Gospodarski List.
Glsilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici
Ureduje: Ernest Klavžar.
^Gospodarski List" izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega druStva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemn društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 6.	V Gorici, 23. Marcija 1888.	Leto Vlil.
Naredbe zoper razširjenje trtne uši.
Isterska komisija zoper filoksero je razposlala tamošnjim trtorejcem vodila, po kterih se je ravnati, da se strašna trtna škodljivka ne razširi po deželi in zvun dežele. Pri nas smo sicer do zdaj, hvala Bogu, še prosti te najhuje trtne kuge — a ker vemo, kake poskoke je do zdaj delala, najprej iz Amerike čez širno morje v Evropo, potem tu iz države v državo, iz dežele v deželo in hi torej ne bilo nemogoče, da poskusi tudi veliko krajši poskok iz sosednje Istre k nam — česar pa nas Bog obvaruj in sv. Martin, — ho vendar dobro, da se tudi naši vinogradniki o pravem času oborožijo zoper pretečo sovražnico. Zato se nam je primerno zdelo objaviti tu svaritev Isterske filokserine komisije:
“V zadnjih letih se je večkrat prigodilo v I-stri, da so trtorejci in njihovi delavci trtno uš iz okuženih vinogradov v zdrave, od filokserinega ležišča ^el6 oddaljene vinograde zanesli.
Da se zapreči tako umetno razširjanje trtne uši, poživljajo se vsi vinogradniki v okuženih in njim sosednih občinah, naj se previdno ravnajo po naslednjih pravilih:
1.	Naj se nobene vrste lesu ali trstja, ki se rabi v podporo trt, kakor kolcev, ne prenaša iz enega vinograda v drugi, mariveč naj se pušča na mestu, dokler je za rabo, potem pa naj se rabi za kurjavo.
Preden se pa tako netivo domov spravi, naj se spodnji konci kolcev, kolikor so bili v zemljo zabiti, na plamenu v to zapaljene slame, trstja ali rožja dobro osmode in na površji oglenč, da se na ta način pokončajo trtne uši, ki se jih morda drže.
2.	Enako previdno je delati s tistimi podporami (kolči, trstjem, rožjem), ktere so bile nataknjene po sočivji rastočem med trtnimi vrstami, ali blizo vinogradov.
3.	Ako se iz kterega koli uzroka kaže potreba, da se izrujejo posamične trte, dobro je, da se zapali nekoliko slame in da se razkoreničena stebla na
plamenu osmode, preden se prenesč kam drugam; tudi naj se izrite trte nikar ne kopičijo stran poti.
Enako previdno naj ravnajo vinogradniki, ke-dar gre zato, da se porijejo kolči, trsti, sirišče, sadna drevesa in druge rastline ter se imajo spraviti iz dotičnega vinograda, ali iz kakega polja, blizo kterega so nasajene trte in sicer je opraviti, česar treba, še istega dne, koj po končanem delu. Podpore in trtno koreničje, pa tudi druge porite rastline naj se najprej dobro osmodd, potem pa neutegoma domov spravijo in tako zavarujejo, da jih morda kdo ne vkrade in odnese, kar bi se vtegnilo zgoditi, ako bi se več dni pustile na mestu ležati.
Mogoče je namreč, da se po eni sami ukradeni trti zanese škodljivec v oddaljene, do zdaj še zdrave vinorejske pokrajine.
4.	Pri obdelovanji vinogradov naj se posebno na to pati, da se dobro osnaži poljedelsko orodje, (motike, šuble, orala itd.), pa tudi obuvalo delavcev po končanem delu, ali preden stopijo v drug vinograd. To se opravi najbolje, ako se omenjene stvari pomijejo z vodo, ki se nahaja v bližnjih jarkih in jamah; se ve, da je treba tudi vso zemljo skrbno z orodja odrgniti. Kjer ni dobiti nič vode, tam naj se zapali nekoliko slame in naj se okrog plamena postavi orodje in obuvalo tako, da bo močno na nje pripekalo.
5.	Porite trte in trtne glave, trtno listje in grozdje, vse to naj se nikar ne prenaša iz ene županije v drugo, tudi ne iz kterega sumljivega kraja v drugi, koji velja do sedaj še za neokužen.
Enako previdnost zahteva tudi prenašanje ali prevažanje gnoja, rabljenih trstnih ali lesenih podpor, kolcev, sadnih dreves iz novejih drevesnic v stareje, rastlin in rastlinskih delov, koji so vtegnili priti iz napadenih ali vsaj sumljivih krajev.
6.	Kedar se razpošilja jedilno grozdje, naj se ne rabi trtno listje; grozdje naj se prevaža v zaprtih vinskih posodah, kterih se ne sme držati nič zemlje dotičnega vinograda.
Ji***JHc*j^*». ,tl9očjLM
— 22 —
7.	Ne bo odveč, ako se osnažijo vozovi, parklji živine in obutev vinogradnikov, kteri prihajajo iz napadenih krajev, ali so šli skozi nje.
8.	Ker se prav lahko zgodi, da se za trosi trtna uš po vinogradskih delavcih, kteri so delali v napadenih ali sumljivih krajih, mora se jim naložiti, da najskrbneje osnažijo svoje obuvalo — po leti tudi obleko — in to vsaki večer po končanem delu, ali kedar koli prestopajo iz enega kraja v drugi.
9.	Posestniki vinogradov so dolžni zato skrbeti, da njihovi delavci vestno spolnujejo te po previdnosti naložene predpise, posebno v tistih krajih in občinah, kder se je trtna uš v resnici uže vgnjezdila, in tudi v tistih krajih, kteri mejijo z drugimi filok-serinimi ležišči.
10.	Da se uže koj pri prvem znamenji bolezni zabrani, da se zl6 ne more na kak način razširiti, mora vsak vinogradnik sporočiti krajni komisiji za filoksero, oziroma občmskemu predstojniku ne samo, kedar namerava poriti napadene trte, ampak tudi kedar zapazi bodi v svojih, bodi v drugih trtnih za-sadih, da pojema trtna rašča in da se trte sploh več’ pravilno ne razvijajo.
Samo tedaj, kedar se bolezen koj spočetka iztakne, se je kolikor toliko znanašati, da se bo moglo razširjenje zla zabraniti.
Semenski krompir.
Krompir namenjen za seme naj bo nekoliko posušen ali vel. Ako je rastlinam vreme vgodno, poganja vel krompir veliko hitreje od onega, kojega smo vzeli iz vlažnih kleti ali hrani1 nih jam, ter ga kar naravnost posadili; pri suhem in mrzlem vremenu zaderžan je v poganjanju, ali potem prekosi v rasti, neveli krompir, ter nam veliko bolje obrodi. Poskusi z velim krompirjem pokazali so, da obrodi za 10-20 % več, od nevelega; ravno tako pokazale so tudi skušnje, da prvi ni tako močno gnjilobi podvržen, kot slednji.
Semenski krompir ne sme že pred sajenjem kalti pognati. Da pa kalenje zadržimo ali zaprečimo, storimo najbolje, ako ga prenesemo spomladi hitro, ko je mogoče, na svetel, zračen, suh in ne pregorak prostor.
•Dalje mora biti semenski krompir zdrav, srednje velikosti, ter ne sme imeti preveč očes, tako da lahko kar celega posadimo. Poskusi in skušnje so pokazale, da, ako hočemo vdobiti velik pridelek, moramo tudi krompir primerne velikosti za sajenje vporabiti, ter te meje ne smemo prestopiti, ker drugače nam obilnejši pridelek ne povračuje večpo-rabe na semenu. Ako posadimo prevelik sad, je to le potrata. Premajhen krompir, lešnikove velikosti posaditi, je ravno narobe, kajti dotični ima obilo in šibkih kali in kot materna rastlina premalo redilnih snovi, ker, kakor znano, dobiva vsaka mlada rastlinica v prvi dobi svojega razvijanja, jej potrebno
hrano iz semena. Takošen krompir napravi le šibke rastlinice, ktere so vsled tega tudi vsem slabim zunanjim vpljivom bolj podvržene, in od njih zamo-remo po tem takem le slab pridelek pričakovati. Krompir srednje velikosti, kacih 6-7 lotov težek, obrodi nam naj bolje.
Ysi. poskusi in skušnje pokazale so, da posajeni celi krompir v primeri s koščeki enake teže nam najbolj in največ obrodi. Naj se tedaj krompir za seme, kar se najlažje pri izkopavanji stori, uže takrat v potrebni množini odbere. Ako smo prisiljeni rezati ga v koščeke, naj se dotični počez prereže in porabijo naj se le vrhi polovic, drugo se lahko za kuhinjo ali pa za živino porabi, ali pa prerežimo ga po dolgem tako, da ostane na obeh polovicah enako vrhnih in srednjih oči. Preveliko število očes na krompirju napravlja veliko zelišča in korenin, a malo sadu, kteri je pa tudi manjši. V tem oziru zdi se mi pa potrebno še sledeče omeniti: krompir, koji ima gosta očesa, so pri njem uudi šibkeja, radi tega priporoča se, da se jih nekoliko odstrani; stem, da jih izrežemo, zmanjšamo število očes, kar je velike koristi, ter tako imamo malo očes, ktera se zamorejo čvrsto razvijati in nam obilnejši sad obrode.
Vilj. Dominko.
Kakeršna setev, takšna žetev!
Kakeršna setev, takšna žetev! Resničen pregovor, katerega ne moremo nikdar dosti živo spo-rninati naših kmetovalcev. Naj mi bode torej dovoljeno, zopet nekaj vrstic o tem pisati, ker ravno sedaj se zopet pripravlja kmetovalec na jaro setev, nadejoč se, da mu bogato obrodi zrnje.
Nikakor ne zadostuje, da kmetovalec dobro pognoji in obdela njivo in potem dobrotljivi naravi prepusti vse drugo; ne, on more še mnogo storiti, in to mora.
Pred vsem je treba za obilo žetev dobrega semena in jpa semenske premenjave ob določenem času.
To oboje vedo naši kmetovalci žalibog še veliko premalo ceniti. Jaz pa ne menim množice vsejanega , semena. Nasprotno! Saj pri nas kmetje dostikrat vsejejo še preveč semena, katero ali ne skali vse, ali pa tako gosto zaraste njivo, da žito niti dobro rasti ne more. V mislih imam najbolj, ali je seme dobro ali ne. Naši kmetovalci si pripravijo seme sami, in sicer iz svojega pridelka, in kakšno je to, vč vsak sam. Naše domače žito je le toliko očiščeno, da so pleve od zrnja ločene, vsa druga nesnaga, kakor plevelna zrna ter mala, zlomljena, nedozorela zrna ostanejo pa še vedno v semenu. Da po tacem semenu ni misliti na dober pridelek, mora vsak sprevideti, niti ni treba, da bi bil kmetovalec, kajti plevel da plevel, in majhna nedozorela zrna sicer kalijo, a ne dajo nikdar lepih klasov z lepim zrnjem.
Na vse to se nikdar ne misli; če je potem njiva polna plevela ali pa vsled slabega zrnja redko za-
— 23 —
rastena, vzrok je zemlja, slabo vreme itd., le kmetovalec sam ni nikdar kriv.
Ako bi vsak kmetovalec, naj ima veliko ali malo poljA, rabil le drobro seme, katero je kupiti od poštenih in zanesljivih semenskih pridelovalcev, potem bi gotovo ne tožil toliko o slabih ledinah in zraven tega bi imel njive brez plevela in pridelek, katerega bi mogel po najviši ceni prodati. Žalibog pa večina naših kmetovalcev ne gieda na že^ev, ampak le misli, kako bi mogli pri setvi par krajcarjev prihraniti. Od tod prihaja, da sejejo ceno in slabo seme ter se ne morejo odločiti, da bi nekoliko globoče segnili v žep ter kupili boljšega in čistejšega semena.
V semenu niso skrite le osnovne oblike prihodnje rastline, ampak skrbna mati narava skrbela je tudi za primerno hrano, da mlade rastlinice, ke-dar pridejo na svet, ne trpijo pomanjkanja. Če kaže seme vsled svoje zunanje oblike, da ni popolno, ali pa če je celo strto, potem ni v njem dovolj prve hrane mladi rastlinici. Iz vseh teh vzrokov naj bi kmetovalci vender pričeli rabiti popolnoma čisto i.i vse enako ter popolnoma razvito seme, nikdar pa ne iz skoposti cenega in slabega semena, ker tuje napačno hraniti in ob enem neodpustna in kazniva malomarnost.
Nikdar ne moremo dovolj priporočati setve najboljšega in ob enem suheha semena. Zato je važno, določiti semenovo kmetijsko vrednost, težo zrna in kaljivost.
Težo določimo zrnu s tehtanjem, n. pr. ako stehtamo 100 zrn; 100 zrn rži tehta iy2 do 4 grame, 100 zrn pšenice pa 21/ do 3 grame.
Kaljivost določimo s posebnimi pripravami. Vzamemo n. pr. 100 zrn, katera denemo med vedno vlažen papir; kolikor več zrn okali, toliko boljše je seme.
Najbolje nam določijo semensko vrednost v ta namen ustanovljene kontrolne postaje. ŽaMbog da nobeden kmetovalec ne zahteva semena, ki je bilo na tacem zavodu*), pregledano, in od tod prihaja slaba žetev in pa cele njive predenice, katera uui-čjje tako zelo deteljo, da je po nekaterih krajih niti več sejati ne morejo.
„Kmet“.
Grm pri Rudolfovem dne 19. marcija 1888.
Ktere sadne vrste se prilegajo podnebju naše gorske strani ?
Važno je vsakemu vedeti, kdor se hoče vspešno s6 sadjerejo pečati, ktere vrste sadja v dotičnem kraji naj bolje vspevajo. Zato blagovolite gospod urednik v vašem cenjenem listu tudi meni nekoliko prostorčeka odmeriti, ker hočem vse tiste vrste sadja označiti, o kterih sodim, da bi se tudi. v našem gorskem podnebji izvrstno sponesle.
*) V Gorici oskrbuje take preiskave c. k. po-skuševališče za svilorejo in vinarstvo.
Resnica je, da se pri nas zelo površno in lahkomiselno ravna gledč izbiranja ali gojenja sadu-nosnega drevja, akoravno je sadjereja za nas prav velicega pomena, kar bi nam znal vsak kmetovalec povedati, kteri se količkaj za sadjerejo zanima.
Med vsemi sadnimi vrstami je za nas pešči-kasto in koščičasto sadje največjega pomena, manj lupinasto in jagodato sadje, akoravno tudi slednjega ne smemo zametati.
Med peščikastiin sadjem zavzemajo prvo mesto jabolka in hruške, ktere še nadalje razdelimo v namizno in gospodarsko sadje.
Namizne ob enem tudi gospodarske sorto bi bile sledeče:
1.	Angleška zimska zlata parmena (Englische Winter Goldparmane). To jabolko je lepe zunanje oblike, trpežno in zelo iskano v trgovini. Drevo kaj ravno in hitro raste, vsled tega naj bi se sadilo ob vseh cestah in potah, kar bi okolico jako olepšalo.
2.	Mašauckar (Borsdorfer). To jabolko je že od nekdaj na Tolminskem, kjer je tudi v nek-terih krajih “duuica,, (“Dunajka,,) imenujejo in sicer baš vsled tega, ker se je nekdaj na Dunaj izvažalo v večji meri*).
3.	Dolenjski voščenik (Wachsapfel). Na Dolenjskem in Štajarskem poznata sorta, katera zasluži zavoljo njeue finosti, da jo posebno priporočamo.
4.	Oberdickova reiueta (Oberdieks Reinette.) Po slovečem nemškem sadjarju Oberdicku zvana sorta. Odlikuje se po istih lastnostih, kakor an-angleška zimska zlata parmena.
5.	Rudeči Štetinec (Rother Stetiner.) Za Bol-ško priporočljiva sorta, ktera še v prav ostrem podnebji izvrstno vspeva. Jabolko je finega okusa in kaj sposobno za prevažanje.
6.	Pogačar iz Kečkemeta (kecskemeter Bogacs-apfel). Kdor hoče še v prav pustem svetu, kjer drugo sadje ne rodi, sadje pridelovati, naj se poprime pogačarja iz Kečkemeta, ker to jabolko še v prav pustem, peščenem svetu izvrstno obrodi in hvaležno poplača vsak trud, ki ga imamo z njim.
Vse tu navčdene sorte bi se brez dvoma v našem gorskem zakotji izvrstno sponašale, ko bi se jih kmetovalci v večji meri poprijeli, se ve, če ima vsak po par dreves, in še te morda različne vrste, to se razume, da steni ne bo nič dosegel, ker v kupčiji zahteva se dosti, lepega in ne preveč različnega sadja.
Kdor bi pa hotel še več vrst jabolk in hrušk gojiti, naj si priskerbi knjigo sadjereje g. R. Dolčnca, brez ktere bi ne smel biti noben sadjerejec.
— n —
*) Mi menimo, da bržc zaradi tega, ker se je k nam prineslo od Dunajsko strani, to je, iz Avstrije. Op. ured.
— 24 ~
Gospodarske novice
Društvenike opozorujemo še enkrat, da bo dne 5. aprila t. 1. ob 11. uri predpoldne v društvenem uradu letni občni zbor. Dnevni red smo objavili uže v zadnjem listu, danes dostavljamo še kot 4. točko volitev podpredsednika (§. 21 društv. pravil).
Ob enem priporočamo vsem društvenim članom, naj točno odrajtajo letnino, v kteri namen so se jim te dni poslale poštne nakaznice, če bi pa bilo komu pretežavno plačati ob enem 4 gld. za celo leto, naj pošlje za zdaj 2 gld. za prvo poluletje. A to polagamo vsem na sreč, naj ostanejo društvu zvesti.
Iz Tolmina 26. febr. 1888 se nam piše:
V naših krajih se peča ljudstvo najbolj sč živinorejo in sadjarstvom; to dvoje donaša mu v ugodnih okoliščinah saj kolikor toliko denarja za nujne tekoče potrebščine. Da si naše ljudstvo prizadeva obče do umnejšega kmetovanja, prepričan sem vsled mnogo različnih svedočeb, a da je tu pa tam še marsikaj pomanjkljivega — da ne rečem zanemarjenega, priterdil mi bode vsak izmed častitih naših kmetovalcev.
Jablane imajo vse polno:
1. suhih vej, 2. mladike in celč cele divje veje na deblu, 3. mladike iz korenin in 4. mladike pletenice.
Vse to je na kvar drevesu in sadu in kaže tudi na kmetovalčevo zanikernost. Zdaj je najpri-merniši čas. Pojdi in odstrani za enkrat saj omenjene pijavke, rane pa namaži s katramom *) ali katerim drugim drevesnim mazilom.
Razkaz milodarov v korist revežev na Soriškem vsled slabe letine. (Dalje) Monsig. Josip Tuni x Gorici 10 gld. — V neki družbi v Slani štv. 221 nabranih 5 gld. 60 kr. — Baron Karol vitez Bei-nelt v Trstu 200 gld. — Karol Luteroth v Trstu 50 gl. — V č. Josip Baic, vodja dež. gluhonemice v Gorici 10 gld. — Silverij grof Baguer, kralj, kousul španskega poslanstva, 25 gld. — France Ogrizek bogoslovec iz Marburga 1 gld. — Linde-mann v Gorici 20 gld. — Jakob Tacitnrno 50 gl. — Mell Aloizij v Gorici 30 gl. — Tvrdka D. G. Economo v Trstu 100 gld. — Monsig. Andrej
*) S katranom ne, kajti, kakor beremo v »Vrtnarju,, štv. 5., je katran ali tčr drevesnim ranam škodljiv.
»Priporočali so dostikrat drevesno rano mazati s katranom. Skušnje pa so nas sedaj poučile, da katran močno škoduje vsakemu drevesu, le hrastu ne. Tudi oljnate barve, ki jih v ta namen rabijo, ranam bolj škodujejo nego koristijo..
Kot prav dobro mazilo se priporoča zmes iz deviškega voska, loja in nekoliko kolofonija. Opazka vred.
Jordan, prošt v Gorici 30 gld. — N. N. v Bosni po goriškem g. župan 1 gld. — A. V. Jona v Gorici 25 gld. — C. k. kmet. društvo v Gorici 200 gld. — Dr. Porenta v Farri 10 gld. — C. kr. pešpolk št. 49 v Solnogradu (dohodek koncerta. 135 gld. — Dr. Ernest vit. Edelmann in sinovi v Celovcu 10 gld. — Friderik baron Leitenberger na Dunaji 200 gld. — Pollak držav, poslanec na Dunaji 5 gld. — Alojzij Dr. Jucker drž. poslanec na Dunaji 5 gld. — Družina Jurija Tositti v Fo-lianu 20 gld. — V. č. škofijski ordinarjat Poreško-Puljski 61 gld. 83 kr. Skupaj gl. 1239.43 popej razkazanih „ 15009.94 Skupaj „ 16249.37
in 40 frankov v zlatu.
Trtorejcem. — Kdor želi dobiti kolči izvrstne trte modra Frankinja, naj se nemudoma oglasi pri vodstvu slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici.
Tržne cene
3. marcija t. 1. v Gorici.
		od gold.		do gold.	
Pšenica ....	100 k.	8	10	8	20
Koruza ....		7	—	7	50
Rž			7	—	7	50
Ječmen ....		6	—	6	25
„ pehan .	.	n	11	—	11	50
Oves		11	5	80	6	—
Fižol		n	8	—	12	—
Ajda		»	8	—	8	50
Riž (fin)....	y>	22	—	24	50
Riž navaden .	.	n	20	—	21	50
Riž indijsk .	.	.	n	14	—	17	50
Seno		y»	2	90	3	10
Slama ....		2	20	2	30
Češplje (goriške črne)		12	—	16	—
Breskvice (suhe) .	»	45	—	50	—
Fige (suhe) . .	.	11	16	—	18	-—
Maslo (kuhano)	lk.	—	96	1	—
Maslo (surovo) .	.	V	—	90	—	98
Sir (Bovški prav star)	n	—	100	—	105
„	„ star .	11	85	—	90	—
»	„ nov . Vino črno furlansko	n	60	— —	64	
100 litrov		18	—	24	—
Vino črno kraško .		18	—	26	—
Vino belo Dornber.		15	—	19	—
Vino belo briško .	11	17	—	20	
Zal. c. kr. kmet. društvo
Tiska Paternolli