llalijanska nemožatost. (Iz koprskega okraja.) Slučajno nam je prišel v roke italijanski list „11 Lavoratore" z dne 16. avgusta t. 1, v katerem se pritožuje nekdo, da učiteljska društva ne delajo za izboljšanje učiteljskih plač. Popisuje, da se je sešel pred meseci odbor, ki se je zavzel za to, da se da vsaki učiteljski osebi letuih 400 K draginjske doklade. Sešel da se je odbor, ki je sestavil načrt zakona, po katerem bi imela vsaka učiteljska oseba po 30 letnem službovanju letnih 3600 K plače, a pravi, da tudi iz tega ni nič. Ker povprašujejo tudi nekateri slovenski učitelji, kako je z vso akcijo, nam bodi dovoljeno, da vso zadevo nekoliko pojasnirao. Marca meseca t. 1. se je sešel v Pulju odbor, obstoječ iz 8 italijanskih, 2 hrvaških ia 2 sloveoskih odbornikov. Kot je razvidno, so imeli italijanski odborniki veliko večino, a ker so sami Italijani poudarjali, da tu ni ozirov na narodnost, pač pa da se moramo zavzeti za učiteljske intcrese skupno, se je lotil odbor dela, ue oziraje se na to, da so bili zapostavljeni Slovani. Hrvati in Slovenci so imeli že sestavljene načrte glede nastavIjanja, plačevaDJa, upokojevauja in discipliniranja, a Italijani so imeli le kratek memorandum, obstoječ iz 12 točk. Sestavil se je v obrisih načrt, za katerega se je soglasno izrekel ves odbor.' Vladala je edinost, in tov. Bajč'o je prevzel nalogo, da sestavi načrt načisto v hrvaškem ia italijanskem jeziku, kar je izvršil v dovolj kratkem času. Določeno je bilo tudi, kadar bo sestavljen načrt načisto, da ga predložimo vsi obenem z «nako se glasečimi peticijami po dež. odboru dež. zboru in skupna deputacija da ga vroči c. kr. namestniku. Italijanov pa se je oprijela taka sila, da niso mogli počakati, da bi bil načrt sestavljen načisto in določili so za deputaeijo že dan 18. marca. Isti dan je šla k c. kr. namestniku praznih rok deputacija, obstoječa iz dveh Italijanov in enega Hrvata. Namestnik je odpravil to deputacijo, z izgovorom, da brez deželnega odbora ne more poraagati. Mimogrede bodi povedano, da dež. zbor istrski ne zboruje že tri leta in to zaradi tega, ker je pred tremi leti odgovoril vladni zastopnik na neko slovansko interpelacijo v slovanskem jeziku. Italijanska večina je zaradi tega vstala in odšla iz zbornice, v katero se noče povrniti, dokler vlada ne zagotovi, da se ne bo slišala v istrskem deželnem zboru iz ust vladnega zastopnika nikdar več slovanska beseda. Dokler obstoja člen 19. osnovnega zakona, ne more vlada tega obljubiti. Istrski dež. zbor je zboroval pred nekoliko leti v Poreču, kjer so slovanske poslance kar javno zasramovali in napadali, da niso bili varni niti življenja, saj so jim odrekli celo stanovanje. Tako je mislila italijanska večina, da se jih najložje odkriža. Vlada je bila prisiljena razpustiti deželni zbor in ga sklicati v Pulj, in ker ni bilo tudi ta miru, kasneje v Koper. Ker ni pokazala vlada sedaj toliko eneržije, da bi razpustila kljubujoči dež. zbor, stavlja italijanska večina kot predpogoj za redno delovanje, da se skliče dež. zbor v Poreč. Vlada, ako hoee biti količkaj konsekventna in pravična, ne more ustreči zahtevam večine, zaradi česar smo že tri leta brez deželnega zbora, kar je vzrok, da je učiteljstvo prisiljeno stradati. Italijanskim poslancem ni mar za to, da strada učiteljstvo cele dežele, oni ne poznajo ni človekoljubja ni praviee, ko jim gre za njih italijanska komoristična načela. In ob tem se razbijajo vse naše prošoje, peticije in zahteve. Dopisnik v ,,Lavoratore" govori dalje o štrajku, a najbrže ne ve in ne pomisli, s kakšnimi težavami je v zvezi uspešen štrajk. K uspešnemu štrajku je v prvi vrsti potreba zaupnosti, možatosti in edinost, a ravno tega med istrskim učiteljstvoin ni. Da je to resnica, naj navedem samo to: Odbor v Pulju je sklenil, da da natisniti drojezičen načrt in tega da predloži z enako se glasečimi peticijami, a kmalu so se Italijaui premislili in zahtevali, naj se tiska načrt v vsakem jeziku posebej in to iz vzroka, da jih kolegi napadajo. Zaradi Ijubega miru in da se obvaruje edinost, so jim morali Slovani to dovoliti, drugače bi bil razdor takoj od pričetka. Ni jim bilo dosti to. V načrtu je skupni odbor določil, da se ustanovi pri dež šol. svetu disciplinarni senat, obstoječ iz slovanskega in italijanskega oddelka. Kaj pa so naredili Italijaui? Ne da bi koga obvestili, so izpustili slovanski senat in s tem pokazali, četudi so ob zborovanju zatrjevali, naj vsak ljubi svojo naroduost in spoštuje druge, da so oni v prvi vrsti zagrizeni lahoni, ki ne spoštujejo nobene druge narodnosti, in šele potem so učitelji, a pokazali so tudi, da ni pri njih možatosti, zaupnosti in edinosti; edini so le v preganjanju Slovanov. In v družbi takih koleg naj bi štrajkal slovanski učitelj ? Nikakor ne, ako imajo kaj razuma in previdnosti! Pa kaj bomo govorili o možatosti raed učiteljstvom, ki je ni sploh med istrskimi Italijani! Vsakemu je znano, s kako slovesnostjo se je odpovedal deželni glavar Bizzi. Nikdar ni preklical te svoje slovesne odpovedi in vsak bi mislil, Eizzi ne glavaruje več. A kaj še! Samo kdor vidi dopise deželnega odbora, pa se lahko prepriča, da jih še vedno podpisuje deželni glavar Eizzi, najbrže zato, ker bi jih drugače moral podpisovati DJegov namestnik, ki je Slovan. Ce ni možatosti pri prvem možu v deželi, kje naj bo potem ? Zaradi teh razlogov svetujemo slovanskim kolegom, naj se nikakor ne podajajo v štrajk, a če hočejo italijanski kolegi štrajkati, prosto jim, čeprav bi bilo bolje tudi zanje, če bi nastopili pot pravice in možatosti. Povedali naj bi italijanskim poslancem v Istri, da imajo pravico živeti tudi Slovani v Istri; povedali in predočili naj bi poslaneem, da je njih postopanje svojeglavno, neopravičeno in brutalno in ne bo imelo dobrih posledic. S takim postopanjem ne kažejo olike in omike. Vlada je prisiljena priznati, da bivajo Slovani v Istri, saj jih je vendar nad 2/3, a oni izgovor Italijanov na njih staro posest je jako piškav. Tudi Musalino bi se bil lahko izgovarjal, da je že njegova stara pravica pobijanje drugih ljudi. Ako pojde v Istii tako naprej, mora priti do vladnega komisarja, ker drugače bi postala Avstrija v zasmeh vsem drugim evropskim državam, saj bi ji lahko rekla celo Turčija: BHodi domov in uredi svoje dežele!" Ako bi bili italijanski poslanci v Istri pravicoljubni, bi se dalo Ijudsko šolstvo z državno podporo prav lahko urediti, tako da bi bilo učiteljstvo in Ijudstvo zadovoljno; seveda bi se v to morale porabiti tudi vsote, ki jih porablja deželni odbor očito in skrivoma v raznarodovanje Slovanov. Korau ni znana javna tajnost, kako je bivši [deželni glavar podpiral raznarodovalno BPravo Našo Slogo" in njene urednike. In tako se godi še vedno. Slovanskim kolegara je jasno, kje tiči vzrok naši bedi, a Ualijanskim, kaj morajo narediti, ako hočejo res uspešno sodelovati za odpravo bede. Štrajk naznanjati ne pomaga nie. Kdo bo štrajkal, mogoče italijausko učiteljstvo koprskega okraja, ki je ustanovilo svoje okrajno društvo pred dvema letoma? Na prvem občnem zboru je nasprotoval društvu italijanski okr. šol. nadzornik in zaradi tega ni ničesar več slišati o življenju tega društva.