoma vtešiti nebi bila mogla pričakujočega človeštva ta le samo splošnja veleobljuba iz raja. Kedaj? tako se vprašamo tako radi ob vsaki obljubi bodi si že večega ali tudi manjega pomena. — Iz tega vzroka so se zato vedno določneje vprašala ljudstva in posamezniki: Kedaj bode tisti blaženi čas, da nam pride Odrešenik? — In vtešeno je bilo človeštvo, ko je veliki prorok Izaija kakih 700 let pred Kristom stopiti mogel pred svet z jasno obljubo v besedah: „In iz Jesejeve (t. j. kralju Davidu očeta) korenine požene mladika in cvet požene iz te mladike. In nad njim bo počival Gospodnji duh: duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh znanja in pobožnosti. In napolni ga duh Gospodnjega strahu." (Izaija 11. 1 -3.) In ko je znamoval bil ta mogočni videč, ki gleda v prihodnjo Odrešenikovo podobo skoraj tako čisto, kakor so ga imeli pred seboj njegovi apostoli, ki so hodili z njim — ko je narisal bil kralja Davida ro-dovino, iz koje bodi rojen Krist, - potem poroča še natančneje o materi-devici, v kojo zre s to-le besedo: „Glej devica spočne in rodi sinu — in dano mu bo ime Ema-nuel." (Iza. 7, 14.) In da bi ne dvomil kedo o pravem dostojanstvu tega velicega pričakovanca, popisuje ta isti prorok, kako ga ljudstva ta- krat sprejmejo in kakošna da mu bodo imena. Besede so mu te-le: „Zakaj dete nam bo rojeno; sin nam bo dan - in gospostvo bode na njega rami. In ime mu bo: Pre-čudni; svetnik; Bog; močni; oče prihodnjim časom; poglavar miru." (Iza. 9. (S.) In ko je preteklo od prve vesoljstvo vzradujoče prorokbe v raju do 4000 let pač čas dolgega upa in dolgega strahu; čas žalovanju in oveseljenju ; čas senčnih temin, v koje naj nam posveti še le večna luč z večnih višav — po teh 4000 letih pride Odrešenik na svet v mestu, ki nam je znamenjuje Izaiju sočasnik, prorok Miheja z vekovečno imenitnimi besedami: „ln ti Betlehem, Mira ta. ti si majheno med tisoči v Judu ; a iz tebe pride meni ta, kateri bo gospodoval v Izraelu - in njegov izhod je od začetka od večnih dni." (Miheja 5, 2.). In rodil se je v srečnem, presrečnem Betlehemu Oni, ki je začetek in konec vsemu, kar je bilo, kar biva in kar bode; Oni, ki naj pride iz največih višin doli v najniže globine našega vesoljstva in naših duš. Sv. cerkev, dragi, nam v svojem ad-ventnem času slikati hoče pred našega duha prihodnjega Odrešenika in nas hoče tolažiti z besedami: „Zakaj približuje se vaše odrešenje." (Luk. 21, 28.) Saj je rojstvo Krista-Odrešenika prva in največa zgodba vseh, kar jih je dočakal ta naš bedni Adamov dom od svojega začetka do Odrešenikovega prihoda nanj in jih dočaka od tega njegovega prihoda pa do zo-petnega njegovega odhoda nazaj v Očetovo večno blaženstvo — in bodi si ta zadnji njegov odhod s sodbe človeškega rodu v še tako nepregledni ter nepregledni daljavi. To Kristovo rojstvo je in za vse čase biva blesteče se sredotočje naši človeški zgodovini; sredotočje vsacega nas zemskemu živenju. Sredotočje bodi, dragi, to najsveteje rojstvo vsacemu še tako drznemu upu tudi tvojega po večnem blaženstvu hrepenečega srca. Anten. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. 10. Cerkev sv. Jožefa. fl>a!)«a S čim baviii ljubljanski diskalceati. Kako b«»>aci izvrševali službo božjo v svojem sveiiscu, ra/!«»žil nin \ neka m odstavku tega sp;>,,. Kajpa»! i s«, bih m?-si menihi mnogo obiskovani izpovedni':: Ljudje odličncj>ih stanov se u i-o zatekali ie i; njihovim izpoved-nicam. nego m» se hote popolnoma v rediti s\0j dušni stan odtezali po.-vetneniu sumu za nekaj dni v d iskalcea isk i samostan. Prihajal: s., tjakaj na duhovne vaje. Siiri leta /apo t doma izza leta !7'>7. do 1710. jiii je • pr.ivl; d .»b v« va . o. di-k.dccatov gro: l;:an- čisek Lamberg Takisto i< delal več let po* -ebn» p i1 j a : e i: iu zavetnik i j a bij a u skih bosaeev >koi Leopold groi Petazzi. On je zlasti čislal njihovega prijor ju Dunajčaua o. I Jermana Jo/eia a s. j 1 dano. ki ua je imenoval za svojega k o n z i s t o r i; > k e g a svetnika. Leta i 7' i. ie več pruskih vojnih jetnikov stopivsih v cesar>ko »mžbo - preje io s v. katoliško vero. Poiue vala sta jih I: - k i! c« i t *i: < •. M Uej a s pjj,, lldeamz - i - i' e ii*' . l/p:e* I >:;ij«.liei -» r.au< v cerkvi v ::i i j »vi » v -r«» z p >'.\ d i ) 1 - k i i C t i . e s i k i ; C i 1 ■ 1 U i! i V d i' v g e eeri; ve v Ljtibij mi in v okoiiji n » duhovna opravil i. i/z« ie'a ». "e h'»hl v^ako s-. !«> k r» d -kakvi: :!iist\ \ spii.tl-k » cerkev sv. Llt-zaoee; / it je d »j d nie n magistrat samostanu po j: deželne veljav-.- (i. j .'!) gld. Ji. kr luir.ske \elvive) na leto. Da bi jii Mig ne v dar I s 0'.zar« m. p -siij d. -o diskalc« ti v-.»ko ieto e'. e' t"a.;ii po « :»•. g ; urna. u; t<:ika v e r.ev s\. : ,i» ; ,, v'a - • ..m-.a •»p:.:! pre-s*.e' -• da:.te. I.iko st» b.ii -kleni: let1 17~» ». N e k i j i e i - » ii »d i i i i) o s a či n a s .. ( j ;t ti a n m i > e v i. v I > r .i vije N :n -tu ' mi', po ikje pi i>> . u: " -II dan \ doma-» verkva pri oj; : - v I« ;t\ •. I - r. d..j jv »s i diska'če i'Oin po, i \ z .; - ! a v »l t» s i r; e* C e i \ e M e g o \ • e. \ križev ii ški erkvi jc im - postne propovv ti ze gor, ..:;: ajeni o. I ieitu »n .t »z . a s. 1 blari • \ a s v. I g '.).. ■ . j ... u 11 t.: i . / i». j«. p r < i • •»v e -do v al po s j 11 \ ;. s k o v jezuitski e » », v i sv. Jakoba v Ljubljani o. Marko Pohlin. Letopisec iz tovarištva Jezusovega ga ne omenja ime-noma. nego pravi, da je b:l t i dan slavnostni slovenski govornik ..avgustiuec diskalceat najnovejše slovenske slovnice pisatelj" (Augustinianus Discalceaiu* novissimae gramaticae carniolicae Auctrr). Ni je bii»» pro po ved niče ljubljanske. ki bi je ne bil o kaki znameniti cerkveni svečanosti proslavil z govorom v slovenskem ali v n e m š k e m jeziku kak bos- avgustiuec. V v! i - k .ilt e a i > k e m samostanu so g o -j. i i nauke. Leta 17,0. je poslal pokrajinski kapitul tja še s i dijakov, da e baviii s poučevanjem lee a t v. Neimenovan župnik je izročil pred svojo -nu jo ieta i T di>kalcc..tskemii prijorju sio zlatnikov t. j. 4i k a s o 1 a. Piod modioslovških iu bogoslovskih naukov >o bile javne razprave m knjižna dela oo. dis-kalceatov. kaziie stavke ;z modroslovja -»> o bde I a val i o ud a j vsako leto v javnih pi ep.rkaii jezuiti i a njihovi učenci. Njihov zgled so posnemali t ranči skani v Ljubljani, na Sv. Gori poleg Gorice, na T r satu. v Novem mestu in na Klancu. V ?ej st:,,:vi t i i —'» hoteli zaostali ljubljanski diskalceati Leta P }>0. je branil v cerkvi -v. .i »zeli m.tdroslovje sv. Avguština in sv. Tome Akviiiskega diskalceat br. Kasijan a s. Rcgina. P-vpirke o modrosh,v-kih in bogosjovskih točkah /\ah -o jin častne razprave (Honorar Dispu-tai.on) s,, vprizarjali v svoji obednici. \ b: li .'O nanje m en i h e d ru gi h 1 j u bi j a 11-s s i h - .ir.oM.in »v in ti -o pridni posegali v : !.-:jo\,, . Dne !. prosinca 1 7o o s j vršila u • o m a d e / a 11 B og .». <» d ici posveče 11 a. iz a - i" it 1 igi ■ -1» »v •• ii t» »ck obstoječa častna r a z -p : a v a " - k r i v 11 o s t i v č 1 o v e c e 11 j a. Pred- Savi). T a g r a ii je bil središče S I o v e 11 s k e ni a r k e.x V 10. sto-letju ločujejo pri letopiscih in zgodovinarjih tri slovenske iztočne meje nemške vladovine. Prva je karant insko-vindiška meja ali sedanji sp> .dni Stajar. Druga je Kranjska 'Gorenska) med Irijulskim in Karauianijo (Koroško) in kakor meja proti Horvaski je viudiska marka Istrska, ki se še v 1 ~>. veku imenuje .Marka" (in Mottling und der Mareh). Torej okraj z glavnima naselbinama Metlike 111 Črnomljem je prava viudiska marka istrska, spodnja stajarska pa viudiska marka Ka-r.uitaiiska (Koroška). V se pa s o bil e v ; e -lesene v o j v o d i 11 i bavarski, t e 1 tako n e 111 s k 1 d r Z a v i. J.j r i - t j /vrni" t HHJ -i J2'. . l»:"Mt/ .li.>t!i, K" 1 .il|i i>ri«i« ) Popotne drohtine VIII. L u 11 d . 29. julija. |'os|o\ivsi se od glavnega mesta Švedske sem poiskal brzovlak. da me nese nazaj proti jugu. V \o/u sv m Jobil prijaznega Šveda, s katerim sva ostala noter do mesta Malino popotna tovariša. Obokal je svoje sorodnike v Stockhohnu. in sedaj se vr.ičuje tje. kjer ima službo. Bil je visoko zraseen elovek ter po >vojun poklicu ključalničar. Švedi so obče znani zaradi svojega vljudnega \edenja. Prav zaradi ajihove dvorljivosti jim pravijo .severni Francozi". Norvežani so hladnega m resnobnega značaja. Sved pa je živahne, prijazne narave. Hiteli sjao po rodovitnih planjavah in dospeli v mesto Norrkoping Tod mimo sC vali reka Motala, n.i kateri plavajo velike ladije. Ob njenih biegovih je mnogo to\aren. ki dobivajo zadostno \oiino množino za svoje stroje. M »tala te e e iz jezera \ e tem. Spominjal s<.m se znane švedske svetnice, ki je bila doma v tem kraju. s\. Brigite. Brigita je živela v štirinajstem stoletju ii;io.'> Kot devica, žena in vdova daje izgled posebne bogoljubnosti. Obiskala je troje najslavnejših božjih potov: Rim, Jeruzalem in Kampostelo. Izvanredno je sočuvstvovala s Kri-štovnn trpljenjem, katero je čestokrat premišljevala < solznimi očmi. Bolniki in reveži so imeli v njej svojo mater. Izmed samostanov, katerim je bila ona vstanovnica, se je posebno odlikoval samostan Vadstena. ležeč na vzhodnjem obrežju prej imenovanega švedskega jezera Vetern. Ko je sv. Brigita umrla v Rimu, prenesli so njene telesne ostanke v Vadsteno. Luteranska doba je odpravila ondotni samostan, toda poslopje, ki je sedaj bolnišnica, stoji še dandanes. Prav tako kakor Brigita, živela je njena hči Katarina. Tudi t.i je prišteta svetnicam. God prve se obhaja S. oktobra, god druge 24. marcija. (Glej življenje svetnikov.) Proti večeru smo došli v L u 11 d na južnem Švedskem. Lund ui veliko mesto, šteje le sedemnajst t is« »č prebivalcev, toda ponaša se z vsetiče-lisčem. Vseucelisče ni tako staro in slavno, kakor ono v I psali 1 severno od Stockholma). vender je obiskuje lepo število dijakov. Njihovo življenje je baje zelo dobro vrejeno. Popivanj skoro ne poznajo, vsled tega tudi ni pomičnega razgrajanja in pretepov. O kakem dvoboju pa sploh ni govora, ker se smatra na Švedskem dvoboj za navadno hudodelstvo ter se kakor tako strogo kaznuje. Župnik .J«»sip l.avtižar. Iz domovine. Popotni spominji na Dolensko. _!.<. pa n.iS;i domovina." Mrv.itsk s n.ir. pesem. (Ki mre. | Ker se na Grosupljem železnica razcepi na dve progi, novomeško in kočevsko, sledimo nekoliko drugi, ki vodi proti jugu. Kojkoj se nam odpira namreč lepi razgled na račinsko dolino. Prva znamenitost te doline je velikanski boštanjski grad, katerega sem pa nekoliko opisal že 1. 1899. v .Zg. Danici" list 34. str. 270. v spisu: .Tri d 11 i iz s v o i e g a življenja44. Torej naj opustim tu ta opis. A nečesa naj omenjam. Ko sem se I. 1840. šolal v Ljubljani, bil sem v stanovanju pri gospodarju, ki je služil v svojih mladostnih letih pri grol Blagajevi rodbini v Bostanju menda kakor kočijaž. Mnogokrat nam jc pripovedoval dogodke iz vojskinega časa 1. 1813. v ondotni okolici; - med drugim tudi, da jc bila šla „boštanjska gospoda" v dan Hi. sept. IS 13 na neko višino, odkjer je po daljnogledu opazovala boj med Avstrijci m Francozi na cesti vrini Peščenika. Lahko bi M bil zapomnil o tem kaj več natančnega; pa kaj pregovor pravi: „Otiok je tele". To pa naj omenjam, da je boštanjska graščina naj večja in tudi naj trdnejše zidana med vsemi imenovanimi te okolice. Lahko bi se reklo, da je zidana za večnost. A ohrairenje takih velikanskih poslopij mora stati tudi lepe novce. Bog varuj gradu zlasti potresa, ali pa požara! Od boštanjske graščine naprej se vije račiitska dolina proti jugu, in iz njene siede kipi, kakor iz blejskega jezera otok s cerkvijo. Kopaujski grič tudi z ulično cerkvijo na vrhu. Se ve: v Bledu vun iz vode; t;i vun iz planjave. Se naprej od Kopanja je Cusprski grad, ki zadnji cas baje tudi pogosto menja svoje lastnike. Se neke znamenitosti le okolice naj opomnim spoštovanim bralcem. Proti zapadu od ka-činske doline proti Smariji se dviguje višina s cerkvijo sv. Nikolaja, ob kateri stoji tabor. Njega omenja že Valvazor. Ta stavba je menda ena izmed zadnjih zgradeb te vrste, ki se v naši deželi ohranile do sedanjih dni. Cerkev iu tabor sta bila baje že v prav revnem stanu. Pred kakimi šesterimi leti je dal tedanji sentjurski župnik Matej Sitar, med tem časom že umrli dekan sina-rijski, oboje: cerkev in tabor temeljito popraviti in prenoviti. Tabor je sedaj cerkovniku v pritličju za hlev, nadstropje pa za stanovanje. ' uietnisko nenavadno izobraženi dekan Sitar je ob vsej popravi varoval častiti) starino. Ta naj bo važen namigljaj vselil in povsod: č e p o j) r a v 1 j a t e . vprašajte in vprašajte. Koliko > e je že podrlo v nas z g o ti o v i n i i n u m e t n i j i v k v a r. O, k o bi se to no v o kar se je naredilo- m o g 1 o d a -n e s tak o podreti, da bi staro zopet zopet prišlo na d a u. C e m u p a n a m je .Društvo za k r š č. u m e t -n o s t" v Ljubljani, č e g a n e v p r a -sate ? Ta okolica ima še eno znamenitost, ki je za omeniti, namreč vas Paradisče, ki je pozidana ob podnožju Magdalenske gore. Tu so našli pred malimi leti mnogo rimski h grobov. Vas Paradisče ima jako prijetno solnčno lego, rodovitno zemljo, ter zelo redne in trezne prebivalce. V vsej vasi ni - niti krčme, niti žganjetoča. Koliko vasi je v naši deželi, ki bi se ponašati za-niogle z enakim? Proti zapadu od Grosuplja pelje državna cesta in železnica proti Smariji. Nisem se mogel pomuditi na Grosupljem, kateri kraj mi je bil priljubljen zarad dobrih prijateljev in znancev že od davnih časov, iu mi je tudi vedno še. Kakor od Radohove vasi do Zatičine, tako so se tudi od Grosuplja do Sniarije graditelji železnice dobro vedeli in znali ogibati dolenskih obiigalnih kiaucev. Pravijo da gre ta pioga do malega po starodavni rimljant i. str. b. Dekanijska cerkev je zelo stara, in opominja v svoji stavbi, zlasti pri ladiji. nekoliko na nekedanji) starološko cerkev. Ako bi s t a I a ta s t a r o 1 o s k a še sedaj, j a v a 1 j n e bi jo {> odiral i. Se zadnje trenutke, ko so se vršile že priprave za razrušitev stare I rilarske cerkve, mi je rekla razumna žuia: „.lako škoda je je podirati!" Neuka ž e u a je bila torej u k o v it umetnik. Žalost u a m a j k a n a s i starino- in naši u m e t u o I j u b -nosti! Mimogrede naj o Smariji se povem, da je ta župa izmed najstarejših duiiovuij nase dežele. Njen pricetek sega nazaj v 1. !_\SS. Kakor je pa zanimiva sploh vsa ta okolica, tako tudi sme sina-rij^ka duhovnija bili ponosna na svojo proteklo>t Za Valvazorjcvcga časa je štela 2~> podružnic ter je po>tala v teku doigih let mati peterim novim samostojnim duhovnijain. le >o: St. Jurij ob Smariji, Kopanje. Žahn.i, Polica in So»tro. Nase dni ima le (i podružnic in 1 kapelo, v kateri h1 sine opravljati tudi sv. masa. O Valvazorjevem času je stal poleg smarij>ke cerkve tudi tabor. Kje pa ravno, in kedaj je bil porušen, ne ve nobeden človek. Vpraševal sem o tem. a nobeden se ga več ne spominja. N o b e d e u ne s p o m i n j a d a n e s b i g a ne p o -d i r a 1 n o b e d en. Nikedo, k e d o r c e s a u m e v a ! Vozeč mimo Sniarije -a m se v zi\o opominjal svojega Mniccnca iz mladostnih let iu poznejšega prisrčnega pobratima, ondotnega bivšega dekana Andreja Drobnica. Mnogokrat smo se pri njem le-tod imeli dobro. Človek je občutil nekako izvanredno veselje, občevati s tako pre-blago dušo. Srce je nosil na vedrem in tako prikupljivem obrazu. A zdaj že počiva tam v domači bloški zemlji Bog mu posladkaj večni mir v grobu na rodnem kraju. I udi od Smarije naprej so prav dobro znali izpeljati železnico z ondotnili višin v ravnino proti »Žegnanemu studencu". Oziraje se po višinah nad to vasjo proti vzhodu sem zopet gledal v duhu nazaj v viharno leto 1813. in se spominjal bojev, ki m) se tudi tu vršili takrat med Av>trijci 111 Francozi. Moj nepozabni rajni oče Luka so mi pravili, da m) uprav eden med taistih osodniii dni potovali v kupčijskih zadevah črez hribe iz Železnikov v Tržič, ko se jc vršil boj "k.di Žegnanega studenca. Dejali so mi: »Ko sem zaslišal iz tako velike daljave grom topov, pokleknil -cm sredi pota na tla. vzdignil roke proti nebu. in goreče prosil G o-pod Boga, naj bi naklonil zm igo cesarskim." Tako so namreč imenovali takrat naše avstrijske vojake. Taki spo-inmji na očeta imajo nadnaravno moč: solze privabijo človeku v oči. In pa ti naši stari zvesti Avstrijci - s e - I i ne i z g u -b i v a s e m ter tje med avstrijski m i narodi čut za to veliko našo doni o v i n o ? M c n d a s e. A m o ž a t o in krščansko to ni! Že v noč smo se pripeljali v Ljubljano. Vender nisem moral prenočili ondi; nego v pozni uri še sem -e odpeljal proti Škojji Loki do svojih ljudi. Naslednje jutro sem bil doma. Res je namreč. kar pra\i pregovor: »Ljubo doma, kedor ga ima." Z.i sklep mi je prišlo še to-le na misel: Tolikokrat citiramo \ svojih spisih rajnega Val-vazorja. ki je žrtvoval domovini v čast ne le svojih dušnih in telesnih moči, nego tudi vse ogromno svoje premoženje: Bog ve, če si kedo kedaj domisli, da bi izuiolil tudi za mir in pokoj njegove velike duše kak »Oče naš?" Nadučiteij .1 l.«vienik. Iz sveta. 40.000 Marijinih otrok toliko ljudi je bilo zbranih konec meseca vinotoka t. I. na Marijinem shodu v Lvovu. Napravili so velikanski izprevod, ki so se ga na proslavo Brezmadežne vdeležili ondotni viši škofje, škofje, ce-arski namestnik, deželni maršal, mestni župan, členi gosposke zbornice, državni in deželni poslanci. Poslednjo sejo so proslavili z govori: predsednik akademije znanosti grol Tarnovski, kmet Tečar iu skoi Pelčar. m. k. Ruska žena na rusko-japonskem bojišču. Kakšne požrtvovalnosti iu samozatajevanja je sposobna žena. kaze nam najlepše sedanja rtisko-japonska vojna. V tej grozni dobi vseuboja, v vzdušju polnem človeške krvi, ko stok ranjenih in umirajočih zaglusa pokanje pusk in grmenje topov, prikazuje se angelj prinašajoč tolažbo iu pomoč ruska žena. Ne ie Usmiljene se-tie. gospe iz najboljših rodbin, kneginje, hčerke milijonarjev, vajene obilnosti in zložnosti. so nastopile težavno pot na Mandžursko, da bi kakor prave apostolke krščanske ljubezni izvrševale posel zahtevajoči pogum, samozatajevanje, nenavadno junaštvo in sicer tem večje, čim nežnejša je ženska duša in čim večji je njen naravni odpor proti vsemu, kar dihti po krvi. Čuditi se moramo tem junakinjam, ki se nahajajo povsod na bojišču — nekaj korakov za strelno črto, v oddelkih, k; iščejo ranjence, v vsakem vagonu, ki odvaža nesrečnike z bojišča, in ob posteljah umirajočih v bolnicah. Koliko teh milosrčnic je ob izvrševanju njihovega plemenitega dela na bojišču že zadela neprijateljska kroglja. koliko so jili pobrale bolezni. A vender prihajajo vedno nove sestre, nove junakinje, ki popolnoma pozabljajo nase in se do.eia žrtvujejo blaginji b I i ž n j e g a i 11 svoji do m o v i n i. Strežnice, ki so v srditem boju ob vžigajočih in uničujočih srapnelih v bitvi pri Ljaojanu reševale ranjene, ko so jeli pešati že možje omagovaje pod težo službe, so prejele od ruskega carja za odliko red sv. Jurja. V. K. .l):iniea* izliaja vsak petek na celi poli in velja po posti za vse leto ij kron. za pol leta 'i krone, za četrt let«; 1 kron« to vin Znnaj Avstrije velja /.a w leto 7 kron; za Ameriko kron. Ako iti bii petek praznik, izide .Danica" dan poprej V I pihljam >e dobivajo posamezne številke po ll) vinarjev v Ivane l»i c li 1 e r j e v e tahakarni ni KongJcsnem tr^u