j Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. |
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetij»ke družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje V iljem Rohrman.
štev. 8.
V LJubljani, 30, aprila 1927.
Leto XLIV.
VSEBINA: Jubilejna kmetijska razstava. — K pridelovanju prosa. — Nevarnost pred grozdnim moljem. — Njivski pol'ž in njegove poškodbe. - Sajenje in prvo oskrbovanje hmelja. — Nekaj pripomb k zboljšanju hmelja. — Slabi uspehi z dungitom. — Difterija ali davica perutnine. — Naši goveji hlevi in svinjaki v zimskem času. — Razstava goveje živine v Mozirju. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Dopisi. — Književnost. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati.
Jubilejna
Vse ni podružnicam!
Kmetijska družba je poslala vsem podružnicam okrožnico z vabilom na jubilejno razstavo in je priložila tudi program razstave, i emu vabiiu so se odzvale dosedaj le nekatere podružnice. Okrožnico smo poslali kot tiskovino v odprtih kuvertih. Vse kaže, da mnoge podružnice tega vabila niti prečitale niso, ampak da so ga kot tiskovino kar odložile in v nemar pustile, tako da niti ne vedo, ali jim je na okrožnico kaj odgovoriti ali ne. Tudi v „Kmeto-valcu" smo objavili okrožnico, ki se, kakor vse kaže, ni zadostno uvaževala od strani podružnic. Prosimo zaraditega načelnike in podružnične odbore, da se zavzamejo za stvar in da odgovore družbi, kako se nameravajo udeležiti jubilejne razstave. Naj skličejo v ta namen sestanke, da se vprašanje reši. Podruž-
nice, ki imajo sedaj občne zbore, naj spravijo pri tej priliki jubilejno razstavo v razgovor in naj poročajo o uspehu družbi. Odbor za jubilejno razstavo želi vsaj do konca maja izvedeti za vse podružnice, ki se bodo udeležile jubilejne razstave s svojimi pridelki, izdelki, prirejki itd. Obrnili smo se tudi na vse okrajne kmetijske referente z vabilom, da podpirajo to spominsko prireditev in da gredo podružnicam in posameznim razstavljalcem na roko in da tudi sami sodelujejo pri nabiranju gradiva za razstavo. Vsak okraj mora biti na razstavi primerno zastopan. Pokazati treba, da se zavedamo svojega stanu in svojih poklicnih dolžnosti. Priglasila za razstavo naj se pošljejo podpisani družbi zadnji čas do 31. maja Kmetijska družba za Slovenijo.	' '
K pridelovanju prosa.
Prof. inž. Ferdo Vončina, Maribor.
V naših krajih pridelujemo proso v manjši meri. Ta rastlina daje v našem podnebju razmeroma prav lepe pridelke, ki presegajo dostikrat pridelke drugih žitnih rastlin. Da te pridelke dvignemo, .moramo upoštevati pri tej rastlini vse tiste posebne pogoje, ki so najbolj merodajni za višino pridelkov.
Važni pogoji za uspevanje.
Prosena rastlina je -zelo občutljiva proti mrazu. Za kaljenje in svoj razvoj potrebuje celo več toplote kot koruzna rastlina, pa tudi tekom svoje rasti po^ trebuje precej toplote. Uspešno kali seme šele pri toploti nad 12 stopinj C; nižja toplota občutno ovira kaljenje, mali mrazovi ji pa naravnost škodujejo. Tudi znižanje toplote med rastjo ima za posledico, da zastane v rasti. Sejati1 jo moramo pozneje kakor koruzo, ko se že ni bati mrazov. Setev po strniščih ima uspeh le po rastlinah, ki jih zgodaj spravimo, kakor n. pr. po zgodnji krmi. Po žitnih strniščih pa prosa ne moremo sejati, ker raste en mesec dlje kakor ajda; vsa zoritev prosa bi se tedaj zavlekla v dobo, ko nastopajo že jesenski mrazovi. Vsa žetev bi s tem trpela. Morebiti bi dale kaj uspeha zelo
zgodnje vrste prosa, v milem podnebju, po zgodnjem žitu in v krajih, koder je jesen topla.
Prosu ugajajo bolj lahke, sprsteninske zemlje. Izgleda pa, da ni tu toliko merodajna mehanična sestavina lahke zemlje, kot pa veliko bolj to, da je zemlja topla. Zato proso zelo slabo rodi v težki vlažni zemlji, mokri glinasti, pa tudi v težji lapor-nati zemlji. Važno je, da mora biti zemlja za proso kolikor mogoče brezplevelna. Zato je umestna setev prosa po rastlinah, ki ostavljajo polje plevela čisto (po okopavinah, po zgodnjih krmskih rastlinah). Ko vskali proso in razvije par listov, zastane v svoji rasti, toda le navidezno, ker ta čas hitreje razvija in podaljšuje svoje korenine kakor pa nadzemske dele. Zato ga v tej dobi rad preraste plevel, ki ga potem duši in zelo o-vira v daljnjem razvoju. '
Priprava zemlje in setev.
Za proso moramo zemljo kolikor mogoče zrahljati. Globoka obdelava (nad 25 cm) kot je za okopa-vine umestna, tu ni potrebna, toda obdelana zemlja pa mora biti dobro zdrobljena, površinski zlog zemlje, v katerem ima seme kaliti, moramo fino zdrobiti, tako da ni nobenih grud in kep na površini. Proseno seme je drobno in potrebuje za kaljenje tudi dobro zdrobljeno prst.
Ako sejemo proso po okopavinah, tedaj moramo že jeseni njivo sprašiti; spomladi, ko se je zemlja osušila, jo prevlečemo, da se do setve brazde ne zaskorjijo. Zelo dobro pripravimo polje za proso, ako pred setvijo zemljo srednje globoko zrahljamo, ne da bi jo obračali. S tem preprečimo preveliko izhlapevanje vlage in morebitno zaskorjevanje. To delo opravimo z razruševalcem, oziroma s kultivator jem;' če pa tega orodja nimamo, pa tudi z okopalnikom (planetom), katerega je treba v ta namen le primerno urediti. Tako rahljanje je na vsak način dobro, namesto ponovnega oranja, zlasti takrat, ako se zemlja spomladi zapere. Tako zrahljano zemljo je še pred setvijo z lahko brano fino zdrobiti. V ta namen so kaj pripravne lahke železne brane s kratkimi zobmi, takozvane setvene brane.
Po spomladni zgodnji krmi je za proso polje preorati in paziti pri tem, da ne orjemo prevlažne zemlje. Pri oranju naj se zemlja siplje in drobi. Tudi za brano ne sme biti zemlja prevlažna.
Sejati smemo, ko je površina zemlje dosti suh ,; torej v suho. Pri ročni setvi na široko naj se ne seje pregosto; zelo umestna je setev v vrste, posebno ako imamo stroj za setev v vrste. Setev v vrste da veliko močnejše rastline. Razdalja vrst pa naj bo tu večja kot pri drugih žitih, svojih 15 do 25 cm. V tem slučaju je mogoče namesto prve pletve, proso okopati, kar je veliko hitreje in cenejše izvršeno kot ročna pletev. Semena ne smemo sejati pregloboko, 1 cm kvečjemu do 2x/% cm globoko. Pri setvi na široko moramo proso pač dvakrat opleti, ker mu drugače zelo škoduje plevel, tako da dobimo malo j pridelka. Da se pa tudi pred prvo pletvijo prevleči z ' lahko brano; s tem zatremo precej plevela.
Pravilno gnojenje.
Glede gnojenja prosu imamo zelo malo znanstveno dognanih podatkov, pa tudi zelo malo izvršenih gnojilnih poskusov, po katerih bi se dale dognati posebne zahteve prosene rastline. Za presojanje potrebe gnojenja si1 pa moramo predočiti, da razvija prosena rastlina svoje korenine pretežno v živi plasti; od tam črpa največ svoje hrane, potrebuje torej veliko hranilnih snovi, ki pa naj bodo rastlini lahko dostopne, torej v tako pretvorjeni obliki, da jih rastline lahko usvojijo. Rastna doba prosa je v primeri k ostalim vrstam žita kratka. V tej kratki dobi si mora ta rastlina usvojiti vso potrebno hrano, kar je mogoče le tedaj, ako je ta hrana zadosti pripravljena. Zemlja naj bo dobro ugnojena in založena s hranilnimi snovmi že od prejšnjih gnojenj (kakor n. pr. po dobro gnojenih okopavinah). Ako ni, tedaj moramo gnojiti prosu s hitro delujočimi1 gnojili (apneni dušik ali čilski soliter, superfosfat, med kalijevimi gnojili pride v poštev samo kalijeva sol). Gnojenje s svežim hlevskim gnojem ni za proso, ker se v takem gnoju prepočasi razkrajajo in pripravljajo potrebne hranilne snovi. Vkljub takemu gnojenju ne dobi rastlina dovolj potrebne hrane. Hlevski gnoj bi moral biti že par mesecev pred setvijo v zemlji, da bi zalegel.
Ne gre samo za to, ali in koliko se gnoji, temveč tudi kdaj in v kakšni obliki se dajejo poedine hranilne snovi.
Gnojenje z umetnimi gnojili je pa tudi iz sledečega razloga bolj umestno in pravilno. Ako imamo proso na lažji zemlji, bi morali tudi tu zaradi ve-
like potrebe prosa (na lahko dostopni hrani) gnojiti s hlevskim gnojem že precejšen čas pred setvijo. S tem se pa izpostavimo nevarnosti, da se izgube hranilne snovi vsled izpiranja v spodnje plasti. Gnojenje s hitrodelujočimi mineralnimi gnojili je zaraditega umestno.	(Konec prih.)
Nevarnost pred grozdnim moljem.
Naši vinogradi so letos v veliki nevarnosti) pred grozdnim moljem ali, kakor ga znanstveno imenujemo, preči grozdnim sukačem, ki nastopa na trti najprej Kot seneni črviček in pozneje kot kiseljak. Lahko nam ta škodljivec uniči velik del letošnje letine ali pa tudi vso, Kakor se je zgodilo pred dvemi leti na Nemškem. Nihče ne ve, Kako bo letos nastopil. Na vsak način moramo biti pripravljeni in moramo s polkončevanjem tega škodljivca pričeti, preden se nam vgnezdi na grozdnem zarodu. Vsi vinogradniki — brez izjeme — se moramo že sedaj preskrbeti s potrebnim sredstvom proti temu škodljivcu in ga moramo preganjati, preden začne delati škodo. Ze senenega črvička je treba zarreti, da ne bo pozneje kiislega črvička na grozdnih jagodah.
Proti grozdnemu molju še po dosedanjih izkušnjah najbolj uspešno bojujemo s takoimenovanim „urania-zelenilom". To je zelen in strupen prah, ki ga kaže primešavati galičnemu škropivu, tako da se obenem varujemo pred peronosporo in pred grozdnim moljem. Da ga lažje primešamo, ga kaže primešati najprej apnu oziroma apneni brozgi, ki jo potem še bolj razredčimo, preden ji prilijemo raztopljene gaBce. Na 100 1 galičnega škropiva vzamemo 12 dek urania-zelenila. Ta strup' morajo mali črvički dobiti vase, preden se zapredejo sredi cvetnega popja. Zato je važno, da škropimo v pravem času in dosti zgodaj. Prvič je škropiti zadnje dni meseca maja, nekaj dni po glavnem letanju molja, drugič pa dober teden pozneje. Na glavni nastop metuljčkov moramo biti torej pozorni. Od srede maja je treba nastop molja po vinogradih opazovati. Cez dan se skriva metuljček pod listjem, na večer !in ponoči pa leta in se plodi.
Če bomo o pravem času škropili trte in zlasti zarod in če se bomo tega dela lotili vsi od kraja, potem je upati, da bomo zatrli senenega črvička, in če tega zatremo, potem tudi kislega črvička ali ki-seljaka ne bo.
Ker grozdni molj dlje časa leta in trpi zaraditega dlje časa tudi vsa njegova zalega, moramo na vsak način prvo škropljenje ponoviti.
Naša dolžnost je, da se najprej in skupno popri-memo pokončevanja senenega črvička z urania-ze-lenilom. O škropljenju proti kislemu črvičku bomo pozneje pisali.	R.
Njivski polž in njegove poškodbe.
Zadnji dve leti je delal njivski polž veliko škodo po njivah in vrtovih. Mestoma je nastopal v takih množinah, da je pokončal vso setev ali pa močno poškodoval mlado strn in druge sadeže. Tudi pri vrtnih rastlinah je povzročil mnogo škode. Da se je ta golazen v lanskem letu tako razširila, je pripisati mokremu vremenu, ki najbolj prija tem nevarnim
Polž v naravni velikosti, Jajčna zalega. Objeden mlad fižol. Objedena mlada rž. Objeden paradižnik. Objedena detelja. Objeden list zelja.

škodljivcem. Njivski polž objeda vsako zelenje in je nevaren posebno zaradi svoje hitre razplodbe, ki jo je pripisati samooplodbi. Pod. 16. nam kaže razvoj polža in njegove poškodbe na raznih sadežih. Najhuje je to, da je tega škodljivca tako težko zatirati in da nimamo skoraj drugega sredstva, kakor da ga iščemo in pobiramo izpod nastavljenih skrivališč in kep in da ga preganjamo z apnenim prahom.
Upoštevaje vse te okoliščine, je razdalja med sadeži lahko 1.20—2.20 m; kot srednjo mero jemljemo na zgodnje vrste 1.40 m, za pozne 1.60 m. Tako zasadimo na 1 hektar pri medsebojni razdalji sadik 1.40 m (vsak sadež zavzema površino 1.96 m2), 5102 sadežev (na oral 2918), pri razdalji po 1.50 m (površina 2.25 m2), 4444 sadežev (na 1 oral 2533) in pri razdlaji 1.60 m (površina 2.56 m2) 3906 sadežev
Pod. 16. Njivski polž, njegova zalega in poškodbe.
Sajenje in prvo oskrbovanje hmelja.
Sedaj je najprikladnejša doba za saditev hmelja, zato podam nekaj navodil, kako je pri tem delu pravilno postopati.
Preden začnemo s saditvijo hmeljevih sadežev, moramo zemljo poravnati z brano, označiti vrste in zakoličiti mesta za sadeže. Vrste moramo začrtati v smeri prevladajočega vetra, če le mogoče v smeri od severa proti jugu. Če je zemljišče nagnjeno, tedaj je izpeljati vrste počez, da na ta način preprečimo od-plavljanje zemlje. Kakor pri setvah in saditvah sploh, je posebno paziti na gostoto saditve. Tudi pri hmelju ne bo pridelek večji, če so rastline preblizu skupaj. Največ pridelamo na zmerno gostih hmeljnikih. Toda nemogoče je določiti, katera razdalja je najbolj primerna. Gostost saditve je zavisna od sestave in lege zemljišča, od vrste hmelja in od načina gojitve. Zgodnje vrste hmelja so nekoliko slabejše v rasti, zato jih sadimo nekoliko gosteje nego pozni hmelj. Močna, rodovitna zemlja ne prenese tako goste saditve kakor revnejša tla. V Sloveniji sadimo hmelj samo v četverokotu (v kvadratu), ker je to primernejše za obdelovanje. Trikotna saditev pri nas ni priporočljiva.
(na 1 oral 2226). Najboljša razdalja je 158 cm, t. j. na 1 ha 4000 sadežev.
Pri odmerjanju in začrtavanju mest za sadeže označimo točko, na katero pride kol ali hmeljevka (navadno 20—30 cm od sadeža); torej je njivo najprej zakoličiti.
Saditev hmelja. Ko smo natančno zakoličili točke za droge, začnemo saditi. To delo lahko vršimo od začetka marca nadalje do polovice maja. V ta namen izkopljemo v dobri zemlji .najprej z motiko ali z lopato 20—30 cm globoke in 30 cm široke jame. V prodnati zemlji morajo biti jame 60 cm široke in globoke ter napolnjene s kompostom. Že pri rigolanju moramo zemljo temeljito pognojiti s hlevskim gnojem. Če pa tedaj tega nismo storili, moramo sedaj v izkopano jamo vreči nekoliko dobro vležanega gnoja. Nato posadimo v jamo sadež tako, da so očesa oziroma popki obrnjeni navzgor proti površini, nato ga pa zasujemo in dobro potisnemo v zemljo. Da se zemlja okrog njega dobro vleže, jo je ob saditvi nekoliko zaliti, najbolje z razredčeno gnojnico. Tudi okrog sadeža samega je koristno natrositi dobrega razkrojenega gnoja, ki ga pokrijemo z zemljo ter jo okroginokrog nekoliko-stlačimo1. Paziti pa moramo, da pri tem ne poškodujemo sadeža.
Zgornji popek sadeža pride v lahkih zemljah 10 do 15 cm, v težkih pa 5—10 cm globoko.
Pri saditvi je večkrat vprašanje, ali je na eno mesto posaditi samo po eno sadiko ali je treba dveh. Dosedanje izkušnje so pokazale, da zadostuje ena sadika, ki pa mora biti dobro razvita, zdrava in sveža.
Prvi poganjki zasajenih korenik poženejo pri dovolj vlažnem in toplem vremenu v 10—14 dnevih. Navadno pa ne pribodejo vsi sadeži hkrati iz zemlje, temveč nekateri prej, drugi pa celo več dni pozneje. V slučaju, da nastopijo po saditvi suhi dnevi, je dobro sadež zalivati z vodo, še bolje pa z razredčeno gnojnico, s čemer znatno pospešimo rast. Če nimamo gnojnice, dosežemo precej isti uspeh s čilskim solitrom, ki ga raztopimo v vodi in zalivamo z njo posajeni hmelj. Če nekateri sadeži ne poženejo niti po 20—30 dnevih, jih skrbno odgrnemo in pregledamo, če so še sposobni za življenje. Če ni upanja, da bodo pognali, jih čimprej zamenjamo z novimi.
Ko dorastejo sadike do pol metra visoko, jih prvič okopamo, in sicer deloma za to, da uničimo plevel, deloma pa da zrahljamo zgornjo plast zemlje ter ohranimo vlago v spodnjih legah. Kasneje moramo rastline vsaj še enkrat okopati	L.
Nekaj pripomb k zboljšanju hmel a.
Poleg nepravilnega gnojenja je veliko krivo malomarno obdelovanje hmelja, da postajajo pridelki vedno pičlejši. Povsod slišimo tožiti hmeljarje, da je pridelek hmelja vedno manjši. Kje so časi, ko si dobil na enem drogu cel mernik lepih kobul! Kdor ve, s koliko ljubeznijo so negovali Savinjčani v 80. letih to rastlino, lahko vidi, kako površni so postali v zadnjih desetletjih pri obdelovanju. Nemci imenujejo hmeljišča „Hopfengarten", t. j. hmeljev
prvotni način prvega obdelovanja, ko poženo vitice. Tuintam se je ta način še ohranil. Večina hmeljarjev ga je pa iz kornodnosti in površnosti opustila, ker niso vedeli, koliko koristi prinese to malenkostno delo.
Večina dela takole: Kakor znano, požene obrezana korenina šop vitic iz zemlje. Ko dosežejo dolgost dobrega pol metra, odberemo najmočnejše, ki rastejo tiavpik iz korenine, druge pa več ali manj grdo pulimo in potrgamo. Freostale vitice napeljemo k drogu in jih v višini 30 cm priVežemo, kakor kaže pod. 17.
Drugi način je sledeči: Okrog šopa vitic, ki so pognale iz obrezane korenine, odgrnemo z motiko "zemljo in porežemo z ostrita nožem odvisne vitice tik pri korenini. V tako nastalo jamo pripognemo preoistale vitice. Nanje položimo odrezane poganjke — za zeleno gnojenje — in zasujemo jamo z rahlo prstjo. Če vitice dosežejo drog, jih rahlo privežemo. Glej por. 18.
Kaj vidimo na teh dveh podobah? Vidimo, da je drugi način boljši od prvega. Zakaj?
1. Pri prvem načinu se pri trganju poganjkov korenika mnogokrat začesne, kar povzroči motenje rasti.
na drog.
2.	Pod št. 17. požene rastlina poletne korenine, ki so glavne branilke, le na razmeroma kratkem delu (k) vitic. Pri pod. 18. pa se ta del mnogo podaljša (k 1). V centimetrih od 10 na 25 cm. Več korenin, več hrane, posebno, ker se "a ta način izkorišča tudi gornja plast zemlje. Čim v č bo hrane, boljše bo uspevala rastlina!
3.	Če primerjamo kota a in b na podobah vidimo, da je b mnogo večji. Ravno ta kot — nagnenje od navpičnice — je izredne važnosti. Rastlinoslovci, predvsem Vochting, so namreč dognali, kar je našim vinogradnikom in gojiteljem pritlikavcev že dolgo znano iz vsakdanje skušnje, da daje trta ali veja, čimbolj je njena lega vodoravna, več cvetja in sadu. Rast končnih popkov postane počasnejša, zato pa rastejo tembolj postranske vejice in nastavijo tern več cvetja. Pri hmelju je ravno tako. Hmelj, obdelan kot kaže pod. 18., požene bujne postranske poganjke z mnogimi enakomernimi kobulami. Ko dorase, ima drog podobo smreke. Tako obdelan, kakor kaže pod. 17., pa dobi obliko pahljače ali muhalnika z ogromnimi, medlimi kobulami. To vidimo posebno pri nasadih na žico, kjer rase rastlina skoro popolnoma navpično iz korenine. Da je prj-
j delek po drugem, t. j. starem načinu vzgoje obilnejši1, i je dognano s poskusi, in sicer znaša večji prirastek
do 25%. Poleg tega prištedimo pri drogih, ker ne raste hmelj tako v višino.
4.	Vitice so pri poznejšem obdelovanju manj izpostavljene poškodbi po živini, ker so zakrite.
5.	Dobimo po tem načinu boljše, dobro ukoreninjene sadike, od katerih zopet lahko pričakujemo krepke rastline.
To so v glavnem prednosti, zaradi katerih bi bilo želeti, da se naši hmeljarji zopet poprimejo tega načina, ki so ga iz malomarnosti opustili.
I. K.
Slabi uspehi z dungitom.
Jeseni 1. 1925. se je priporočalo v tem listu „dungit" kot sredstvo za konserviranje in izboljševanje hlevskega gnoja (glej »Kmetovalca" št. 9. z dne 15. oktobra 1925). Naše kmetijske šole so napravile lani potrebne poskuse s tem sredstvom. Uspehi pa niso zadovoljivi. Kakor se glasi poročilo, ki so ga sestavili inž. H. Mohorič, inž. V. Sadar in V. Petkovšek v »Glasniku" ministrstva poljoprivrede i voda za prvo četrtletje v Beogradu, se dungit ni obnesel ne za konserviranje niti za gnojenje.
Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru je porabila za poskuse 100 kg dungita. Poskus se je vršil pri 6 kravah in je trajal 11 dni. Po točni izvedbi poskusa in natančni preskušnji z dungitom obdelanega in neobdelanega gnoja je bila končna sodba, da dungit ni konserviral gnoja tako, da bi vezal celotni dušik in preprečil navadni razkroj pri gnoju. Enako neugoden je bil tudi preizkus na kmetijski šoli v Št. Jurju, ki je delala poskuse pri 8 kravah skozi pet dni in porabila na dan 10 kg dungita, skupaj 50 kg. Tudi ta poskus je pokazal, da z dungitom konservirani gnoj ni pridobil nič na dušiku.
Pa tudi pri gnojenju samem s tako konservi-ranim gnojem ni bilo nobenega uspeha, ampak nasprotno. V Mariboru kakor tudi v Št. Jurju se je pokazal n- kontrolnih parcelah večji pridelek kakor pa na onih, ki so bile gnojene s konserviranim .gnojem, tako da je bil uspeh popolnoma protiiven (negativen). V Mariboru še semena niso nazaj dobili, v Št. Jurju pa nekaj malega več. Končna sodba gori imenovanih strokovnjakov je ta, da ima dungit le toliko vrednosti v hlevskem gnoju, kolikor znaša gnojilna vrednost dungita po njegovi kemijski sestavi. Od rabe dungita pa je treba odsvetovati pri konserviranju gnoja, ker sredstvo ne konservira in je pri sedanjih cenah predrago, da bi služilo kot umetno gnojilo.
Dotično poročilo v ..Glasniku" je seveda rbd-prto s točnimi številkami in potrebnim popisom. Našim čitateljem pa naj zadostujejo gola dejstva, ki smo jih v interesu te zadeve s tem priobčili.
—n.
Difterija ali davica perutnine.
Živinozdravnik Stanko Arko.
Zadnje čase se je v nekaterih delih Slovenije precej razširila kužna bolezen perutnine, ki jo imenujemo difterijo ali davico. Ta bolezen je ena najbolj nevarnih kug pri domači perutnini. Zanesla se je v naše kraje najbrže s purami s Hrvaškega.
Difterija perutnine je nalezljiva bolezen, ki napada v prvi vrsti kokoši, purane in golobe, medtem ko je vodna perutnina bolj varna pred njo. Pri tej bolezni razločujemo dve glavni obliki, in sicer: difterijo v ožjem zmislu, to je vnetje sluznatih kožic v kljunu in na očesu, in takozvane perutninske koze na zunanji koži glave. Prva oblika je nevarnejša, medtem ko se takozvane koze včasih brez posledic hitro ozdravijo.
Znaki difterije. Bolezen se prične brez posebnih splošnih bolezenskih znakov, tako da jo komaj opazimo. Ako odpremo bolni živali kljun, vidimo na sluznati koži okrogljaste bele lise, ki se sčasoma povečajo v siraste obložke. Včasih pa vidimo sluznico pokrito z mehko sirasto prevlako. Te izpremembe se razvijejo predvsem na nebu, na robe h in spodnjem delu jezika, v kotičkih kljuna, v žrelu in v okolici grla. Vnetje se včasih razširi tudi na sapnik in na sapnice pljuč, ali pa iz žrela dalje na golšo. Z razvijanjem bolezni postane dihanje in požiranje vedno bolj otežkočeno. Živali držijo vrat stegnjen, imajo odprt kljun in težko sopejo, tako da jasno slišimo, kako mučno in pihajoče vdihavajo zrak. Končno živali tako obole, da ne morejo več zauživati hrane. Pri obolenju nosnih votlin se izceja iz nosnic sluznat gnoj. Kadar obolijo oči, vidimo, da otečejo in da se tudi iz njih cedi sluznat gnoj. Po daljšem postanku bolezni dobijo živali tudi drisko, ki jih zelo oslabi.
Onemogle in žalostne živali sedijo nepremično na enem mestu s povešenimi perutmi in nakuštra-nim perjem, zavitim vratom in se dajo lahko prijeti. Roža in podbradki so spočetka modrikastordeči, pozneje pa postanejo bledi in mrzli. Živali vedno bolj hujšajo in končno poginejo.
Znaki perutninskih koz. Ta bolezen se pojavi na glavi, in sicer na roži, na podbradku in sploh na bolj golih mestih. Izpustijo se sprva mali kozasti mozoljčki. Ti mozoljčki se razvijejo v rumenkaste ali temnorjave bradavičaste izrastke, ki imajo velikost grahovega zrna. Včasih so tako pogosto na-sejani, da se eden od drugega držijo, ali se celo združijo v debele kraste. Roža in podbradki so ode-bljeni in spačeni.
Cesto opazujemo, da sta obe opisani obliki pomešani in se hkratu pojavita na eniinisti živali, oziroma da preide ena oblika v drugo.
Potek bolezni. Kjer se je bolezen omejila samo na kožo, jo lahko smatramo za lahko, Ko se bolezen ustavi, se mozoljci oz. izrastki nenadoma posuše, po preteku 3—5 tednov odpadejo in žival je zdrava. Bolezen se pa lahko zavleče tudi na več mesecev.
Bolj nevarno je difteritično oboljenje sluznic, ker žival ne more zauživati hrane in ker se vnetje rado razširi v notranje dele, tako da lahko povzroči onemoglost in smrt. Lahko računamo, da pogine v splošnem 50—70 odstotkov na difteriji obolele perutnine.
Zdravljenje in obramba bolezni. Pravega zdravila proti difteriji še ne poznamo. Ker ne poznamo povzročitelja te kužne bolezni, obstoji vse zdravljenje v tem, da skušamo pozdraviti, oz. omejiti razvoj in daljno širjenje tistih sirastih in bradavičastih izrastkov. V to svrho je treba izrastke na koži omehčati z mastjo, oljem, ali toplo vodo, ki smo ji pridjali malo sode. Ko smo izrastke previdno odstranili, namočimo malo vate, ki stno jo
ovili okoli konca tenke palčice z glicerinom ali ci-tronovim sokom in pomažemo s tem nastale ranice po dvakrat na dan, ali pa z jodovo tinkturo, toda samo po enkrat na dan. Glavno je, da vso nesnago previdno odstranimo in šele potem mažemo z zdravili. Oči ravnotako najprej očistimo od gnoja in nato spustimo na sluznico očesnih vek po par kapljic 2% borove kisline. Oteklino pod očmi moramo kakor hitro mogoče prerezati, nesnago iztisniti in votlino dobro izprati ter z jodovo tinkturo namazati, pri tem pa paziti, da tinktura ne pride v oči.
Proti driski dajemo zeleno galico (železni vi-trijoO v pijači, in sicer raztopimo na en liter vode 10 gramov zelene galice (1%).
Zdravljenje ima toliko časa trajati, dokler se nikjer na telesu ne pojavijo več novi izpuščaji. Tam pa, kjer bi ne bilo zdravljenja iz kateregakoli vzroka mogoče pravilno in vztrajno izvajati, in če živali nimajo posebne vrednosti, je najbolje, da vso bolno perutnino ali sploh vso perutnino pokoljemo, kur-nike temeljito razkužimo, da na ta način bolezen popolnoma zatremo.
Glede obrambe proti bolezni je še omeniti, da moramo v slučajih kužne nevarnosti, pri nakupu novih živalih strogo paziti, da so zdrave, posebno pri nakupih od tujih nepoznanih trgovcev. V takih primerih je treba, da od časa do časa pregledamo vso domačo perutnino, če ima zdravo sluznico v kljunu in da vsako sumljivo ali bolno žival takoj ločimo, odstranimo oz. zakoljemo. Kurnike je razkužiti z vročim lugom, ki smo mu pridejali po dve žlici kreolina ali lizola na vsak liter, in nato pobeliti. Poginjene živali kakor tudi vse odpadke je treba takoj odstraniti, globoko zakopati ali najbolje sežgati. Kurnike je po več dni dobro zračiti in odpadke dnevno vsaj enkrat odstraniti.
Pri tem je pomniti, da se je veliko lažje bolezni obvarovati kakor jo pa zdraviti.
Naši goveji hlevi in svinjaki v zimskem času.
Za zdrav razvoj in dober počutek domače živine je potreben, zdrav, zračen, svetel in primerno topel hlev. Naša goveja živina trpi v zimskem času ali vsled prenizke toplote ali vsled prevelike vlažne toplote. Hlev je večkrat napolnjen z dušljivo sopa-rico, ker manjka zračnikov. Zračnike navadno zamašijo s steljo ali otavo, kar je seveda napačno. V hlevu se kopiči tedne in tedne gnoj, ki se vsled vlage in toplote hitro razkraja in povzroča slab zrak. Vse to vpliva slabo zlasti na mlado živino, ki postane mršava in bolehna. Te napake moramo odpraviti in imeti vedno pred očmi, da bodi hlev čist, zračen in primerno topel.
Živini je zadostno nasteljati, da ostane snažna in da se bolje počuti.
Kako slab vtis napravi na tujca pa tudi na domačina, če pogleda v hlev in vidi, da je živina umazana, blatna in mršava. Čistoča pri živini je nolovica zdravja in krme.
Sedaj spomladi bo zaveden gospodar temeljito očistil in razkužil goveje hleve in svinjake. Navadno rabimo za to apneni belež. Veliko truda nam povzročijo večji hlevi z beljenjem.
Da si trud in denar prihranimo, lahko opravimo to delo s trtno škropilnico, ki1 je že precej razširjena tudi po nevinorodnih krajih, kjer jo uporabljajo za zatiranje sadnih škodljivcev in raznih glivičnih bolezni na krompirju in drugih kmetijskih rastlinah.
S trtno škropilnico škropimo na ta način, da razprši belež po stenah v podobi fine rose. Ako ne zadostuje enkratno škropljenje (beljenje), ga ponovimo v drugič, na kar se nam pokažejo snežnobele stene.
Pri nas je navada, da stropa v hlevu sploh ne pobelimo. Zakaj? Strop se s čopičem najtežje pobeli, posebno še, če imamo strop z veliko površino. S škropilnico pa gre to delo lahko in hitro od rok.
A. Zdolšek, kmet. ref., Logatec.
Razstava goveje živine v Mozirju.
Misel, da bi potom razstav živine poglobili zanimanje za eno najvažnejših panog gospodarstva v gornjegrajskem srezu, dobiva med našimi gospodarja in živinorejci vedno več pristašev. Saj so ravno razstave in s temi zvezana predavanja v naprednejših državah povzdignila živinorejo na zanierno višino. Na takih razstavah vidi vsak gospodar, kaj se da s pametno odgojo doseči. Razstave imajo tudi ta namen, da vzbudijo pri živinorejcih, ki se še krčevito držijo starih navad, zanimanje za današnji način naprednega gospodarstva. Kajti, ko vidi lepo živino svojega soseda in jo primerja s svojo zanikamo, se mu nehote budi misel: zakaj bi tudi jaz ne imel tako lepe živine kot jo ima moj sosed.
Drugi namen, fei ga imajo živinorejske razstave v našem okraju, je ta, da z njimi privabimo kupce za našo plemensko živino. Naš okraj, ki je bogat na planinskih pašnikih, je v prvi vrsti poklican, da odprodaja svojo živino onim krajem mariborske oblasti, ki gojijo marijadvorsko pasmo in ki nimajo planinskih pašnikov za vzrejo mlade plemenske živine.
Razstava, ki so jo dne 4. aprila priredile občine Mozirje trg, Mozirje okolica, Šmartno ob Paki, Rečica dn Kokarje, nam je nudila razveseljiv pogled v bodočnost. Moglo se je ugotoviti silno zanimanje za razstavo samo, kakor tudi, da se je na razstavo prignalo toliko lepe živine. Razveseljivo je to tembolj, ker so vsa potrebna sredstva za to prireditev stavile na razpolago imenovane občine in denarni krajevni zavodi. Niti od države, niti od oblasti, niti od okraja niso dobile nikakega prispevka. Zato tudi premije niso bile tako visoke, kot bi jih po svoji kakovosti zaslužile posamezne živali. Požrtvovalnost imenovanih občin in denarnih zavodov, še posebno občin Mozirje trg in Mozirje okolica, je vse hvale vredno.
Razstavljeno je bilo 78 krav, 32 telic, 17 bikov in 10 ovac. V ocenjevanju je bila komisija, sestavljena iz gg. inž. Kro-pivška iz Št. Jurja, Štruclja, Steblovnika, Hicelbergerja ter sreskega živnozL avnika Štefanč-iča iz Gornjega grada, glede na čistost pasme zelo stroga in je navzlic temu izključila od premovanja v celem fe 3 komade. V splošnem je komisija ugotovila lep napredek od lanske razstave, posebno pni mladih živalih, katerim se je poznalo, da so bile v mladosti pravilno vzgojevane. Zalibog se je morala komisija tudi to pot omejit« le na ocenjevanje in ni mogla upoštevati tudi notranjih vrlin. To se bo dalo šele tedaj doseči, ko bodo naša živinorejci vpeljali rodovnike in poskusno molžo. Tedaj bodo pa tudi razstave imele 5e večji pomen kakor ga imajo danes.
Razstave se je s strani mariborskega oblastnega odbora udeležil kmet. ref. g. Zupane, kii je v svojem govoru bodril živinorejce k smotrenemu delu ter jim obljubit pomoč. Gerent marib. okr. zastopa, g. Lipovšek, ie v svojem govoru izrazil svoje zadovoljstvo pri pogledu na razstavljeno lepo živino ter
je obljubil, da bo v bodoče okr. zastop nabavljal vso plemensko živino v našem okraju.
Razstavo ie zaključil1 s kratkim predavanjem g. inž. Kro-pivšek, poživljajoč navzoče, da se vsi oklenejo živ. zadruge, ki se je ustanovila za omenjene občine. Z željo, da bi uspehi pri prihodnji razstavi bili še večji, se je razdelilo letošnje nagrade v skupnem znesku 4780 Din.
Ante Štefančič, sreski veterinar.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 33. Moji kravi teče mleko samoodsebe iz vimena. Kako preprečim izcejanje mleka iz vimena? (H. M. v & o. D.)
Odgovor: Da teče mleko samoodsebe iz vimena, je največkrat vzrok ohlapnjenje zaporne mišice v sesku. Ta pojav opazujemo navadno pri starejših kravah ali pa pri takih, ki so prebolele kako bolezen; je pa to tudi večkrat posledica slabe . molže. Mleko se izceja ali redno po kapljicah ali pa curkoma j v krajših ali daljših dobah potem, ko se je napolnila mlečna cisterna. Zaporna mišica postane ohlapna, ako se vime pri molži ne izprazni popolnoma. Proti temu pogrešku pomagajo sledeča sredstva: žival moramo večkrat pomolsti, vime in seske previdno gnesti ter gladiti in jih izpirati z mrzlo vodo. Sploh pomaga vse tisto, kar more okrepiti zaporno mišico v sesku. Ce to nič ne pomaga, potem ostane še samo eno sredstvo, in sicer, da nataknemo kravi na seske gumijeve obročke, ki stisnejo sesek. O priliki pa naj živinozdravnik preišče kravo in naj ugotovi, kako bi se dalo najboljše pomagati.
L.
Vprašanje 34. Dva soseda imava skupaj ležeče vinograde. Jaz sem dal takoj po režnji rezino odstraniti, da se porabi za kurjavo. Moj sosed je pa rezino v vinogradu nadrobno zrezal ter na mestu okoli trte podkopal, češ, da se s tem trtam gnoji, ko rezina razpade. Ali je umestno rezino v vinogradu odstraniti ali jo pa podkopati? (J. N. v Š.)
Odgovor: Na vsak način ste imeli prav, če ste rezino takoj po režnji spravili iz vinograda, kajti za gnojenje trt rezina sama nima velike vrednosti, razen, da rahlja težko ilovnato zemljo. Sicer pa lahko s tem delom zanesete v vinograd plesnobne in trohnobne glive (Dematopliora necatrix), ki lahko zamore korenine trtam. Svetujemo Vam torej, da rezino vsekdar po režnji odstranite iz vinograda in jo požgete. Če pa hočete gnojiti trtam z mladjem, takozvariimi „pušeljni", potem morate narezati mladje od grmičevja že začetkom avgusta, ko je še dobro zeleno, ga zvezati v male butarce, posušiti in shraniti za spomladno gnojenje. Sicer se pa tudi to gnojenje vsled zamudnosti čim dalje bolj opušča.	K.
Vprašanje 35. Po trgatvi sem finančni kontroli prijavil pridelek mošta in prostor, kjer je shranjen. O priliki revizije sem opozoril finančnega organa, da vino ni dolito in da leži še na drožeh, kar je vzel na znanje. Pri pretakanju je izpadlo 384 1 droži in osuška, kar sem javil finančni kontroli s prošnjo, da mi to množino odpiše, ker se spravi iz kleti. Ta oblast pa zahteva, da plačam od vse množine državno trošarino, in sicer od litra po 35 para in 290% občinskih doklad, t. j. 1.37 Din za liter. Drože pa uiti toliko niso vredne, ker dajo slabo žganje^ Je-li vinogradnik prlmoran plačati trošarino od drož? (I. M. v K.).
Odgovor- Vaše vprašanje smo predložili finančni delegaciji, ki nam je podala sledeče pojasnilo: Pravilnik o tro-
; šarini na vino ne pozna nobenega odpisovanja odstotkov ne : za osušek in ne za goščo. Kar sc tiče gošče (droži) velja načelo, da se v zalogah, ko se vino odtoči in odda v odpro-! dajo, ugotovljena gošča odpiše v založnem zapisniku. Vsakdo si torej lahko tako pomaga, da hrani nečisto vino v založnih kleteh in spravlja v točilno klet le čisto vino, ki zapada trošarini. To čisto, odnosno vležano vino, da sicer tudi nekaj gošče, toda tako neznatno, da ta izguba praktično ne prihaja v poštev. Producenti vina pa, ki niso gostilničarji, itak niso zavezani plačilu trošarine. — Vsak vinogradnik, ki je obenem gostilničar, mora torej v svojem vinogradu pridelano vino imeti v založni kleti, ki je primerno odadljena od točilne kleti, v kateri ima vino podvrženo trošarini. Tega predpisa, ki je določen v taksnem zakonu, se mora vsakdo držati, če noče imeti neprijetnosti s finančno kotrolo.	L.
KMETIJ SKO - SOLSKI VESTNIK.
Na specialni žlvinorejsko-poljedelski šoli na Grmu (Novo mesto) se vrši dne 16. maja t. L dvodnevni teoretični in praktični tečaj za pridelovanje krme. Oba dneva začne pouk ob osmih zjutraj. V 'tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni ude-! leženci tečaja dobijo na zavodu brezplačno hrano in prenočišče. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se prijavi po dopisnici najpozneje do 9. maja. da bodo nato vsi sprejeti lahko pravočasno obveščeni.
Praktični tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme specialna živinorejsko-poljedelska šola na Grmu za dobo od 1. junija do 31. oktobra 1927. Sprejemni pogoji so: starost najmanj© 16 let, telesna sposobnost, neopo-rekljivost ter dovršena osnovna šola. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenoi se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu, in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Zato dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1927. Pri sprejemu v šolo imajo gospodarski vajenci iz ljubljanske oblasti prednost pred drugimi prosilci, tudi pred onimi iz ljubljanske oblasti, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje. — Lastnoročno na vso polo pisane, s 25 Diin (5 + 20) kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpri-čevalom nravnosti, je poslati do 20. maja 1927.. ravnateljstvu specialne živinorejsko-poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu.
DOPISI.
Z Jesenic. Drugi pastirski tečaj na Jesenicah. V nedeljo, 10. aprila t. 1. se je vršil na Jesenicah v obč. dvorani drugi pastirski tečaj, katerega je priredil radovljiški planinski odbor. Prireditev je ugodno uspela in je prekosila lanski tečaj za pastirje. Tečaja se je udeležilo preko 100 planinskih pastirjev ln nad 60 zastopnikov srenj, kmetijskih podružnic in raznih kmetijskih organizacij ter gospodarjev. Načelnik planinskega odbora g. Ivan Ažman, je pozdravil navzoče, nakar je agr. komisar dr. Spiller-Muys o tvoril tečaj. — Prvi je predaval okr. ref. Sustič o pastirstvu vobče in o dolžnostih planinskih pastirjev. Predavatelj je ugotovil, da se pastirstvo pri nas vse premalo uvažuje, pastirski poklic celo omalovažuje, kar je dokaz naše zaostalosti, ki se pri našem planinskem gospodarstvu kruto maščuje. Žal pa omalovažuje pastirski stan navadno sam gospodar oziroma srenja, enako tudi sam pastir. Posledica je splošna revščina kmeta v planinskih krajih. Namen rednih pastirskih tečajev je. privesti gospodarja (srenjo) ter pastirja do
testa, da bosta oba deležna večjih koristi. Zato je tečaj važen tudi za gospodarje, oziroma gospodarske odseke. Predavatelj je naštel vsa dela, katera bi moral vršiti pastir med pašo. Za nagrado pridejo v poštev le najpridnejši pastirji, ki so vršili med pašo zboljševaina dela. Sledilo je poučno in nazorno podano predavanje g. okr. živinozdravnika SI. Zamika o zdravstvu pri živini, prvi pomoči pri oboleli živini na paši in o postopku pastirjev ob pojavu kužnih bolezni. Predavatelj je podal celo vrsto koristnih in praktičnih nasvetov, med drugim tudi glede metljavosti. — Kot tretji predavatelj je nastopil znani planinar g. Anton Cvenkel iz Ljubnega, ki je predaval o govejem zoliu in njegovem zatiranju. G. Cvenkel je prvi, ki je načel to važno vprašanje in ga temeljito proučil1. Podal je jasno sliko o razvoju in o veliki škodljivosti tega zajedavca. Orisal je organiziran boj proti govejemu zolju s strani gospodarskih organizacij v Nemčiji, ki je imel najlepše uspehe. Le pri nas se nihče ne zgane. Gospodarji in pastirji ne storijo takorekoč nič zoper to nadlogo, ki se vsled tega rapidno širi in povzroča veliko gospodarsko škodo. Znano je da so kože, preluknjane od ličink zolja, veliko manj vredne in se jih slabše plačuje. Poslušalci so bili g. Cvenklu zelo hvaležni za njegova izvajanja. — Po predavanjih so se razdelile nagrade vzornim pastirjem, ki so bili predlagani od posebnih občinskih komisij. Razdeljenih je bilo 18 prvih nagrad po 100 Din, 26 drugih po 80 Din in 24 tretjih nagrad po 50 Din. Skupaj je bilo nagrajenih 68 pastirjev, katerim se je povrnilo tudi polovico železniških stroškov. V celoti je odbor razdelil 5585 Din 50 p. — Prihodnje leto se vrši na Jesenicah enak tečaj. Želeti je le še, da vpeljejo to vele-važno gospodarsko prireditev tudi drugi planinski okraji Slovenije.
Živinorejska zadruga Žabnica je priredila dne 19. aprila pregled plemenskih bikov in krav v svrho ureditve rodovnika. Komisija, sestavljena iz gg. vet. Goljarja, sres. kmet. ref. Hlad-nika in tajnika živin. zadr. Predoslje Zupana je odbrala od 31 prignanih krav 18 za vpis v rodovnik in 3 bike. Načelništvo jc razdelilo ob tej priliki tudi 1000 Din nagrade najboljšim živinorejcem. Načeistvo je tekom enega teta, odkar obstoji zadruga, privedlo zadrugo z dobrim in vestnim gospodarstvom do tega, da razpolaga danes s 3 lastnimi in prav lepimi biki, kar je vsega priznanja vredno. Živinorejske zadruge, posnemajte!	Hi.
KNJIŽEVNOST.
,.Alkoholno vprašanje". Spisal Anton Mrkun. Stane Din 28.— (po pošti 2 Din več) ter se dobi v vseh knjigarnah, pri „Naši Slogi" in „Sveti vojski" v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Pisati knjige, še prav posebno strokovno-poljudne ni baš lahka naloga. Ogromen trud, ki leži v takih delih, pra\ presodi lahko tisti, ki je že sam mesece, morda leta in leta študiral kak problem iin napisal o njem pregledno knjigo. Pred nami leži knjiga, ki ima na 160 straneh sistematično sestavljenega toliko gradiva, da moramo pisatelju naravnost čestitati, da je težko nalogo — sestaviti pregledno knjigo o alkoholnem vprašanju — tako spretno dokončal. Nobenega nepotrebnega balasta, nobenih suhoparnih fraz — življenje, pravo življenje polno izkušenj- in socialnega čuta, diha iz te knjige. Pozna se, da je pisana s srčno željo, pokazati alkoholizem v pravi luči, najti odpomočkov v boju proti njemu, ki preti naš narod tudi gospodarsko popolnoma upropastiti! Premalo jasnosti je mnogokrat med nami in zato so se tu in tam že pojavili, posebno v prejšnjih letih, glasovi, češ, da je treznostni pokret naperjen proti vinogradnikom in sadjarjem! Kdor bo to knjigo prečiital, bo prišei do zaključka, da moramo vsi brez izjeme napovedati odločen boj tej pogubni ljudski
strasti ter sadje in grozdje tako uporabljati, da bo služilo človeštvu kot hrana, ne pa kot mamilo, ki zastruplja dušo in telo. Drugi del knjige je pisan v prvi vrsti za vse, ki se hočejo pri omejevanju pijančevanja posluževati tudi zakonitih sredstev. Lahko rečemo, da smo Slovenci, dasi maloštevilen narod, lahko ponosni na to knjigo, ki.je nekaka enciklopedija protialkoholnega problema. Kdor želi jasnosti, pouka, navodil zase in za svojo družino, naj seže po knjigi in nikdar mu ne bo žal! Knjigo prav vsem toplo priporočamo!
URADNE VESTI.
VABILA
h občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dn pred izidom onega »Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi kijti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Dovje, v nedeljo, 29. maja 1927. ob treh popoldne v šoli; — Mošnje, v nedeljo, 15. maja 1927. ob treh popoldne v stari šeli; — Predoslje, v nedeljo, 22. maja 1927. ob treh popoldne v dvorani ..Društvenega doma"; — Struge, v nedeljo, 15. maja 1)27. popoldne po krščanskem nauku pr,i načelniku Francu Hočevarju v Kolenči vasi; — Teharje, v nedeljo, 15. maia 1927. ob osmih zjutraj v osnovni šoli; — za Zadrečko dolino, v nedeljo, 15. maja 1927. ob devetih dopoldne v gostilni gospe Fra-nje Trobej v Gornjem gradu; — Žužemberk, v nedeljo, 15. maja 1927. po prvi sv. maši v dvorani Izobraževalnega društva.
Tržne cene.
Cene so v dinarjih. 3 i pšenica.....
>1X1
S ca
o E e n
« "m s/5 M
ječmen.......
oves........
proso.......
koruza (nova, sušena) .
ajda........
fižol, ribničan . . . . fižol, prepeličar . . . krompir......
I sladko seno . . . < kislo seno .... V slama......
1 P 1 . 1 .
Voli I. .'.....žive teže 1 kg
.11........ , 1 .
.in....... , . 1 .
Krave, klobasarice. . „ . 1 . (Prigon v L ubl;. 48, v Marib. 460 g'.av).
Teleta.......žive teže t kg
(Prigon v LJublj. 4, v Marib. 18 glav). 6—8 tednov Btari	komad
3—4 mesece stari . .	,
5—7 mesecev stari .... „
debel.......žive teže 1 kg
debel......mrtve „ 1 „
(Prigon v Ljublj. 329, v Marib. 202 glav)
Ljuoljana
360" - do 375"-275'— do 295'-270 — do 320- -235-— do 310 -325' do 350--220 •— do 230"-350-- do 390'-400-- do —•-400'- do -•-175-- do 225--
100- do — •-75-— do -•-50'- do —•-
9 - do
8-— do	-•-7.5O do -■-
3'- do	3 -
pis> anec . . . kokoš . .
mleko . . . smetana . . čajno maslo . surovo maslo bohinjski sir . sirček
komad komad
. 1 lit. • 1 . . t kg
P {
' jajce.........komad
trda drva........1 m>
mehka drva.......1 ,
11-50 dp 12'-
175"— do 300'-—■— do —• • -•- do —•-—• do - -do -•
15'- do	20-
30'- do	40-
2'50 do	3'
—'— do	- •-
55'- do	60 -
44'— do	—■-
38-— po	-.-
10-— do	12'-
-•- do	1'-
150-- do	-•-
75"— do	—•-
Maribor
do 350'-250 — do 275 — 250' do 275'-2.0" do ; 00'-
-	•- do 350 -225'- do 2'5 —
-■- do 350"-250.- do 400'-
—	_ do -•-J50-— do 200'-
80'— do 110'— —■■— do -•— 30"- do 50'-
8 - do	8-25
7-50 do	8-
—•— do	-•—
2'50 do	3-E0
do —■
150- do 200'-260'- do 350 -420 — do 450 — 9'50 do 11--15 — do 16-—
-	10'— do 25"— 40" - do f0- —
3 — do 5'-
-	14'— do 18'-5'r— do 65"-
-	40'— do 50'-. do —•—
5"— do 8'— 0 75 do I'—
140' - do 162-50 ,105' — do 120—
Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — nlka nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren
Tist'< J.
Poštnina plačana v gotovini.
štev. 8.	V Ljubljani, 30. aprila 1927.
Leto XLIV.
METOVALEC.
In sera ti «e računajo po naslednjih cenah i
stran . Vj strani . V, strani . '/« strani .
Din	2400 -
Din	1200- -Din 800"— Din 600 —
V, strani . V8 strani . '/12 strani 7S4 strani
Priloga listu stane Din 1500'—.
Din 400-Din 300 -Din 200'— Din 100-— Mala naznanila do 20 besed
stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnofll, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Udom iz mariborske oblasti sporočamo, da so vse kmetijske potrebščine na zalogi tudi v Mariboru, Meljska cesta št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se lahko obračajo tudi naravnost na: Skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12.
Deteljna, travna in druga semena.
Cene za nadrobno oddajo	so nastednje, pri odjemu celih vreč popust:
domača detelja, gorenjska . .	98% Č 90% K 33,— Din
domača detelja, italijanska . .	98% „ 96% „ 28,— „
lucerna, pristna francoska . .	97% „ 92% „ 38— „
lucerna italijanska.....97% „ 90% „ 34.— „
Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebej ra čuna po lastnih stroških.
Zmesi travnega in deteljnega semena. Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kaljivih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 29.— ; II. za peščeno zemljo kg Din 28.— ; III. za srednje težko zemljo kg Din 26.—; IV. za težko zemljo kg Din 25.—.
Siva semenska ajda v celih vrečah po 100 kg Din 5.—, nadrobno po Din 5.20 za kg.
Semenska grahora, (grašica), jara, po Din 4.50 za 1 kg.
Semenski oves „Ligovo" po Din 3.50 za 1 kg.
Semenska pesa, Mamut in Eckendorlovka po Din 13,— za 1 kg. To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje ka-ljivosti.
Umetna, gnojila.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vaxonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki Jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Večje zaloge se nahajajo tudi pri Zvezi podružnic v Brežicah ter v podružničnem skladišču v Novem mestu, ter na Rakeku pri gospodu Mat. Stržaju.
Apnenl dušik v pločevinastih posodah po Din 310.— ze 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Vse cene so popolnoma neobvezne, ter veljajo tako iz skladišča v Ljubljani kakor iz Maribora.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 12.50 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Kalijeva sol, 42% po Din 170,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit po 95,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400—600 kg. Kostni superiosiat 18/20%. Cena Din 145,— za 100 k* Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Mešano umetno gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje %%% kalija, 5% dušika in 9% fosforove kisline po Din 180.— za 100 kg. — Za 1 ha 500 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojlo za vinograde po Din 350,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg. v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagonih Din 90.— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji.
Razklejena kostna moka, 29% fosforove kisline, 2%% dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Surova kostna moka z 21% fosforove kisline in 5% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 19/20% po Din 150.—. Za na drobno oddajo v Ljubljani In Mariboru stane vreča 100 kg 19/20% Din 155.—.
Na željo odda družba vrtnarjem in malim posestnikom umetna gnojila na drobno, t. j. na posamne kilogr. po nastopnih cenah iz skladišča na Turjaškem trgu štev. 3. — Mešano gnojilo za vrtove po Din 2.50 za 1 kg z vrečicami vred.
Krmila:
Lanene tropine z 38/40% beljakovin ln tolšče po DIb 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg, \ na drobno Din 10.— za kg, najmanj 5 kg.
Živinska sol po Din 2.25 za 1 kg Ljubljana, z vrečam' (po 50 kg) vred.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiavlt v varstvo posestve koruze in drugega semenja pred vranami itd., se dobi v zaklopnicah po 100 gr Din 35.—, za % kg Din 50.—, K kg Din 80.-,. (V zalogi le v Mariboru).
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v stekleni- j cah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po 3A kg Din 50.—. ,
Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega ..Kmetovalca") j svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—.
Antiklor (salojidin, natr. tiosulfat) v sodih po 300 kg Din 5.20, v sodih po 100 kg Din 5.40, v manjših količinah po Din 5.60 za kilogram.
Bosnapasta, bakren preparat, preskušeno dobro sredstvo za peronosporo v čebrih po 25 kg Din 6.50, v čebrih po 100 kg Din 6.25 za kilogram v Mariboru ali Ljubljani.
Cepilna smola po y* kg Din 15.—, % kg po Din 8,—
Ebulioskope Vidal-Maligand za preizkušanje alkohola v vinu po 500 Din za kompl. aparat.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vtaa po Din 50 za 1 kg.
Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po 11 Din za dozo.
Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—.
Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad.
Grozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—.
Grozdni mlin tvrdke VVeiss, 65 kg teže po 1580,— Din.
Grozdni rebljači „ldeal" štev. 8, prenosljiv po 2550,— Din.
Grozdni rebljač tvrdke VVeiss po 5450,— Din.
Gumijeve plošče za trtne škropilnice po 8 Din komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po 15.— Din meter.
Gumijeve krogljice za trtne škropilnice po 50 par komad.
Gumijeve vezi 1 kg Din 160.
..Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče n kg Din 30. X kg Din 50, 1 kg Din 90,—
Karbokrimp, nizozemski fabrikat, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v ročkah po kg po Din 45.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat.
Modra galica, zajamčeno 98/99% po Din 6.40 za 1 kg v celih vrečah po 100 kg, b. z. n., izpod vreče v nadrobni oddaji po Din 6.60 za 1 kg v Ljubljani. V Mariboru za prevoznino 20 p pri 1 kg dražje.
Moitne mere, žepne, mali iormat po Din 95.—, večji format s termometrom po Din 140.—.
Nitrij bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg.
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg.
Rafija Ia Madagaskar Mayungo po Din 18.— za 1 kg.
Ročni žveplalniki po Din 65,— komad.
Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250— Din.
Sadna in vinska stiskalnica z dvema košama Din 2.500.—.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad.
Sulikol (koloidafno žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek.
Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.-.
„Stopp" nastavke sistem Fr. Nechvile, Dunaj za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) p oDin 165.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.—.
Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke ..Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900 —
Škropilnica za sadno drevje ,.A—II 20" nahrbtna, s spe cijalno pripravo za mešanje z bambusovo cevjo z notranjo medeninsko cevko Din 1125.—. Škropilnica ..Austria" Nechvile 192 c Din 500.—. Škropilnica „Komet" Nechvile D 123 Din 500,—
Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500. sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450,— za komad.
Uspulun — za razkuževanie vseh vrst semenja — v Skatljicah po. 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seltz po Din 120.—.
Vlnometri „Weinlaube" od tvrdke VVeiss po Din 60.—.
Žveplo dvoino ventilirano 85/95% Chancel po Din 4,— za ! kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg.
ivepleni trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Zveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500. -
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komar!.
Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad.
Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—. Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin: Cepilnl noži za okulacijo in kopulacijo po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25. Din 84.—; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—, 190.—.
Žage za drevesa od Kunde, od 30. —do 124.— Din.
Živinoreja in mlekarstvo. Opozarjamo mlekarne na znižane cene večiib posnemalnikov „Baltic" in „Titan".
Brzoparilniki „Alfa" original B po 120 1 po 1900.— Din Gumijevi seski za teleta po Din 20 in 30 komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.— ; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalnik „Titan" za 1501 po Din 2200.—. „Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 1001 K : po 1700 Din, za 130 1 K po Din 1800 ali isti stroj s podstavkom Din 2750.—.
Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din. Reporezni stroj E. W. A. po Din 700. —. Sirišče dansko, orig. Hansen v prahu, iz Kodanja, v dozah po 25 gr po Din 15.—.
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970. Din. 420 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120.— Din.
Slamoreznica, velika F. V. S. 12, po Din 2190. Telečji napajalniki po Din 130.
Trokarji za goved po Din 100, za teleta In ovce po Din 70
Razne kmetijske potrebščine:
Orablje železne, 10 zobne po Din 9,— za komad. Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavostJ ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din.
Kultivatorjl (ročni) po 18, 20 in 25 Din komad. Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice pc 10 t po 90 Din, klini za vrvico po 3,— Din, lopate za štihanjc po 23 Din komad.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za past! Din 5,— in palice za nasatvljanje Din 4,—
Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semens proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—. Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad. „Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20.—. Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Dlc kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante, Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Trijer. Original Kriiger Reform ..Einfach" (dva sita-tre-salca in trije cilindrski siti) po Din 2520.—.
Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600,- .
Poljedelski stroji: Universal plugi:
Sackov plug D7 MN po Din 1180.—. Sackov plug D6 MN po Din 1000.—. Sackov plug EFB5 po Din 920,— Sackov plug E9E po Din 1300.—. Dvojni Sackov plug ZH6RU po Din 1650.—. Obračalni plug UW5 po Din 1040.—. Obračalni plug NW5 po Din 1300. —. Plužni lemeži Sack: 7M24 po Din 52.—, 6R24 po Din 48,— Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožempo Din 175.—. Podzemeljski plug Sack XII po Din 400.—, Sack XV pl Din 400—.
Sackov kompl. plug z sedmimi izruvači za krompir p Din 1250.—.
Izruvač za krompir Sack (glava) z sedmimi deli Din 420 Okopalnik!: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) ik. Din 440.— ; „Planet" štev. 18 Din 220.
Okopalnike Planet-Plantage kompletne po Din 800.—.
Osipalniki: z enim prednjim kolesom, kompletni po Din 780; H SE po Din 310; HZL po Din 700, manjši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Din 390.
Njivska brana: Z3 po Din 700; SE2 po Din 700. Travniška brana A3 po Din 750.—, A4 po Din 760.—. Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 900.— SB3 po Din 980.—.
Travniški skarliikator „Darius" 14 po Din 2160. Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000. Stroj za suho kvašenje žita (Mayer Trockenbeizer Ideal, 1) po Din 950.—.
Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Dir 1780, i devetimi (peresnimi noži po Din 1980.
Vinogradniki! Uporabljajte edino modro galico znamke wMarengo" ker je
najboljša I
— Analiza kr. hrvatsko slavonskega zem. kemijsko analiznega zavoda v Zagrebu pod štev. 136 kaže :
„Marengo" galica je 99*6 °j0 modra galica.
Brzojavi: Agimex, Zagreb. — Generalno zastopstvo:
ZLATKO A. FISCHER, ZAGREB, Mažuraničev trg štev, 14
Najboljše umetno gnojilo je doslej vendarle domači
SUPERFOSFHT
ZNAMKE
JAM
99
gar. 16/i8°/o v v°di rastopljiv. Vsaka originalna vreča ima žig „DAN1CA". Najnižje,franko vsaka postaja Slovenije,enake cene pri odjemu od 5000 kg. naprej. Na drobno in posamezne vagone prodaja to izvrstno gnojilo KMETIJSKA DRUŽBA v LJUBLJANI
in pa tovarna sama. Priporoča se za mnogobrojna naročila
zastop. LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP ŠTEV. 48.
Najboljše dušicnato gnojilo za krompir, koruzo, peso posebno pa hmelj je
čilski soliter
ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in trgovcih z umetnimi gnojili.
Njegova raba je preprosta, učinek gotov. Potrebna pojasnila in tiskana navodila o vseh umetnih gnojilih podaja na pismena vprašanja brezplačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 16.
KUHAJTE KAVO
S PRVOVRSTNO MLnijMNSHO
T =
CIHOMHJOi
Zamenjam mali avto
za moderno motorno kolo in prodam po zmerni ceni 6 PH mlatilno z 6 HP parno lokomobilo ali pa 6 PH mlatilno z 14 K. S. motorjem Klima* na surovo olie. Mlatilno garnituro tudi zamenjam z* manjšo Karnituro. Naslov v upravništvu ,,Kmetovalca pod štev. 152.	152
SHR0PILH1CE IN Z9EPL9LNIRIZ9 9IR9R5T90, 59Q]9R5T9Q IN HRIEL39R5T90.
Trlna škropilnica „Austrija". Nahrbtni žvep-lalnik „Vindobona M 26". Sadna škropilnica „A.-H. 20". Hmeljska škropilnica „Unikum
2064" šo stroji, ki uživajo svetovni glas. Dobivajo se pri Kmetijski družbi v Ljubljani, iz tvornice za škropilnice in žveplalnike
FRA.NZ NECHVILE
wien v.
MARGARETEN STRASSE 98.
Brez umetnih gnojil ni najvišjih pridelkov!
TTninwMni»iiiiriitwrwnffr^nwTinMii - i — i m i - n min m.....a iimmi mir iu i i mm i m i ——
Napačno je, uporabljati samo superfosfat. Vsaki kmetovalec mora trositi razven superfosfata na oral še
IOO — 150 kg 40%-ne kalijeve soli, in 50 — 100 kg agsnenega du&ika.
Pojasnila in brošure o uporabi vseh vrst umetnih gnojil daje brezplačno
Agri « kulturno - kemijski ured, Zagreb.
Trg N<, bi*. 4 b.
jVLala naznanila.
L« proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.-,
vsaka nadaljna beseda po 1 Dn. Yl»kega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Brinje, slive, fige
2B žganjekuho oddaja po nizkih cenah tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, Entonska cesta št. 2. Zahtevajte ponudbo!	32
Proda se:
1 kosilni stroi ..Deering", 1 kosilni stroj „Cor-mick", 1 verižna gnojnična pumpa. Pojasnila daje: Fr. Malasek, Novomesto.	138
Jajca za valenje
od štajerskih in sulmdolskih kokoši ter od velikih gosi, rac in puranov vedno pri Greiner, Maribor, Gosposka ulica 2. — Obročke za perotnlno In valjalna gnezda Itd.	140
Krojači in	šivilje!
Kroie (šnite) po poljubnih	slikah izdeluje Knaiel!
Aloizli, učitelj krojaštva,	Ljubljana, Krlževnlška ulica 2. 53
Brinje,
vsakovrstno nudi najcenejše tvrdka I. KNEZ v Ljubljani, Gosposvetska cesta 3.	148
Domače zajce — mladiče
belgijske velikane, pepeinjake (blaue Wiener). An-gora svilozajce, vse čistokrvne pasme, ima na prodai: Gašper Homer, Maribor, Krekova ulica štev. 1 .
Mlatilnica in kolovrat,
še skoraj nova. v dobrem stanu, ima na prodaj: Janez Oman, Žabnica št. 17, pošta Škofja Loka^
Cepljeno trsje!
Prvovrstno, in sicer rizling, silvanec in peček, cepljeno na Goethe 9, oddaja po najnižji ceni Kari Gradišnik, Št. Janž pri Velenju.	100
Vabilo
na redni občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, r. z. z o. z. ki se vrši dne 23. maja 1927 ob 15. uri v Ljubljani v dvorani Kmetijske družbe. Turjaški trg 3. Dnevni red: 1. Predsednikov pozdrav in otvoritev. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo: a) načelstva, bi nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za preteklo leto in sklepanje o uporabi dobička. 5. Citanje revizijskega poročila. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. — Načelstvo.	159
Jajca za valjenje
cc velikih Plimovtk-kokoši. Cena po 2.5(1	Din:
od gosi. veii'-e lisas:e. cena po fi Din, se	dobe
p'i Avgust Kuhar, gostilničar v Vevčah,	pošla
Dev. Mar. v Polju.	121
Slamoreznica in brzoparilnik (150 litrov)
popolnoma v dobrem stanju, se poceni proda pri Ivan Pretnar, trgovec na Bledu.	142
Oskrbnik,
samski, gospodarsko in vinogradsko razumen, sc išče. Zglasiti se ie pri gospodu Zorzinl, Gornja Radgoa.	15«
Moški blago vi!
Velika izbira! — Najnižje cene! Pred nakupom oblek si oglejte zalogo v trgovini Franc Senčar v Mali Nedelji in Ljutomeru.	157
Kosilni stroj
z brusilnikom in dvema nožema, le malo rabljen, se proda po nizki cehi. Milan Guštln, posestnik, Metlika.	lov
Usnje in čevlje!
Usnje posebno trpežno za delavne čevlje in razno-vrsto usnje za boljše čevlje in vse čevljarske potrebščine in čevlje domačega izdelka, ima na prodai Ivan jamar. Bled, Martinova ul. 23.	15S
Kosilni stroj,
skoraj nov. najboljši sistem ,,Ježek", se ceno proda. Natančnejše podatke pri: Franc Brezinšek, Rogatec.	154
Petelina,
velike domače pasme z barvo spreminjajočim perjem in košatim repom, ter dve veliki kuri, kupi takoj učni zavod za nagačenje. Ponudbe z navedbo kraja in cene ie vposlati: Upravi ,,Kmetovalca" pod šifro ,,Petelin" 153.	153
Kravarja,
ki zna dobro molzti, samskega, sprejme graščina Novi klošter, p. Sv. Peter v Sav. dolini. 150
Jagnjeta
od orjaških ostiriesiških molznih ovac in jajca za valenje od Brahma-kokoši ima na prodaj: Pepa Premelč, Loka pri Zusmu.	151
Kri osvežujoči in kri čistilni
„Planinka" zdravilni čaj,
prav posebno izborno deluje pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napihovanju črev, hemero-roidih, slabotnem delovanju čreves, arteriosklerozi (poapnenju žil), izpuščajih i. t. d. ker 1. raztopi tuje snovi v človeškem telesu, 2. jih odpravlja iz telesa in 3. oiača in obnovi ves organizem. Dobi se v vseh lekarnah. Kjer ga pa ne bi dobili, vpošljite Din 20.— direktno na lekarno: Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg, nakar se Vam vpošlje 1 orig. paket ..Planinka" čaia brez nadaljnih stroškov.	130
Rešeno
je vprašanje kako se ubra-
nimo grozdnega sukača.
ftft
If
aR50I.il
arsenovo sredstvo za škropljenje.
„M0LEX"
grsenovo sredstvo za prošenje.
Preizkušeno z najboljšim uspehom v vseh vinorodnih pokrajinah Jugoslavije, Austrije
in Ogerske. Počenši od prvega škropljenja je treba, da se brozgi modre galice na vsakih 100 litrov stalno primeša 30 do 40 dkg „Arsola". V dobi cvetja in koncem julija je potrebno, da razen škropljenja, oprašimo enkrat do dvakrat ves trs s sredstvom „Molex". Zahtevajte navodila! Za ta sredstva se iščejo prodajalci v vseh vinorodnih krajih.
ARSOLA stane Din 44 — kg MOLEX stane Din 30 — kg.
KAŠTEL" D. D.
KARLOVAC.



Do
je
polnih uevet let poteklo, odkar poznam „Thiir-pil" (tirpil). To zdravilo deluje izvrstno. Od tedaj porabljam samo Thiirpil proti driski pri teletih in prašičih". L. G, načelnik kmet. zadruge v H. „Thurpil" se dobiva pri živino-zdravnikih in v lekarnah. — Edina tovarna: CL. LAGEMAN, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik: „LYKOSu, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica štev. 8.
Telefon itev. 16.
Pogini ček 10.533,
Ustanovljena leta 1SS9.
MESTIH HRiMILHICil LJUBLIM
Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev.
(Oradska Stecilonlca)
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in ' bresti tudi tekočega računa Je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnnga premoženja še mesto Ljubljma z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar ne ioletnih, župnijski uradi cerkveni iu občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hrani'niči, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojla po nizki obreBtni meri na posestva In menice.