List 19.
Gospodarske stvari.
Pomoči zoper poljske miši.
Iz U nca Da Notranjskem je vredništvo dobilo sledeči dopis:
,,Miši v tukajšnji šolski drevesnici vsako leto veliko škode narejajo. Oglodajo namreč koreninice sadnih drevesc tako, da se drevesce še prav malo v zemlji drži, zato se potem po strani nagne in pa vsahne. Miši rujave barve so nekoliko veče kakor pribišne. — Nastavljamo jim pasti, da bi jih polovili, dajemo jim strupenih reči, da bi pogoltnile; al vse to nič ne pomaga; v past ne gredo, drugih reči se navadno ne dotaknejo, ker najrajši samo koreninice zrejo. — Slavno vredništvo „Novic" naj nam tedaj blagovoli svetovati kak pripomoček zoper te sadne škodljivke."
Stavljeno nam je s tem težko vprašanje; svetujemo vam, kar po lastnih skušnjah vemo in kar svetujejo najbolje gospodarske knjige.
Po skušnjah Makdonalla prežen6 poljske miši stebla povodne ali potočne mete (mentha aquatica), če se potaknejo v mišje luknje.
Predivo ali volna v petroleum namočena naj se vtakne v luknje.    To   svetujejo „Oecon. Neuigk."
Z vodo naj se potope v luknjah s škropilnicami. Nasvet „Corresp. BI/4    Tudi mi smo skusili.
S žveplenim dimom ali puhom naj se s pomočjo pihavnega meha pokade luknje. „Verhandl. des Bad. L. V." Tega smo se prepričali tudi mi, ko je pred nekimi leti ranjki Hofman z žveplenim puhom preganjal miši.
Mnogi hvalijo strupe, posebno ar senik, primešane takim rečem, ki jih miši rade žr6.
Pozimi, kedar je zemlja trdo zmrznila, naj se luknje zabijejo s kamni; miši lakote poginejo v teh luknjah , ker si v trdo zmrzneni zemlji novih izkopati ne morejo.    Večkrat potrjeno.
Poljske mačke, podlasice, dihurje in ku-nice hvalijo „Verh. des Bad. L. V." in pa „Oecon. Neuigk."
Na izbero mnogo sredstev! Prezreti se vendar pri vsem tem ne more, da so poljske miši mnogokrat nadloga, ki se težko odpravi.