LITIJA III ★ III * 24. 12. 1941 Številka 2 - leto 8 februar 1980 STOLPEC KAKŠEN 8. MAREC? Bolj ko se bliža 8. marec — dan žena, bolj se razvnemajo pogovori o tem, kaj bomo v tistih dneh počeli. Pri vseh teh pogovorih in razmišljanjih pa je razveseljivo, da večji del občanov vendarle razmišlja o takšnem 8. marcu, kot smo ga že pred leti skupno opredelili. To med drugim tudi pomeni, da se ne smemo same enkrat letno spomniti žena in njihovih problemov, ampak na tem delovati celo leto in dan. Mislim, da nam to kar dobro uspeva, saj fz leta v leto več odgovornih ljudi v organizacijah združenega de/a spregleda, dn zgolj organizacije veselic in darila za žene. pomeni toliko kot nič. Celo nasprotno bi bilo i.iOfito trditi. Oa str žene — ■tiatevkarJiMiara-in-družbenopolitične delavke, spomnimo le enkrat letno, je pravzaprav poniževalno ne samo za žene, ampak tudi za nas moške, ki take ceremonije običajno pripravljamo. Upam, da letos v naši občini ne bo takšnih proslav" - doslej so se pojavljale predvsem v organizacijah združenega dela - in da bomo ženam posvetili vsak dan potrebno pozornost. Navsezadnje posebnih problemov žena sploh ni, so samo splošni družbeni problemi. Menda ne bomo rekli, da je vprašanje otroškega varstva samo problem žena. Ali pa vprašanje vzgoje otrok, varstva žena pri delu, nočnega dela žena itd. Vsa ta vprašanja smo dolžni reševati vsi in vsak dan. Saj bi bilo prav smešno in še žalostno obenem, če bi mi moški 8. marca doma kuhali in pospravljali ter se ukvarjali z otroki - torej z ,Jfenskimi' opravili, ženam pa ta dan dali „voljno", K sreči in našemu zadovoljstvu in ponosu je teh primerov čedalje manj, tam kjer pa žal še so, so vredni pomilovanja. Nenazadnje pa se je treba zavedati tudi tega, da smo se letos odločili za stabilizacijsko obnašanje in za splošno štednjo. Tokrat bo torej lepa priložnost, da dokažemo našo osebno odgovornost in disciplino. Pa še nekaj se mi zdi pomembno napisati pred dnevom žena. Tudi tiste redke posameznice, ki jim osmega marca več pomeni darilo in veselica ali pa bon za trgovino, kot pa nage/j za 8. marec in vsakdanja pozornost ter skrb, naj razmislijo o svojem položaju in vlogi v naši družbi. T. B. PRED PODPISOM JAVNA RAZPRAVA O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O FINANCIRANJU NALOG KRAJEVNIH SKUPNOSTI V I. 1980 GRE H KONCU. PREDSEDSTVO OK SZDL. KI JE OBRAVNAVALO PREDLOG SPORAZUMA, JE DALO ZELENO LUČ ZA PODPIS SPORAZUMA. Sporazum določa, da z zbranimi sredstvi gospodarijo krajevne skupnosti. Polovica zbranih sredstev se deli na krajevno skupnost po kriteriju števila zaposlenih z območja krajevne skupnosti, drugo polovico pa vse krajevne skupnosti združujejo za solidarnostne naloge na manj razvitih območjih krajevnih skupnosti. S to polovico sredstev upravlja skupščina krajevnih skupnosti, v kateri ima vsaka KS svoje delegatsko mesto. Vsa zbrana sredstva se delijo le na podlagi programa dela. Zato je naloga krajevnih skupnosti, da tak program izdelajo, posebej še za tisti del programa, ki ga želijo sofinancirati iz solidarnostnega dela sredstev. Programe dela in poročila o uporabi sredstev so krajevne skupnosti dolžne posredovati organizacijam združenega dela, saj morajo biti delavci seznanjeni, kam se namenjajo njihova sredstva. Sporazum velja samo za letošnje leto. Občinska konferenca SZDL pa bo do konca letošnjega leta izdelala nov sistem financiranja KS, ki bo usklajen z določili ustave. L- K. ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI NI DOVOLJ DENARJA Tako v zagorski kot v litijski občini ugotavljajo, da imajo pri zagotavljanju denarja za delovanje krajevnih skupnosti težave. Iz združenega dela se v nobenem letu ne zbere toliko denarja, kot predvidevajo. Če ozdi in todzi ne napolnijo poslovnih skladov, izostane denar tudi za financiranje krajevnih skupnosti. Denarja, ki se zbere iz občinskih proračunov, tudi ni veliko. Tako nestalnost najbolj občutijo obrobne krajevne skupnosti, teh pa je v obeh občinah precej. Predstavniki občin Litija in Zagorje so predlagali, da bi v republiški skupščini sprožili pobudo za sprejetje zakona ali drugega dokumenta, ki bi trdneje opredelil financiranje krajevnih skupnosti iz sredstev združenega dela. p-b. SPREMEMBA RESOLUCIJE Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so sprejeli predlog posebne komisije vseh treh zborov občinske skupščine Litija, da se besedilo resolucije o izvajanju srednjeročnega plana občine Litija za leto 1980 nekoliko spremeni. Ostri ukrepi za kršitelje resolucije. Že na decembrski seji občinske skupščine sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejela amandma delegacije Predilnice o zmanjšanju stopnje za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav iz dohodka TOZD in DO od 1,25% na 1 %ter o izločitvi ustanovitve Centra za kulturo v letošnjem letu. Družbenopolitični zbor pa amandmaja Predilnice ni sprejel, zato je posebna komisija izdelala usklajevalni predlog, ki so ga vsi trije zbori sprejeli. Komisija je namreč predlagala, da se prispevna stopnja za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav zmanjša od 1,25 % na 1 % in da se v resoluciji črta ustanovitev Centra za kulturo in naj se ta naloga prenese v naslenje srednjeročno obdobje. Na predlog izvršnega sveta je občinska skupščina sprejela še nekatere druge spremembe resolucije, predvsem zaradi uskladitve z republiško resolucijo za leto 1980. Gre za zmanjšanje realne rasti družbenega proizvoda od 8 % na 6 % in za povečanje načrtovanega dohodka od 12% na 27% v OZD. Sredstva za čiste osebne dohod ke pa bodo rasla v skladu z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Tudi načrtovana rast sredstev za SIS ne bodo porasla za 24 %, ampak samo za 16 %, kar velja za dejavnosti, ki so bile prisotne že v lanskem letu. Družbe nopolitični zbor občinske skupščine pa je sprejel še stališče, da je potrebno resolucijo občine v celoti dopolniti oz. uskladiti z republiško resolucijo, vse eventuelne odstope utemeljiti in pa, da je potrebno pri vseh odstopih od resolucije ostro ukrepati proti kršiteljem. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta sprejela tudi predloge Predilnice kot dopolnilo h končnemu besedilu resolucije, ki se nanašajo na omejevanje zaposlovanja v negospodarstvu oz. v neproduktivnih dejavnostih, na ustrezno znižanje prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti in na hitrejšo rast sredstev, ki se iz čistega dohodka oblikujemo za razširitev materialne osnove od osebnih dohodkov. Tudi rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v organizacijah združenega dela mora biti počasnejša od rasti dohodka pri čemer je treba izhajati iz usmeritve, da morajo sredstva za osebne dohodke naraščati za 25 % počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka. PrediIniška delegacija je tudi menila, da sredstev za dopolnitev programov za nove naloge v novih objektih ni potrebno posebej navajati, ker so bile te dejavnosti vključene že v sprejetih programih samoupravnih interesnih skupnosti za letošnje leto. Zhora sta tudi ta predlog spreie ..i vnesla v resolucijo ohJuv. zaleto 1980. T. B. Zadnja okupatorjeva ofenziva proti osvobojenemu ozemlju Zgornje Savinjske doline in Zasavja v decembru 1944 in januarju 1945 je bila najhujša od vseh* dotedanjih ofenziv. Okupator se je še posebno zdivjal na področju Vač, o čemer pričajo nemi spomeniki žrtvam okupatorja in domačih izdajalcev. Ob cesti Vače - Kandrše stoji spomenik žrtvam postreljenim na tem mestu. Med žrtvami je bilo tudi 7 članov Ronkarjeve družine iz Spodnje Slivne. Ob cesti Litija-Vače j« spomenik in grobišče v zadnji ofenzivi padlih borcev iz okolice Vač. Na Spodnjih Šalah v bližini Vač stoji spomenik žrtvam; nekatere med njimi so Nemci živa zmetali v ogenj goreče hiše. SAMO IZKORIŠČANJE? PLANIRANI RAZVOJ V TOZD INDUSTRIJA APNA KRESNICE SE BISTVENO RAZLIKUJE OD SMERNIC LITIJSKE OBČINE za pripravo družbenega plana za obdobje 1981-1985. Sedaj je povsem očitno, da Slovenija ceste ne predvideva takšnega razvoja svojega TOZD-a Industrije apna Kresnice, kot je bilo pričakovati. V Slovenija ceste — so namreč obdelovali možnosti razvoja TOZD Industrije apna Kresnice v treh smereh, in sicer za industrijo gradbenega materiala, za betonsko prefabrikacijo in kovinsko-predelovalno industrijo. Glede industrije gradbenega materiala mislijo predvsem na povečanje proizvodnje apnenčastih agregatov in vzporedno s tem tudi modernizacijo priprave apnenca za potrebe apnenic. Modernejšo pripravo apnenca pa planirajo šele v obdobju ŠE VEDNO DOPOLNJEVANI OSNUTEK LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRORAČUNA JE OBČINSKA SKUPŠČINA POSREDOVALA V JAVNO RAZPRAVO IN BO PREDVIDOMA SPREJET NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BO SREDI MARCA. Tudi letos bomo v proračunu prejeli dopolnilna sredstva republike in sicer v višini 6.605.000 din, izvirni dohodki pa bodo znašali 40.279.000 din. Občinski proračun bo tako dosegel 46.884.000 din prihodkov in prav toliko odhodkov. Sestava osnutka občinskega proračuna tudi letos ni bila lahka, saj zaradi dopolnilnih, sredstev republike ni možno oblikovati odhodk ,v izključno po željah in potrebah občine. Vse dopolnjevane občine morajo namreč sestaviti proračun v skladu z zakonom o proračunu in pa v skladu z republiško resolucijo, ki določa samo 16 % večjo porabo kot lani. Ko bo v občini možno zbrati toliko izvirnih oziroma lastnih sredstev, da bomo z njimi lahko pokrili vse naše potrebe bo seveda proračun mnogo laže sestaviti. Takrat bo možno posamezne dejavnosti financirati občutno bolj glede na potrebe kot pa sedaj, ko se vsaka želja in potreba ustavi pri zakonu o proračunu. Tudi letos so zahtevki nekaterih koristni-kov proračuna mnogo večji kot je dovoljena poraba. Zlasti velja to za sofinanciranje krajevnih skupnosti. Skoraj nerazumljivo pa je tudi dejstvo, da že par let nikakor ne moremo zagotoviti potrebnih sredstev za delovanje občinskega odbora ZZB NOV. Glede tega iz leta v leto ponavljajočega se vprašanja je zavzelo stališče tudi Predsedstvo OK SZDL Litija, ki se je odločno zavzelo, da je potrebno za Občinski odbor ZZB NOV potrebna sredstva v vsakem primeru zagotoviti. 1986-1990, z zamenjavo obstoječih šahtnih peči. Največji odstop od pričakovanega razvoja pa vsekakor predstavja usmeritev Slovenija cest, da bodo obrat betonske prefabrikacije za proizvodnjo betonskih montažnih elementov osnovali v Črnučah in ne v Kresnicah, kljub temu, da je osnovna surovina na razpolago v Kresnicah in ne v Črnučah. To preprosto pomeni, da bodo v Kresnicah pretežno samo izkoriščali surovinsko osnovo, predelava v finalne proizvode pa bo potekala v Črnučah. To tudi pomeni, da bodo težki tovornjaki tudi vnaprej vozili po cesti Litija — Ljubljana in tako obremenjevali cesto ter predstavljali veliko nevarnost za varen cestni promet. V smernicah za pripravo družbenega plana občine Litija pa je zapisano povsem nasprotno, da bomo v letih 1981-1985 gospodarstvo usmerili v investicije, ki bodo prispevale k finalizaciji domačih surovinskih osnov. Načrtovani primer v Kresnicah pa očitno kaže na to, da bi Slovenija ceste v naši občini predvsem izkoriščalo naravne surovine, v finalne proizvode pa bi jih predelovali drugod. Tako si v litijski občini vsekakor niso zamišljali razvoja Industrije apna v Kresnicah, nenazadnje pa se tako tudi dogovorili niso. T. B. Podpisan je bil družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 SISTEMSKE REŠITVE Osnovni namen družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 je, da se v skladu z resolucijskimi usmeritvami na področju delitve dohodka zagotovi počasnejša rast osebnih dohodkov od dohodka in hitrejša rast sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela. V SR Sloveniji naj bi sredstva za osebne dohodke v OZD materialne proizvodnje naraščala za 25 % počasneje od rasti dohodka oz. čistega dohodka; osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih naj bi rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16 % v primerjavi z letom 1979:, sredstva za skupno porabo v OZD pa naj bi se povečala največ za 13 % glede na leto 1979. Iz določil dogovora izhaja, da morajo te usmeritve delavci v OZD uveljaviti v svojih planskih aktih za leto 1980. Delavci v OZD pa naj vztrajajo, da bodo na podlagi informacij poslovodnih organov in predlogov samoupravnih organov mesečno, posebej temeljito pa ob periodničnih obračunih ugotavljali uspešnost svojega dela in gospodarjenja ter na tej podlagi odločali o razporejanju dohodka za osebne dohodke. Dogovor vsebuje tudi priporočilo, da naj bi se delavci ob zaključnem računu za leto 1979 vzdrževali vseh izplačil osebnih dohodkov po zaključnem računu in zagotovili, da se bo glede na leto 1978 povečal delež sredstev za akumulacijo. A. R. Kresniška apnenica — kakšen razvojni program? (Foto: GO) Letna seja skupščine samoupravnega sklada za gospodarski razvoj občine Litija je obravnavala poročilo izvršnega odbora HERMES BO SOVLAGATELJ Konec januarja je bila letna seja skupščine sklada za gospodarski razvoj, ki je obravnavala poročilo izvršnega odbora o delu v letu 1979 z zaključnim računom za leto 1979, finančni načrt za leto 1980, sprejela pa je tudi sklep o pristopu Hermesa kot soustanovitelja delovne organizacije v ustanavljanju JPKT Litija. Skupščina sklada je sprejela poročilo o delu izvršnega odbora v letu 1979. Med sklepi je bil sprejet tudi sklep, da so podpisnice dolžne poravnati svojo obveznost pravočasno, sicer se jim obveznosti spremenijo v kratkoročni kredit. Skupščina je tudi sprejela osnutek finančnega načrta in pooblastila izvršni odbor, da med letom sklepa o razpore' janju sredstev sklada. Pod zadnjo točko pa je skupščina sprejela sklep, da sprejema delovno organizacijo Hermes za soustanovitelja PKT Litija in pa samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi s tem. S tema dokumentoma je sprejeto sovlaganje Hermesa v yišini 3.000.000 din v investicijo za organiziranje proizvodne dejavnosti PKT Litija. Skupščina sklada je ugotovila, da je delovanje sklada uspešno, še posebej pomembna pa je njegova vloga pri uresničevanju sprejetih nalog. ZAČASNA PRIORITETA KER SE SAMOUPRAVNA hMTERESNA SKUPNOST ZA REALIZACIJO PROGRAMA III. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA, KI SMO GA IZGLASOVALI NOVEMBRA LANI, SE NI KONSTITUIRALA, JE OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA NA FEBRUARSKEM ZASEDANJU SPREJELA ZAČASNI PRIORITETNI RED ZA IZVAJANJE PROGRAMA III. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA. če bi namreč čakali na konstituiranje nove samoupravne interesne skupnosti za realizacijo III. samopri- DRUŽBENI PLAN 81-85 ŽE NASTAJA POSEBEN ODBOR ZA PRIPRAVO DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LITIJA ZA OBDOBJE 1981-85 INTENZIVNO DELA NA DRUŽBENEM PLANU OBČINE ZA NASLEDNJE SREDNJEROČNO OBDOBJE. Odbor je pričel delati že marca lani in je doslej uspel opraviti že veliko dela. Predvsem je obravnaval analize izvajanja programov posameznih dejavnosti za obdobje 1976—80 in smernice ter analize razvojnih možnosti vseh SIS v občini in še nekaterih družbenih dejavnosti. Odbor je svoje delo usmeril predvsem na štiri področja, in sicer na občino kot celoto, na samoupravne interesne skupnosti, na OZD in krajevne skupnosti. Pri planskih dokumentih občine je odbor sprejel smernice za pripravo ter sprejem družbenega plana občine Litija v obdobju 1981—85, pripravlja pa tudi osnutek družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine za naslednje srednjeročno obdobje. stih, kjer nastopajo predvsem problemi s kadri, saj nobena krajevna skupnost nima zaposlenih delavcev, ki bi med drugim lahko delali tudi na planskih dokumentih. Malo bolje je le v tistih KS, kjer so krajevni uradi. Vse KS so prejele posebne vprašalnike, iz katerih je bilo možno izluščiti smernice razvoja. Na podlagi tega so bili v KS opravljeni usklajevalni razgovori. Zlasti veliko aktivnost pri tem so pokazale manj razvite KS. spevka, bi lahko nastajala družbena škoda, saj je za gradnjo objektov iz III. samoprispevka potrebno že sedaj pridobivati gradbeno dokumentacijo, zemljišča, kredite in drugo dokumentacijo. Na pobudo Predsedstva Občinske konference SZDL Litija je občinska skupščina sprejela začasni prioritetni red izvajanja III. samoprispevka. Pridobitev lokacijsko tehnične dokumentacije za Šolo in športno dvorano na Ježi skupno s pripravo za odkup zemljišč je prva naloga v letošnjem letu samoprispevka. Prednost bo dobila tudi rekonstrukcija strehe na osnovni šoli Šmartno, saj voda teče že v učilnice in je družbena škoda čedalje večja. Tudi otroški vrtec v Gabrovki je dobil prioriteto, saj je stanovanjski blok, v katerem bo bodoči vrtec že pred gradnjo. Prednost je dobila tudi dvorana za kulturne in telesnokul-turne namene na Vačah, kot nerealiziran objekt iz II. samoprispevka, od posebnih programov pa krajevna skupnost Hotič za doraditev gasilskega doma in krajevna skupnost T. B. Samoupravne interesne skupnosti so doslej pripravile analize uresničevanja programov iz sedanjega srednjeročnega obdobja z ocenami razvojnih možnosti ter usmeritve za pripravo svojih srednjeročnih planov. SIS bodo v februarju pristopile že k izdelavi svojih osnutkov samoupravnih sporazumov o SPREMEMBA STATUTA NA PREDLOG IZVRŠNEGA SVETA JE OBČINSKA SKUPŠČINA LITIJA NA ZADNJI SEJI SPREJELA SKLEP, DA SE PRISTOPI KSPREMEMBAM OBČINSKEGA STATUTA. V statutu bo potrebno na novo opredeliti organizacijo občinske uprave, kar izhaja iz republiškega zakona o sistemu državne uprave, ki je bil sprejet lani. Vzporedno s spremembami statuta bo potrebno pripraviti tudi nov odlok o organizaciji občinske uprave. Občinska skupščina je v ta namen imenovala posebno komisijo, ki bo pripravila predlog statutarnih sprememb. T. B. temeljih planov na obdobje 1981-85. Priprava planskih dokumentov v OZD poteka zelo različno. Pristop k temu delu je odvisen predvsem od kadrov ter organiziranosti posameznih TOZD in DO. Nekatere OZD imajo strokovne službe, ki delajo na planskih dokumentih na sedežu OZD zunaj občine in tu največkrat nastopajo težave, saj te organizacije redko upoštevajo specifičnost OZD na območju občine (primer TOZD Industrija apna Kresnice!). V takšnih primerih se planske usmeritve teh TOZD bistveno razlikujejo od smernic občine. Analize in smernice so doslej odboru dostavile le Predilnica, TOZD GO Litija, LIL, TOZD Industrija apna Kresnice, Kovina in Delavska univerza Litija. Težave pri, planiranju nastajajo tudi v krajevnih skupno- SKUPŠČINE SIS BODO ZASEDALE V MARCU V mesecu marcu bodo zasedale skupščine SIS družbenih dejavnosti v naši občini. Vse skupščine bodo obravnavale poročila o realizaciji programov v lanskem letu skupno z realizacijo finančnih načrtov za leto 1979, programe za leto 1980 s finančnimi načrti, osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za realizacijo III. občinskega samoprispevka in poročilo o poslovanju skupne strokovne službe. SKUPŠČINE BODO ZASEDALE TAKOLE: Izobraževalna skupnost Litija Skupnost otroškega varstva Litija Kulturna skupnost Litija Telesnokultuma skup. Litija Skupnost soc. skrbstva Litija Skupnost soc. varstva Litija Raziskovalna skupnost Litija 5/3-1980 ob 13. uri Kegljišče 5/3-1980 ob 13. uri Pošta, 5/3-1980 ob 13. uri v dvorani, 5/3-1980 ob 13. uri Kegljišče, 5/3-1980 ob 13. uri Pošta, 12/3-1980 ob 13. uri Pošta, 10/3-1980 ob 13. uri Kegljišče Primskovo za gradnjo objektov za proizvodni obrat. Predsedstvo Občinske konference SZDL Litija je tudi poudarilo, da morajo imeti pri realizaciji III. občinskega samoprispevka prednost tisti objekti, ki niso bili zgrajeni že v programu II. samoprispevka. To sta dvorana na Vačah in športna dvorana ter šola na Ježi v Litiji. Dvorano na Vačah bomo pričeli graditi že letos, športne dvorane in šole pa ni možno pričeti graditi takoj, ker letos ne bomo zbrali toliko sredstev, da bi lahko pričeli z gradnjo teh objektov, zato pa bo pripravljena vsa dokumentacija, kar je predpogoj za pričetek gradnje. Predsedstvo Občinske konference SZDL je tudi poudarilo, da je potrebno takoj pristopiti k pripravi potrebne dokumentacije in zemljišč za vse objekte iz III. samoprispevka in da je za sprejem dokončnega prioritetnega reda pristojna skupščina samoupravne interesne skupnosti za realizacijo III. občinskega samoprispevka. T. B. DRAŽJE PIJAČE Občinska skupščina Litija je obravnavala osnutek odloka o spremembi stopenj za alkoholne pijače. Osnutek predvideva povišanje davčnih stopenj za peneča vina od 400 din na 500 din, za vina tipa „Biser" pa naj bi stopnja ostala enaka, to je 200 din. Davek na medico naj bi ostal nespremenjen, to je 15 %, pri pivu naj bi se zvišal od 30 % na 35 %, pri naravnem žganju naj bi tudi ostal nespremenjen, pri vseh drugih alkoholnih pijačah pa naj bi se povišal od 45 % na 60 %. Tudi pri alkoholnih pijačah, proizvedenih z manj kot 50 % domačih surovin, naj bi se davčna stopnja povečala od 50 % na 70 %. Osnutek odloka je dala občinska skupščina v enomesečno razpravo v krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. T. B. Na cesti od Bogenšperka proti odcepu za Javorje je plaz načel cesta Nevarnost je izredno velika, na to so že večkrat opozorili tudi tamkajšnji domačini. (Foto: GO) KAJ JE KDO? OBČINSKA SKUPŠČINA: Predsednik skupščine: Jože Dernovšek Podpredsednica skupščine: Regina Kralj Sekretar skupščine: Tine Brilej Predsednik družbenopolitičnega zbora: Stane Volk Podpredsednik družbenopolitičnega zbora: Janko Hauptman Predsednik zbora krajevnih skupnosti: Viktor Muzga Podpredsednica zbora krajevnih skupnosti: Marjeta Agrež Predsednica zbora združenega dela: Martina Kralj Podpredsednica zbora združenega dela: Angelca Košmrlj Predsednik komisije za volitve, imenovanje in kadrovske zadeve Janko Hauptman Predsednik komisije za družbeno nadzorstvo: Ivan Boh Predsednik komisije za prošnje in pritožbe: Mojca Maček Predsednik komisije za zadeve borcev in invalidov NOV: Karel Lovše Predsednik komisije za odlikovanja in občinska priznanja: Regina Kralj Predsednik statutarno pravne komisije: Danilo Kertelj Predsednik komisije za pregled samoupravnih aktov: Alojz Kotar-SZDL Predsednik komisije za preventivno vzgojo v cestnem prometu: Matija Malenšek Predsednik komisije za dograjevanje samoupravnega sistema: Janez Krnc Predsednik komisije za ugotavljanje izvora premoženja: Miro Kaplja Predsednik občinske volilne komisije: Primož Šafar Predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito: Jože Dernovšek Predsednik sveta za družbeno planiranje: Jože Dernovšek Predsednik izvršnega odbora samoupravnega sklada za gospodarski razvoj občine Litija: Alojz Muzga Predsednik skupščine samoupravnega sklada za gospodarski razvoj občine Litija: Milan Palatinus Predsednik izvršnega odbora sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Litija: Alojz Kotar (NZ) Predsednik skupščine sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Litija: Andrej Gradišek IZVRSNI SVET: Predsednik: Stane Hrovat Člani: Repina Andrej Alojz Kotar Jože Grošelj Borut Vu kovic Franc Mali Tone Pavliha Vid Praunseis Mari Merzel Franc Vidic Janez Zarnik PREDSTOJNIKI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV: Oddelek za gospodarstvo: Andrej Repina Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun: Borut Vu kovic , , Oddelek za notranje zadeve: Tone Pavliha Oddelek za notranje zadeve: Lojze Kotar Davčna uprava: Marjan Pintar Geodetska uprava: Vinko Belko Inšpekcijske službe: Tine Maček Predsednik odbora za spremljanje splošne porabe: Borut Vu kovic Predsednik odbora za izdelavo družbenega plana občine 1981-1985: Jože Dernovšek Predsednik komisije za verska vprašanja: Stane Hrovat Predsednik odbora za finance: Janez Zarnik Predsednik odbora za usmerjeno izobraževanje: Jože Grošelj Predsednik odbora za malo gospodarstvo: Alojz Kotar Predsednik odbora za razvoj krajevnih skupnosti: Franc Vidic Predsednik odbora za prostorsko planiranje: Vid Praunseis Predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo: Andrej Repina Predsednik odbora za razvoj gospodarstva in industrije: Andrej Repina Poleg teh odborov pri izvršnem svetu deluje še osem občasnih komisij in odborov za posebne naloge. KAKO V BODOČE Z NAŠIM ČASOPISOM? Občinska skupščine Litija je na seji družbenopolitičnega zbora obravnavala tudi poročilo o problematiki izdajanja našega časopisa „Glasila občanov". Zbor je sicer vse ugotovitve časopisnega sveta in uredniškega odbora sprejel in ugotovil, da je Glasilo občanov izredno pomembno sredstvo za informiranje občanov in delovnih ljudi v naši občini. Vendar pa bodo predlogi časopisnega sveta za leto 1980 težko uresničljivi,*saj so deloma povezani tudi s stabilizacijskimi akcijami. Časopisni svet je namreč predlagal, da postane Glasilo občanov štirinajstdnevnik in da se pri časopisu zaposli profesionalni novinar, saj je amatersko delo pri izdajanju časopisa že preseglo potrebe občanov pri informiranju. Seveda bi bilo potrebno za uresničitev tega predloga zagotoviti 120 starih milijonov din, kar pa je v letošnjem stabilizacijskem letu skorajda nemogoče. Tudi novo zaposlovanje v družbeni dejavnosti, kot je naš časopis, ne bi bilo v skladu s stabilizacijskimi napbri, zato bo časopis tudi letos ostal še mesečnik z amaterskim izdajanjem. T.B. ENAKA ODŠKODNINA Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ga je februarja sprejela občinska skupščina Litija, se bistveno ne razlikuje od prejšnjega odloka. Tako bo tudi vnaprej treba pri spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (pri gradnjah) plačati Kmetijski zemljiški skupnosti naslednjo odškodnino: 30 din za m2 od zemljišč v I. in II. katastrskem razredu, 20 din za m2 v III. in IV. katastrskem razredu in 10 din za m2 v V. do VIII, katastrskem razredu. Pri gradnji hiš, ki jih bodo graditelji gradili v naseljih, kjer ni urbanističnega in zazidalnega načrta ampak samo urbanistični red, bodo graditelji morali plačati odškodnino za 500 m2 kljub temu, da bo parcela večja. Pri manjšin parcelah pa bodo plačali odškodnino od dejanske površine. Odlok je bil sprejet zaradi zagotovitve varstva kmetijskih in gozdnih površin. T. B. NOVE CENE MLEKA ZA PROIZVAJALCE Z letošnjim letom je konec zapletenega obračuna premij in raznih drugih prihodkov v osnovno ceno mleka. Ta čas je še veliko rejcev, ki ne vedo, kako se določa in kolikšna je cena za mleko, zato je prav, da na kratko povzamemo cene, kot so bile v decembru 1979 naknadno določene. Cena mleka za tolščobno enoto od 3,2 % do 4,2 % znaša po novem 1,67 din. K tej ceni je treba prišteti samo še 0,50 din, ki jih prispevajo po litru odkupljenega mleka mlekarne kot proizvodno spodbudo. Cena kvalitetnega mleka za proizvajalca se giblje torej od 5,84 do 7,55 din za liter, odvisno od % mlečne masti, ki se ugotavlja v zbiralnici mleka v Litiji. Posebej je pomembno za proizvajalce, da oddajajo kvalitetno mleko. Osnova za ugotavljanje kvalitete so analize mleka, opravljene v laboratoriju Ljubljanskih mlekarn, odnosno analize veterinarske inšpekcije na reduktarno preizkušnjo. Glede na % tolšče v mleku bo torej cena mleka za proizvajalca naslednja: % tolšče osnovna stimulacija skupaj v mleku cena za 1 zal zal 3,1 5,34 0,50 5,84 3,3 5,51 0,50 6,01 3,4 5,68 0,50 6,18 3,5 5,86 0,50 6,35 3,6 6,01 0,50 6,51 3,7 6,18 0,50 6,68 3,8 6,35 0,50 6,85 3,9 6,51 0,50 7,01 4,0 6,68 0,50 7,18 4,1 6,85 0,50 7,35 4,2 7,01 0,50 7,51 Za nekvalitetno mleko se proizvajalcu odtegne od zgoraj navedene cene za vsak liter 1,00 din. Ker odkupimo letno še vedno cca 20% nekvalitetnega mleka, najbrž ni odveč, če spet ponovimo osnovna pravila pri manipulaciji z mlekom od krave do zbiralnice. Treba je upoštevati higieno mlečne posode, vimena in molže mleko pa takoj po molži /Ddstrantti iz hleva in ga nemudoma ohladiti na 100C. Takšno mleko bo brez nadaljnjega vzdržalo transport do centralne zbiralnice v Litiji, kjer se odvzemajo vzorpi za ugotavljanje kvaliteje. NOVE ODKUPNE CENE GOVEDA Nove odkupne cene goveda. Po pravilniku prevzema klavne živine se klasificira živa teža živine na meso, po jugoslovanskem standardu JUS EC 1 022174. Nove cene so: za mlado pitano govedo E (ekstra klasa) I. (prva klasa) II. (druga klasa) VK (izven klase) b) za klavna goveda I. vrste nad 36 meseci pa: I. (prva klasa) II. (druga klasa) III. (tretja klasa) c) za mesnate prašiče prevzem na meso 63,75 62,50 61,25 59,75 51,92 50,48 48,96 Problem pri odkupu živine predstavlja sezonska ponudba klavnega goveda v zimskih mesecih, ki je v največji meri posledica premajhnega pridelka krme na kmetijah. Ta ponudba daje nepoznavalcem navidezen vtis, da je klavnega goveda preveč in da je dolgoročno rešen problem oskrbe z mesom. To pa sploh ni res, ker lahko že v pomladnih mesecih pričakujemo občuten padec ponudbe zaradi nove krme in hkrati tudi naraščanje povpraševanja po mesu zaradi turizma. Ravno na začetku sezone v kmetijstvu je čas, da razmislijo rejci o tem, koliko krme bodo potrebovali za eno leto naprej, ker tak sezonski način ponudbe preračunano na živo težo 35,70 35,00^ 34,30* 33,25 27,00 26,25 25,46 31,00 živine ni ravno v rejčevo korist. V sedanjem trenutku bi morali imeti vsi rejci živine, ki pridelujejo krmo doma, pred očmi priporočilo dr. Leskovška, ki v svoji knjigi „Praktično gnojenje" priporoča kot gospodaren ukrep uporabo 400 kg umetnih gnojil NPK mešanic za travnike letno za 1 ha travnika. SESTAVLJAMO SREDNJEROČNI PLAN ZA OBDOBJE 1980-1985 Lani v decembru smo vsem kmetom, ki z zadrugo sodelujejo, poslali dopis o pomenu srednjeročnega planiranja, s prošnjo, naj razmislijo o nadaljnjem razvoju svoje kmetije v naslednjem 5-letnem obdobju, do konca leta 1979 pa naj se zglasijo v zadrugi, kjer zbiramo osnovne podatke za skupno planiranje v zasebni kmetijski proizvodnji. Ugotavljamo, da se je od 650 vabljenih odzvalo le 115 lastnikov kmetij. Vse zamudnike prosimo, da se zglasijo v zadrugi do 10. marca Potem roku bo planiranje zaključeno in bomo smatrali, da lastnik kmetije, ki ni dal podatkov, odklanja nadaljnje organizirano sodelovanje z zadrugo in tudi vse ugodnosti, ki izvirajo iz tega sodelovanja. D. L. OBVESTILO TV GLEDALCEM Obveščamo vse TV gledalce, ki sprejemajo TV program s pretvornika Sitarjevec, da bodo od 15. 2. 1980 lahko sprejemali program iz studia Zagreb I, torej prvi zagrebški program na kanalu 40 in ne 45 kot do sedaj. Preglasitev je nujna zaradi boljšega sprejema. VELIKO VPRAŠANJ ZA VETERINARJE Delegati iz Polšnika, Dol, Štangarskih Poljan, Vintarjevca in Kresnic so postavljali občinski skupščini mnoga vprašanja v zvezi z organizacijo veterinarske službe v občini, cepljenjem itd. Veterinarska postaja Posavje bo na vsa vprašanja odgovorila, na seji občinske skupščine v marcu pa bo obravnavano tudi poročilo veterinarske postaje Posavje za leto 1979, kjer bodo delegati lahko predstavnikom veterinarske postaje postavljali tudi neposredna vprašanja in verjetno dobili tudi takojšnje odgovore. T.B. HIŠNI SVET Trg na Stavbah 1 v Litiji VABI K SODELOVANJU občana, ki je pripravljen opravljati opravila kurjača centralne kurjave. Podrobne informacije dobi pri Cvikl Viktorju, Trg na Stavbah 1. DO KONCA OKTOBRA BO ZGRAJEN Po zagotovilu izvajalca, to je GIP Beton Zagorje TOZD Grad-metal Litija, bo poslovno-stano-vanjski objekt med Jerebovo ulico in Zasavsko cesto zgrajen do konca oktobra letos. Na zadnjem sestanku odbora za spremljanje gradnje poslov-no-stanovanjskega objekta v Litiji, ki ga vodi predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat, je predstavnik izvajalca Metod Pavlica zagotovil, da bo stanovanjski del objekta zgrajen do 1. 7. letos, poslovni del pa do 30. 10. S 15. februarjem bodo namreč delavci GIP Betona pričeli pospešeno delati za tem objektu, tako da bodo oba zastavljena roka izpolnili. V stanovanjskem delu objekta bo 16 stanovanj, od katerih je 12 že prodanih, za preostale 4 pa bo tudi dovolj interesentov. V okviru poslovnega dela pa bodo dobili prostore strokovna služba stanovanjske in komunalne skupnosti, uprava občinske skupščine, Ljubljanska banka. Zavarovalnica Triglav, Skupnost za zaposlovanje in trgovina Getaldusa (očala in drugi optični instrumenti). Razgovori za odkup prostorov pa potekajo še s Tekstilom iz Ljubljane za trgovino in Stanovanjsko banko Ljubljana. Bodoči uporabniki objekta pa načrtujejo tudi skupne prostore za družbeno prehrano v pritliičju. T. B. Na vogalu med Jerebovo ulico in Zasavsko cesto raste nov poslovno-stanovanjski objekt. Izvajalci zagotavljajo, da bodo stanovanja vseljiva že poleti, poslovni prostori pa jeseni.(Foto: GO) NOČNEGA DEŽURSTVA V LEKARNI ŠE NE BO Delegaciji Krajevne skupnosti Štangarske Poljane in Krajevne skupnosti Vače sta postavili občinski skupščini delegatsko vprašanje o nočnem dežurstvu v lekarni v Litiji. Želijo pojasnilo, zakaj je to dežurstvo ukinjeno in kdaj£a nameravajo ponovno uvesti. Odgovor jim je posredoval oddelek za občo upravo in družbene službe pri upravi občinske skupščine Litija, ki je pojasnil, da ta problem izvira iz kadrovske zasedbe v lekarni. Sedanja kadrovska zasedba — 2 dipl. farmacevta in 3 farm. tehniki — zadošča le za delo v dveh izmenah, ne pa tudi za dežurstvo. Če bi hoteli uvesti nočno dežurstvo, bi potrebovali še 4 dipl. farmacevte, saj magistralna zdravila lahko izdaja samo dipl. farmacevt. Takšnega razkošja pa si ne morejo privoščiti. V izredno nujnih primerih pa naj se občani obrnejo neposredno na Ivanko Zidar, ki stanuje nad lekarno ali Vero Denisa, Luke Svetca 1. V odgovoru je tudi nakazana možna kompromisna rešitev, da bi najnujnejša in najpogosteje iskana zdravila imel dežurni zdravnik v Zdravstvenem domu. Vsekakor bo potrebno nekaj storiti pri tem, saj občan sam zares ne more oceniti, kaj je izredno nujen primer in kaj ni. Menda pa tudi nismo tako siromašni, da se tudi za ceno človeških življenj ne bomo ustrezno organizirali. Nenazadnje pa, saj tudi prej, ko je nočno dežurstvo bilo, nismo imeli 4 diplomiranih farmacevtov več kot sedaj. T. B. FILMSKI KAŽIPOT — V mesecu marcu se bo v šmarskem kinu zvrstilo pet filmov. „Bruss Lie proti upornikom" je naslov hongkonškega filma, ki mu bo sledila glasbena komedija „Zvezda je rojena". Ljubitelji vojnih filmov si bodo lahko ogledali „Noč orlov", ljubitelji kavbojk pa „Vroča STEKLINA JE SMRT Čeprav naša občina trenutno ni med ogroženimi občinami glede/stekline, je vendar dobro, da se zavedamo velike nevarnosti tega obolenja in da vseskozi ravnamo v smislu zatiranja in preprečevanja širjenja stekline. Steklina je virusno obolenje, ki z ugrizom raznih živali prehaja tudi na človeka. Virus stekline se nahaja v slini in možganih obolelih živali. Pri psu na primer traja inkubacijska doba od 14 dni do 10 mesecev, včasih pa tudi več. Inficirani psi so najprej nekoliko boječi in se skrivajo, kasneje pa postanejo napadalni, se slinijo, bojijo se vode in grizejo. Na koncu poginejo. Inkubacijska doba pri človeku pa traja od 15 dni pa tudi do 5 mesecev, včasih pa tudi več. Zavisi tudi od tega, kako blizu centralnemu živčevju je rana. Pri človeku vsak ugriz stekle živali ni smrtonosen. Pravočasna zdravniška pomoč še lahko prepreči razvoj stekline. Če pa se steklina v človeku že razvije, pa je < 100% zapisan smrti. Poleg psov prenašajo steklino zlasti lisice in tudi druge živali kot mačke, volkovi, goveda itd. Zato se je potrebno izogibati neznanih, tujih psov in drugih živali, predvsem lisic ter skrbeti za preventivno cepljenje domačih živali, to je psov in mačk. Seveda je potrebno vsa sumljiva opažanja tudi takoj javiti veterinarski inšpekciji v Litiji. T. B. (-' Dopisujte v naše glasilo v__. V skladu s 15. členom Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepom zbora delovne skupnosti, sprejetim na 79. seji dne 31.1.1980 objavljamo prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. NADZORNIKA INVESTICIJ - NIZKE GRADNJE 2. NADZORNIKA KOMUNALNIH VZDRŽEVALNIH DEL IN VISOKIH GRADENJ Poleg splošnih pogojev se od kandidatov zahteva: — visoka izobrazba, najmanj eno leto ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit, — srednja izobrazba, najmanj dve leti delovnih izkušenj in strokovni izpit. Zahteva se izobrazba izključno gradbene ali komunalne smeri. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o razporejanju čistega dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Stanovanja ni. Kandidati morajo k vlogi priložiti dokazilo o izobrazbi in kratek življenjeppis s podatki o dosedanjih zaposlitvah. Nastop službe je mogoč s 16. 4.1980. Rok za prijavo kandidatov je do 15. 3.1980. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA IN STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA - STROKOVNA SLUŽBA sedla". Filmski spored za marec bo zaključila ameriška pustolovka „Pozdrav s hudičem." PRVA GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA ODRASLE — V prenovljeni dvorani na Stavbah, kjer se je v zadnjih dveh mesecih zvrstilo že več prireditev, je bila v soboto, 2. februarja, prva gledališka predstava za odrasle. Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je na povabilo Zveze kulturnih organizacij Litija odigralo dve komediji: Pavelkićevo „Rojena v znamenju tehtnice in Marodi-čevo „Upor jezne gospodinje". V dvorani se je zbralo le 157 gledalcev. POŽRTVOVALNOST RODILA USPEHE — Pevci moškega pevskega zbora Hotič—Kresnice so na februarskem občnem zboru ugodno ocenili svoje delo v minulem letu. Od leta 1973, ko je zbor začel delovati z 12 pevci, pa do letos, se je njihovo število skoraj potrojilo. Večje uspehe so dosegali po letu 1976, ko so se združili s Kresnicam. Lani so imeli kar 26 nastopov; priredili so 7 koncertov; sodelovali na občinski in zasavski pevski reviji ter na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, izven občine pa so peli še v Ljubljani, Trzinu in Gribljah. Tudi za tekoče leto so si zastavili obširen delovni program, ki ga bodo zanesljivo uresničili, če bodo tako zavzeti, kot so bili doslej. Na dosežene uspehe so upravičeno lahko ponosni; to so izrazili tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij obeh krajevnih skupnosti, ki so prisostvovali občnemu zboru. POLLETNI NASTOP MLADIH GLASBENIKOV — Zadnji teden v januarju je bil v dvorani na Stavbah javni nastop učencev glasbene šole Litija, s katerim so počastili 70-letnico rojstva Edvarda Kardelja. V eno uro in pol trajajočem sporedu se je zvrstilo 30 učencev, ki se učijo klavir, harmoniko, flavto, trobento in klarinet; nadalje sta se predstavila še baletni oddelek z odlomkom iz baleta „Coppelia" ter harmonikarski orkester. Mlade izvajalce je tokrat poslušalo nad 120 obiskovalcev, kar se v Litiji ob podobnih priložnostih že lep čas ni zgodilo, program pa so pripravili pedagogi prof. Helena Hren, Jože in Selma Dobravec, Franc Lipi-čnik, Darinka Slimšek in Žu-žana Bartha. BOGATO PRAZNOVANJE — Ob 8. februarju — slovenskem kulturnem prazniku — se je zvrstilo v naši občini več prireditev, na katerih so sodelovali znani slovenski umetniki. Na gradu Bogenšperku so odprli prenovljene prostore in nove zbirke, v kulturnem sporedu pa sta sodelovala poleg Šmarskega okteta in recitatorke Mateje Podlogar še basist Ladko Korošec in harmonikar Milan Stante; na Savi so ustanovili moški pevski zbor „Savski glas", na Vačah pa priredili čitalniški večer, kjer so se predstavili vsi trije domači pevski zbori, dramska skupina in šolarji ter igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Dare Ulaga. Proslave so pripravili tudi na vseh šolah. V Smartnem so jo posvetili 30-let-nici smrti Lovra Kuharja, učencem višje stopnje pa je pripovedoval odlomke iz pisateljevih najbolj znanih del gledališki igralec Jože Zupan iz Ljubljane. B. Ž. LETOVANJE NAŠIH OTROK V ZR NEMČIJI Lani poleti je 18 otrok iz litijske občine letovalo v taboru Nordalb v Zvezni republiki Nemčiji. Iz Osnovne šole Litija je bilo 15 otrok, iz Osnovne šole Šmartno pa trije. Vodja skupine in vodič je bila tov. Vilma Djukić, profesorica nemščine in slovenščine na Osnovni šoli Litija ter tov. Jasmina Primožič, študentka iz Litije kot vodič. Vsi so bili zdravniško pregledani. Od strani Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana so imeli potrebna potrdila o pravicah do zdravniških storitev v času bivanja v Nemčiji. Prevoz je bil organiziran z vlakom spalnikom. Vsi udeleženci so imeli s seboj svojo opremo, primerno za taborjenje v šotorih. Letovanje je bilo organizirano na željo Republiškega odbora RKS, ki sodeluje z nemško organizacijo Arbeitervvohlfahrt (delavska samopomoč). Ta nemška organizacija, ki je izšla iz delavskega gibanja, opravlja danes široko razvejano socialno delo. Med drugim skrbi tudi za letovanje mladine. Svoje počitniške domove oz. tabore ima ne samo po Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, Franciji in Italiji, skupina nemških otrok pa letuje vsako leto tudi pri nas na Debelem rtiču. Organizacija ima v svojem programu tudi mednarodno izmenjavo mladine, tako želi pomagati mladim, da bi spoznali in razumeli tuje dežele in ljudi, največ izmenjav pa imajo s Francijo, ker želijo, da med mladimi obeh dežel ne bi bilo več sovraštva. Tako organizirajo vsako leto tudi v taboru Nordalb, ki leži na veliki planoti sredi gozdov med Geislin-genom in VViesensteigom, mednarodno izmeno. Poleg 60 nemških otrok letuje tu še 30 Francozov in 20 Jugoslovanov. Tabor je primeren za otroke v starosti od 12-14 let. Mladi se spoznavajo in navezujejo prijateljske stike ob športu, igrah, različnih interesnih dejavnosti in pohodih v naravo. Poleg tega je organiziranih še nekaj izletov, da bi francoski in jugoslovanski otroci lahko spoznali deželo in ljudi. Tabor vodijo mladi pedagoški delavci, ki se zelo trudijo, da bi otrokom omogočili prijeten oddih in čimveč razvedrila, poleg tega pa skrbijo tudi za vzgojo. 8—10 otrok prebiva v enem šotoru skupaj s svojim vodičem, ki ves dan skrbi zanje in za tovariške medsebojne odnose. Otroci imajo tu možnost za samoodlo-čanje, v njih razvijajo kritičnost in sposobnost za prijateljsko sodelovanje. Skupina otrok iz litijske občine, ki je v minulem letu prebila tri tedne v Nordalbu, se je večinoma dobro vživela v mednarodno druščino in se je vrnila domov polna prijetnih vtisov. Letovanje bo organizirano tudi letos. Takole smo imeli urejen tabor v Nordalbu. V šotorih je bilo letovanje zelo prijetno. Naša skupina je bila vseskozi dobro razpoložena. Po ozki, zasneženi in na nekaterih delih dokaj strmi poti, ki se pri Vratih odcepi od glavne ceste proti Radohovi vasi, smo prišli na Javorje. Najprej smo se oglasili v osnovni šoli. Ko je izvedela, po kaj smo prišli, nam je prijazna učiteljica svetovala, naj se oglasimo v trgovini pri tovarišici Zupančič Mariji. Trgovina, majhna, Mercator- traktor in nekaj priključkov za jeva, se kot podnajemnik skriva v zasebni hiši Berčonovih. Vendar zelo, zelo veliko pomeni vaščanom Javorja. Koliko občanov, ki žive v večjih in I težje dostopnih vaseh naše občine, bi si jo želelo, pa je nimajo. Morda bi kazalo izkušnjo Javorja prenesti tudi k njim. Ko je tovarišica Marija slišala, zakaj smo se oglasili pri njej, se nas je najprej malce ustrašila in prosila, naj svoji radovednosti zadostimo pri sosedih. Kasneje pa je le spregovorila in nam povedala veliko zanimivega. Tovarišica Marija, povejte nam, s kakšnim delom se preživljajo vaščani na Javorju? Kako? Predvsem s kmetovanjem. Vendar je zemlje in gozdov premalo, da bi mogla nasititi vsa lačna usta, zato se mnogi vozijo na delo v Šmartno in Litijo. Nekateri pa odhajajo na delo tudi v bolj oddaljene kraje. Vsi ti potem, ko pridejo domov, še pridno obdelujejo svoja polja. Omeniti moram, da imamo v vasi samo še štiri čiste kmete. Delo na polju pa je danes veliko lažje kot nekoč, saj ima skoraj vsaka hiša tudi strojno obdelavo zemlje. Katere pa so tiste pomanjkljivosti, ki vaščane najbolj ovirajo pri delu in življenju v vasi? Predvsem je to cesta v naš kraj. Želimo, da bi bili povezani z avtobusom. Z urejenim javnim prevozom in ustrezno prometno povezavo z ostalimi kraji in središči naše občine, bi tudi mi gotovo lažje živeli. To pa ni vse. V zimskem času zelo pogrešamo! telefon, z njim bi odpadlo marsikatero pešačenje v dolino po zdravnika oz. živi-nozdravnika. Kaj pa nameravate vaščani ukreniti, da bi navedene pomanjkljivosti odpravili? Veste, prostovoljno delo pri reševanju skupnih nalog nam ni tuje. Skupaj smo že rešili veliko problemov. Naj omenim samo dva, vodo in elektriko. Kakšni so naši trenutni načrti, niti ne vem. Veste, pri nas se zborov in sestankov bolj udeležujejo možje, me pa ostajamo doma. Vendar nekaj nam le povedo. Tako vem, da trenutno pripravljajo razširitev ceste, mislim, da so dela že stekla. Za telefon ne vem. Pripravljajo pa adaptacijo gasi/nega> doma in kulturne dvorane. Pa tudi igrišče bi radi zgradili pri osnovni šoli. Skratka, veliko je še nalog, toda upam, da bomo postopoma rešili prav vse. Kako pa družabno in kulturno življenje pri vas? Veste, imamo čudovito mladino. Ta je nosilec kulturnega in družabnega življenja pri nas. Ko bi samo vedeli, kako lepo novoletno praznovanje so pripravili ostalim občanom. Svoje prireditve organizirajo v nekdanji osnovni šoli, kjer je manjši oder in dvorana. Imajo aktiv ZSMS, v katerem aktivno delu- Javorje je strnjena hribovska vasica v lepi prisojni legi pred Javor-skim hribom, kjer se prevali svet iz Zasavja proti Dolenjski. Znano je kot priljubljena izletniška točka z lepimi smučišči. Preko nje vodi tudi Badjurova krožna planinska pot V vasi je gostilna, trgovina in osnovna šola do četrtega razreda. Od zgodovinskih znamenitosti naj omenimo dve in sicer, da so na Javorju dobili prvo zasilno šolo že leta 1873, in pa sosednji hrib Stražo, kjer je bila v času turških vdorov stalna vaška straža, ki je s kresovi opozarjala prebivalce na bližajočo se nevarnost. NAMERAVANI USTANOVITVI KULTURNEGA CENTRA /NA BOB Že nekaj let se čuti v Litiji potreba po večji organiziranosti in usmerjenosti na področju kulturnega delovanja, zlasti pa potreba po večji in kvalitetnejši ponudbi kulturnih dobrin najširšim delovnim množicam. Delovni človek ne samo, da ima z ustavo zajamčeno temeljno pravico do kulturnega ustvarjanja in do uživanja kulturnih vrednot, njegova temeljna socialna potreba je tudi, da skupaj s soljudmi ustvarja in uživa kulturne storitve; se ob njih sociali-zira in plemeniti ter izgrajuje svojo osebnost za današnji in jutrišnji boj. Boj za lepše in polnejše življenje, boj za humane socialistične odnose, boj za srečo posameznika in vseh skupaj. Politični boj pa je, kot vemo, hkrati tudi kulturni boj. In obratno! Delovni ljudje in občani so svoja hotenja in želje po posebni delovni organizaciji s področja kulture (Kulturnem centru) izrazili prek svojih delegatov na skupščini kulturne skupnosti Litija v decembru 1979. leta. Še posebej so te želje postale aktualne z adaptacijo sindikalne dvorane na Stavbah, s prenovo in odprtjem muzejskih zbirk na Bogenšper-ku in z vse bujnejšim delom kulturniških društev, ki mu kadrovsko oslabljena ZKO s svojim amaterskim delom ni več kos. Delegati skupščine kulturne skupnosti so tako na svoji decembrski seji sprejeli tri temeljne akte za ustanovitev Kulturnega centra Litija: elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve takega centra, sklep o ustanovitvi centra in vsebinska izhodišča za izdelavo delovnega programa Kulturnega centra za leto 1980. V njem so zapisali, da naj bi delo zajemalo predvsem naslednja področja1 dela: organizacijo gledaliških abonmajev in ostalih gostovanj v dvorani na Stavbah, upravljanje z muzejskimi zbirkami na gradu Bogenšperk, kinodejav-nost, likovne razstave, literarne večere, knjižnično dejavnost, organizacijo družabnih prireditev, spominskih slovesnosti, pomoč kulturnim društvom, strokovno in tehnično vodenje dejavnosti ZKO, skrb za enotno politiko načrtovanja in izvajanja gradnje in adaptacije kulturnih domov v občini. Za opravljanje vseh teh nalog so seveda potrebni tudi ljudje, ki pa bi jih v tej fazi ne zaposlovali v takem številu, kot bi kdo utegnil misliti. Iniciativni odbor za ustanovitev kulturnega centra, ki deluje v okviru Kulturne skupnosti Litija je pripravil — upoštevajoč priporočila delovnih ljudi po čim večji racionalizaciji in varčnosti — predlog, po katerem bi se v tej fazi na novo zaposlil samo en delavec (kulturni animator), ostali, ki že delajo na področju kulture, pa bi se ustrezno prerazporedili. Nekatere naloge bi lahko reševali tudi honorarno (računovodja, hišnik), vodstvene naloge pa bi opravljal eden od že zaposlenih s področja kulture. Prostori, v katere smo vložili znatna družbena sredstva, in dejavnosti, ki se večajo, nas silijo v akcijo. Sredstva za tako organizacijo so tudi zagotovljena, tudi ob tako drastičnih ukrepih kot so krčenja programov in podobno. Do tu je izgledalo, da bo teklo vse tako, kot so sprejeli sklepe delegati skupščine Kulturne skupnosti Litija. Pa so se stvari zapletle s sklepom zbora združenega dela in zborom krajevnih skupnosti SO Litija, ki pravi, da se iz resolucije za leto 1980 črta nameravana ustanovitev Kulturnega centra ! Mar to pomeni, da je ustanovitev Kulturnega centra za letos padla v vodo, da bomo prisiljeni iskati kompromisne rešitve, ki niso zmeraj najboljše, ali pa bodo morali delovni ljudje ponovno pretehtati in uskladiti svoje odločitve? Saj je tak tudi samoupravni postopek, mar ne? Jože SEVLJAK jeta dramska in folklorna skupina. Poleg njih pa imamo še gasilsko društvo, aktivna pa je tudi krajevna organizacija Rdečega križa. Skratka, ni nam dolgčas, da bi le cesto čimprej uredili, potem upam, da bo tudi gostov veliko, zlasti pozimi, saj imamo čudovita smučišča. Življenjski standard MANJ DELA ZA VEC BLAGA finančno poročilo za glasilo občanov za leto 1979 in finančni plan za glasilo občanov za leto 1980 v din 1. Prihodki: Realizacija 1979 Plan 1980 1. Saldo iz leta 1978 44.582,45 7.830,45 2. Dotacija SO Litija 300.000,00 390.000,00 3. Dotacije Samoupr. int. skup. 50.000,00 50.000,00 4. Oglasi in objave 75.100,00 • * 82.500,00 Skupaj 469.682,45 530.330,45 II. Odhodki: 1. Tisk Glasila občanov 331.124,85 368.997,00 2. PTT — dostava GO občanom 52.122,00 68.455,00 3. Avtorski honor. s prisp. 49.326,10 60.671,00 4. Ostali stroški 29.279,05 32.207,45 Skupaj 461.852,00 530.330,45 Saldo 31/12-1979 7.830,45 Jugoslovanski delavec v industriji in rudarstvu je moral leta 1970 delati za kilogram govejega mesa 2 uri in 17 minut, leta 1978 pa le še uro in 15 minut — Za nakup čevljev pa je potrebno nekaj več delati — Najtežje je pri nakupu stanovanja V enajstih mesecih lani so se nominalni osebni dohodki na zaposlenega v naši republiki povečali nekoliko bolj kot v enakem obdobju leto poprej (za 25 odstotkov v primerjavi z 22 odstotki). Živahno pa so rasli tudi življenjski stroški, zato so stvarni osebni dohodki na zaposlenega ostali skoraj nespremenjeni — povečali so se le neznatno. Kako se povečujejo stvarni osebni dohodki, je zanimivo pogledati v daljšem časovnem obdobju. Za minulo desetletje je značilno, da so nominalni osebni dohodki v Jugoslaviji prehitevali rast cen na drobno, zato so se stvarni osebni dohodki tudi povečevali. Za nakup iste vrste in količine blaga je bilo iz leta manj dela. v leto potrebno Jugoslovanski delavec industrije in rudarstva je moral v letu 1970 za kilogram polbelega kruha delati 17 minut, za kilogram belega pa 21 minut — leta 1978 pa samo še 13 oziroma 16 minut. Kilogram govejega mesa je leta 1970 terjal 2 uri in 17 minut dela, leta 1978 pa le še uro in 15 minut. Pri svinjskem mesu se je potrebni delovni čas zmanjšal od 2 ur in 50 minut na 2 uri in 18 minut za kilogram. Ker rast osebnih dohodkov ni bila enakomerna v vseh panogah in so tudi cene na drobno od izdelka do izdelka različno hitro rastle, ta gibanja niso enakomerna za vse vrste izdelkov in za zaposlene v vseh panogah in dejavnostih gospo (Nadaljevanje na 7. strani) 1 hhhMhI S POSTAJE MILICI 24. 12. 194 ■■■■ — ;■■ : . '■ ' ' ; ■■' M mm KDAJ BO IGRIŠČE? Delegacija Krajevne skupnosti Hotič je občinski skupščini postavila vprašanje, kdaj bo zgrajeno igrišče pri osnovni šoli, ki je v programu II. občinskega samoprispevka. Odgovor je posredoval oddelek za občo upravo, ki je pojasnil, da gre pri igriščih le za sofinanciranje in da je bilo 11. 6. 1979 dogovorjeno, da bodo razen asfalta vsa dela v Hotiču izvedli v okviru TOZD Gradmetal in Krajevne skupnosti Hotič. Ker pa do ureditve spodnjih slojev igrišča še ni prišlo, tudi skupnost za realizacijo programa II. samoprispevka ne more sofinancirati asfalta. T. B. PRAPOR SO RAZVILI V počastitev praznika republike smo 25. novembra 1979 v KD Dole pri Litiji slovesno razvili prapor. Že nekaj let je bila želja vse organizacije, da bi ga kupili in to se nam je lansko leto res uresničilo. Za prapor so denar darovali krajani Dol. Ob razvitju smo imeli kulturni program, katerega so pripravili učenci osnovne šole — mladi podmladkarji R.K. Da je bil program res dobro pripravljen, so poslušalci dokazali z navdušenim ploskanjem. Ko je tovariš predsednik Henrik Prijatelj prapor razvijal, smo vsi zapeli himno. Slav-nosti sta se udeležila tudi predstavnika 00 R K Litija. Tovariš Karlo Lemut nas je ob tej priliki pohvalil, da smo v občini prva KO, ki je kupila prapor. Prapor je simbol človečnosti, zato nosi napis „Človek človeku v pomoč". M. A. HHHI ASFALT ŽE LETOS? Kaže, da bodo prebivalci Zavrst-nika že letos dobili prve metre asfalta skozi vas. Republiška skupnost za ceste je namreč odobrila za leto 1980 1.800.000 din sredstev za rekonstrukcijo republiške ceste skozi Zavrstnik. Občani Zavrstnika so se leta 1978 odločili za 2 % samoprispevek, s katerim bodo do leta 1983 zbrali okrog 1.000.000 din. S temi sredstvi bi odplačevali kredit, ki bi ga v tej višini najeli za asfaltiranje ceste. Poleg že omenjenih 1.800.000 din od Republiške skupnosti za ceste računajo še na 1.000.000 din od Republiške skupnosti za ceste kot njihov delež na sredstva, zbrana s samoprispevkom. S temi sredstvi pa bi lahko asfaltirali cesto skozi vas v dolžini 1600 m, in sicer od križišča do zadnje hiše proti Štangarskim Poljanam. Nedvomno bo 400 prebivalcev Zavrstnika z asfaltom veliko pridobilo, saj je pozimi blato, poleti pa prah na cesti huda nadloga za te občane. Seveda pa bo to koristno tudi za vse druge občane in voznike, ki potujejo skozi Zavrstnik. T. B. DOPISUJTE V NAŠO RUBRIKO „IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI". Z AVTOBUSOM VPEŠAKINJO Dne 12/1-1980 ob 6.25 je KONČINA Pavle iz Litije pripeljal avtobus pred Predilnico Litija in na Parkirnem prostoru pritisnil na zavoro. Vozilo se zaradi poledenelega cestišča ni hotelo ustaviti in je s prednjim delom zadelo Angelco MESER-KO, ki je stala ob žični ograji in jo pritisnilo* ob ograjo. Pri nesreči se je MESERKOVA hudo telesno poškodovala. »POPRAVLJAL" MOTORNE 2AGE Še ko je LAJEVIC Jože iz Litije imel v Šmartnem pri Litiji obrt, je med drugim sprejemal v popravilo tudi motorne žage od raznih občanov. Te žage je razstavil, nikoli popravil in strankam ob vsaki urgenci zatrjeval, da jih bo takoj vrnil. Tega seveda ni storil v vseh primerih, čeprav so ga stranke prosile in zahtevale vrnitev tudi po več mesecih in celo letu. Vsi oško- dovanci še niso znani, vendar se bo LAJEVIC za to zagovarjal pred sodiščem. TATVINO PREPREČILA MILIČNIKA OBLAK Miroslav z Brega in KREMŽAR Franc iz Gradiških Laz sta se z osebnim avtomobilom, na katerem je bila priključena tovorna prikolica, odpeljala v kraj Reka, kjer je Vodno gospodarsko podjetje HIDROTEHNIK imelo ob potoku pletene kovinske mreže, ki so jih razbili za urejanje hudournika in preusmeritev tamkajšnjega potoka. Ko sta na prikolico naložila že tri bale omenjene mreže, sta imela strašno smolo, saj sta se ravno takrat pripeljala mimo miličnika in jima dejanje preprečila, vendar je tudi to kaznivo in se bosta zagovarjala pred sodiščem. Sicer je KREMŽAR Franc, ko je zagledal modro vozilo milice, hitro pobegnil, vendar so miličniki kmalu s KOLIKO SMO LITIJANI IN ŠMARČANI BRALI V LETU 1979 Sodeč po izposoji v knjižnici, smo kar precej brali, saj so bili vsi načrti doseženi. V litijski knjižnici smo si izposodili 29.911 knjig, (plan 29.000), v šmarski pa 14.423 (plan 13.000). V litijsko knjižnico se je včlanilo 807 bralcev, v šmarsko pa 441. Obiskovalcev je bilo v Litiji 9.534, v Šmartnem 5.362. Skupni rezultati dejavnosti, ki jo matična knjižnica združuje v Litiji, Šmartnem, Gabrovki, na Vačah, Dotah, v Jevnici in Vintar-jevcu so: — 16.310 skupne zaloge knjig, — 44.864 izposojenih knjig, — 1341 članov, — 15.908 obiskovalcev. Zanimiva je primerjava med odraslimi in mladimi uporabniki knjižnice. V Litiji število odraslih uporabnikov iz leta v leto raste, v Šmartnem pa nazaduje. Primerjalna tabela članov, obiskovalcev in izposojenih knjig je naslednja: Litija Šmartno število članov: 807 441 — odrasli 275 9 — mladina 532 432 Število obiskovalcev: 9.534 5.362 — odrasli 2.980 81 — mladina 6.554 5.181 število izp. knjig: 29.911 14.423 — odrasli 10.192 211 — mladina 19.712 14.212 Vsi rezultati v letu 1979 so razveseljivi, dejavnost knjižnice vztrajno napreduje. Od vseh knjižnic v Zasavju imamo prav Litijani najširšo dejavnost in največjo izposojo. Joža Konjar PRVI KORAKI POTUJOČE KNJIŽNICE Potujoča knjižnica, ki jo je v letu 1979 uvedla matična knjižnica, je v prvem obdobju svojega delovanja namenjena razširjanju knjige in branja in pridobivanju bralnih navad. Izposojo v posameznih krajih opravljajo amaterji. Rezultati dela v letu 1979 so v krajevnih skupnostih različni, saj niso začeli vsi izposojati naenkrat (na Vačah 14. 10., v Jevnici 1. 12., na Dolah 12. 12., v Vintarjevcu 23. 12.). Skupna dejavnost potujoče knjižnice je naslednja: 63 članov, 157 obiskovalcev in 222 izposojenih knjig. Rezultati po posameznih krajevnih skupno- stih pa so: število članov Š število izposojen: S" 1 -S o tj i skup števi tZ "8 1 a j Vi VAČE 11 21 32 113 54 106 160 JEVNICA 6 14 20 31 8 24 32 DOLE 6 — 6 8 17 _ 17 VINTARJEVEC 4 1 5 - 5 9 4 13 SKUPAJ: 27 36 63 157 88 134 222 Zlasti razveseljivo je to, da je od skupnega števila včlanjenih bralcev kar 41 % odraslih. Na Dolah so se včlanili le odrasli uporabniki. Prava podoba in potrebnost potujoče knjižnice se bo pokazala šele v letu 1980. Kulturna društva v krajevnih skupnostih bodo lahko vključevala v svoje delo različne oblike razširjanja knjige in branja. V vsaki krajevni skupnosti pa bo potrebno ustvariti tudi stalno priročno knjižnico, ki je neobhodno potrebna za delovanje kulturnih društev. Še obvestilo! Na Vačah si lahko odslej izposojate knjige dvakrat na teden (ob sredah od 13. do 14. ure in ob petkih od 16. do 18" Urnik je spremenjen zaradi tistih oddaljenih učencev, ki so se pomočjo občanov odkrili, kdo je pobegli sostorilec. S TOVORNJAKOM V SAVO Dne 31/1-1980 sta se v Ribčah pri hišni št. 2 srečala dva tovorna avtomobila. Ker je JAN KOVIC Marjan iz Ljubljane pripeljal nekoliko po levi, se mu je drugi tovornjak z voznikom CEPIN Francem iz Gorenje vasi pri Mokronogu umaknil skrajno desno na neutrjeno bankino, po kateri je peljal nekaj metrov, nakar je tovornjak potegnilo še bolj desno in se je prevrnil po nasipu v reko Savo. Kljub temu, da je tovornjak hitro tonil v narasli in deroči Savi, se je vozniku, ki je zadobil lažje telesne poškodbe na nogi, uspelo rešiti iz vozila in vode, medtem ko potopljenega tovornjaka potapljačem še ni uspelo rešiti iz vode. Materialna škoda je zelo velika in se ceni na pribl. 900.000,00 din. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI V DREVO OB CESTI Dne 3/2-1980 ob 7.15 se je vozniku osebnega avtomobila CEDILNIK Matjažu iz Šmartna mudilo proti Ljubljani. V kraju Zgornji Log je vozilo zaradi neprimerne hitrosti v ostrem preglednem ovinku začelo zanašati, tako da je zapeljal v levo izven cestišča, kjer se je ustavilo v drevusu. Voznik je bil ob nesreči lažje telesno poškodovan, materialna škoda na vozilu pa se ceni pribl. na 30.000,00 din. POŠKODOVANCA ODPELJAL DOMOV NAMESTO V BOLNICO Darko PLANINŠEK iz Litije je bil hudo telesno poškodovan, zato je zaradi poškodb obležal v Zgornjem Hotiču. Občani so klicaji reševalno postajo Litija in res je tja pripeljal voznik Stanislav LINDIČ z rešilnim avtomobilom, PLANINSKA naložil v vozilo in ga odpeljal na dom namesto v bolnico ter ga prepustil v oskrbo ženi. Seveda se je zdravstveno stanje poškodovanega zaradi tega še poslabšalo. R. B. POSPEŠENO ZBIRAMO PAPIR ZA INDUSTRIJO PAPIR PREDRAGA HRANA ZA SMETNJAKE R K si je zadal nalogo, da bo z večkratnim odvozom papirja iz krajevnih skupnosti podvojil količino zbranega papirja, ki je doslej znašala 12 kilogramov na prebivalca — Uspeh akcije odvisen od nas vseh Jugoslovanska papirna industrija bo v letu 1980 potrebovala kot surovinsko osnovo za izdelavo papirja 674.000 ton odpadnega papirja, kar 131.000 ton pa ga bo treba uvoziti. Glede na to, da imamo v Sloveniji štiri največje proizvajalce papirja, bomo v naši republiki za predelavo potrebovali kar 73.000 ton odpadnega papirja iz uvoza, ker ga z dosedanjim organiziranim zbiranjem še vedno premalo vračamo industriji. Odpadni papir in embalažo zbiramo pri nas na tri načine. Tiskarne in grafična podjetja zbirajo star papir in ga dostavljajo proizvajalcem, Rdeči križ organizira poseben odvoz papirja, ko se ga nabere večja količina v trgovskih organizacijah, pisarnah in drugih večjih delovnih organizacijah, tretji način pa je odvoz papirja po krajevnih skupnostih, ki ga organizira Rdeči križ in tako zbere papir, ki se nabere v gospodinjstvih. Medtem ko je 1956. leta poraba papirja na osebo v Jugoslaviji znašala le 6,8 kilograma, se je količina v letu 1971 zvišala na 34,5 kilograma, v Sloveniji pa je 1971. leta letna poraba papirja na prebivalca bila že 56 kilogramov. Industriji vrnemo letno 12 kilogramov papirja na prebivalca, kar pomeni, da imamo še precej notranjih rezerv, ki bi jih zlasti v sedanjem trenutku kazalo izkoristiti. Za star papir, ki ga bo naša industrija letos potrebovala, bo treba odšteti 210 milijonov dinarjev, oziroma v devizah kar 11 milijonov dolarjev. . Zaradi varčevanja, varstva okolja, varovanja gozdov (1 tona starega papirja nadomesti 3,5 kubičnega metra lesa) in drugih razlogov se je Rdeči križ odločil za intenzivnejše zbiranje odpadnega papirja po krajevnih skupnostih. Namesto običajnih petih letnih odvozov iz krajevnih skupnosti bo letos organiziral 8 odvozov, tako da bi namesto 5000 ton letno zbrali 10.000 ton, oziroma od vsakega prebivalca naj bi v letu 1980 namesto 12 kilogramov dobili 24 kilogramov starega papirja in embalaže. To pa je priložnost, da prav vsi pokažemo nekaj dobre volje in, da papirja, ki se nabira v pisarnah, šolah, domovih in delovnih organizacijah ne mečemo v smetnjake in ga ne kurimo, temveč ga zbiramo na določenih mestih in ga odložimo (lepo povezanega) na pločnik, ko bo RK organiziral odvoz v DZ posameznih krajevnih skupnostih. Poleg šolarjev tabornikov in aktivistov Rdečega križa v krajevnih skupnostih, ki vedno priskočijo na pomoč pri organizaciji odvoza papirja, pa bi svoj delež lahko prispevali tudi hišni sveti. Dogaja se namreč, da občani, ki imajo majhna stanovanja, težko najdejo prostor za ves papir, ki se nabere v nekaj mesecih, zato bi morda v hišah določili mesto (sušilnice, kolesarnice in druge prostore, ki jih nihče ne uporablja), kamor bi stanovalci odlagali odvečen papir. Republiški odbor Rdečega križa je 1.000 večjim delovnih organizacijam že poslal pismo s prošnjo, da se aktivno vključijo v to akcijo, od zavesti in pripravljenosti nas vseh pa je odvisno, ali bomo dosegli zastavljeni cilj - vrniti industriji 24 kilogramov papirja na osebo. ure morali sedaj vračati po knjige popoldan. Joža Konjar OBVESTILO Turistično društvo objavlja, da veljajo prodane vstopnice za 23. litijski karneval za naslednje leto. V kolikor, kdo želi vstopnico vrniti, naj se zglasi v pisarni društva Cankarjeva 8 Litija v 14 dneh po objavi, kjer bo prejel gotovino za vrnjeni litjanček (vstopnico). PRED IZIDOM TELEFONSKEGA IMENIKA 1980 NAJBOLJ BRANA KNJIGA Letošnji telefonski imenik bodo natisnili s podobnimi črkami kot lani, na katerega naročniki niso imeli pripomb — Cena še ni znana — Poštarji včasih hudomušno pravijo, da je njihov telefonski .imenik najbolj brana slovenska knjiga, pri čemer seveda v glavnem mislijo na to, kolikokrat jo občani vzamejo v roke in prelistavajo. To je obenem tudi ena izmed redkih publikacij, ki je nepogrešljiv vsakodnevni pripomoček. Zato že vrsto let izide vsako leto in vselej v bolj zajetni obliki. Letošnji telefonski imenik SR Slovenije bo po napovedih poštarjev izšel 15. aprila. Čeprav je novi telefonski imenik že tako rekoč v tisku je še čas, da prenekateri telefonski naročniki sporočijo morebitne spremembe. Že sedaj je znano, da se je v preteklem letu nabralo kar 31.500 sprememb, v katerih so poleg novih naročnikov zajete tudi spremenjene telefonske številke, priimki občanov in imena gospodarskih ter drugih organizacij, kakor tudi ulic itd. Sprememb je še za eno pe- tino obsega lanskega telefonskega imenika. Uredniški odbor za izdajo telefonskega imenika je sklenil, da bo v letošnjem in naslednjem telefonskem imeniku zajel pri vseh naročnikih ulice in hišne številke, vsaj v krajih z uličnim sistemom, s čimer naj bi bil imenik še bolj uporaben. Vse doslej so namreč v imeniku zajeli ulice samo v krajih, ki imajo več kot 5000 prebivalcev. Letošnji telefonski imenik bodo tiskali v 120.000 izvodih, torej 20.000 manj kot lani. Takšno odločitev so tokrat sprejeli poštarji zato, ker jim je vsako leto ostajalo na zalogi razmeroma veliko število neprodanih imenikov. Tokrat, kot pravijo sami, bodo torej previdnejši, kajti s predlogom, da bi dobil telefonski imenik vsak naročnik, pri čemer bi bila njegova cena vključena v telefonsko naročnino, še vedno niso prodrli. Vendar bodo ob tej zamisli vztrajali tudi v prihodnje, torej spet naslednje leto. Zavedajo se namreč, da stari telefonski naročniki novih imenikov ne kupujejo in ob prelistavanju starih primerkov z neustreznimi številkami pogosto ovirajo hiter telefonski promet. Z vrtenjem napačnih številk torej obremenjujejo telefonske žice. Ker še ni dokončno znan obseg novega telefonskega imenika, uredniški odbor zanj še ni izračunal cene. Razume se, da bo dražji, kot je bil lanski, že zato, ker se je v tem času podražil papir, vendar bo še vedno cenejši od podobnih jugoslovanskih publikacij. Po svoji ureditvi, obliki, tisku in papirju bo novi imenik podoben lanskemu, na katerega naročniki niso imeli posebnih pripomb. Podobno kot doslej bodo poštarji tudi letos dvojezičnim območjem pripravili slovensko in italijansko ter slovensko in madžarsko inačico. LANSKI OSEBNI DOHODKI V SLOVENIJI V PLAČILNIH OVOJNICAH DEBELEJŠE LE ŠTEVILKE Po podatkih Zavoda SRS enajst mesecev nanesli po 7 — Mesečno poprečje čistih osebnih dohodkov je v naši republiki za lanskih prvih enajst mesecev naneslo 7.288 dinarjev. Tako so bili ti osebni dohodki od tistih iz enakega predlanskega obdobja nominalno višji skoraj za četrtino, po svoji stvarni vrednosti pa za vsega 0,7 odstotka. Osebni dohodki delavcev v gospodartvu so navrgli nekoliko nižje poprečje (7.077 dinarjev), pa tudi njihova rast je bila za kanček počasnejša: namesto za 24,8 odstotka, za kolikor so se v primerjavi z enakim predlanskim obdobjem povečali vsi osebni dohodki, so se tisti v gospodarstvu (nominalno) le za 24,5 odstotka. Po svoji stvarni vrednosti, torej če odštejemo inflacijske vplive, pa so se okrepili le za 0,5 odstotka. Rast osebnih dohodkov v negospodarskih dejavnostih je bila opaznejša. Le tu je poprečje osebnih dohodkov za prvih enajst mesecev naneslo 8.465 dinarjev, kar je bilo nominalno za 26,3 odstotka nad poprečjem v enakem času predlani. Stvarna rast teh osebnih dohodkov pa je bila celo 1,9-odstotna OD ČEZ 8.000 DINARJEV V nekaterih gospodarskih dejavnostih je bilo lani zaslediti mesečno poprečje osebnih dohodkov nad 8.000 dinarjev. V industriji in rudarstvu so takšno poprečje premogli samo pri pridobivanju premoga (9.365 dinarjev), v elektrogospodarstvu za statistiko so poprečni čisti osebni dohodki za lanskih .288 dinarjev — Resnična rast OD je znašala le 0,7 odstotka (8.378), pri pridobivanju rud barvastih kovin (8.376), in v proizvodnji barvastih kovin (8.046) V kmetijstvu in ribištvu so s poprečjem mesečnih osebnih dohodkov čez raven vine v zunanjetrgovinski dejavnosti (9.323), sicer pa samo še na področju 8.000 dinarjev segli le pri kmetijskih storitvah (8.895) in na področju trgoprometa in zvez ter pri finančnih in drugih poslovnih storitvah. Pri prometu in zvezah so z osebnimi dohodki v lanskih enajstih mesecih najviše segli v cevovodnem transportu (9.923 dinarjev), v letalskem (9.654), in mestnem prometu (9.178), čez 8.000 dinarjev pa še v pomorskem (8.627) in cestnem prometu (8.567 dinarjev). Finančne in druge poslovne storitve so kot celota zabeležile mesečno poprečje osebnih dohodkov v znesku 9.108 dinarjev. Daleč nad tem poprečjem so bili osebni dohodki delavcev v projektivnih in drugih dejavnostih (11.976) dinarjev), dohodki drugih delavcev pa pod ravnijo 9.000 dinarjev: v zavarovanju posesti in oseb so osebni dohodki poprečno nanesli po 8.830 dinarjev, v razvoj no-raziskovalnem delu 8.760, pri storitvah na področju prometa 8.460, pri poslovnih storitvah 8.322 in v bančništvu 8.126 dinarjev. V negospodarstvu so poprečno na mesec dobivali po manj kot 8.000 dinarjev samo delavci na področju telesne kulture in športa ter v socialnem varstvu, drugod pa je to poprečje naneslo takole: v znanstvenoraziskovalni dejavnosti 9.758 dinarjev, v združenih ozdih 9.724 v družbenopolitičnih organizacijah 8.955, v kulturi, umetnosti in informatiki 8.863, v samoupravnih interesnih skupnostih 8,731 ter v izobraževanju 8.670 dinarjev. NAJNIŽJI OD V negospodarstvu so poprečno po manj kot 7.000 dinarjev dobivali na mesec le delavci v socialnem varstvu (6.287 dinarjev), v gospodarstvu pa je bilo takšno poprečje osebnih dohodkov zaslediti zlasti v industrijskih panogah, mimo njih pa v gostinstvu (6.155 dinarjev) in v osebnih storitvah na področju obrti (6.462). i ndustrijske panoge z najnižjimi poprečnimi mesečnimi osebnimi dohodki so lani bile: proizvodnja električnih strojev in aparatov (6.448 dinarjev), proizvodnja prometnih sredstev (6.440), predelava nekovinskih rudnin (6.363), proizvodnja žaganega lesa in plošč (6.314), proizvodnja raznovrstnih izdelkov (6.305), proizvodnja končnih lesnih izdelkov (6.152), proizvodnja preje in tkanin (6.047), proizvodnja obutve in galanterije (5.828) ter proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov z absolutno najnižjim mesečnim poprečjem (5.660 dinarjev). ŽIVLJENJSKI STANDARD Manj dela za več blaga darstva. Tekstilni izdelki so na primer postali dostopnejši, medtem ko je bilo treba z leti za nakup čevljev več delati. Blago za moško obleko je delavec leta 1970 zaslužil v 17,5 urah dela, v letu 1978 pa že po 10 urah in 6 minutah, blago za ženske obleke pa leta 1970 po 11 urah in 31 minutah, leta 1978 pa po 6 urah in 46 minutah. Nizki čevlji so leta 1970 terjali 16 ur in 8 minut, v letu 1978 pa nekaj več — 17 ur in (Nadaljevanje s 5. strani) 23 minut dela. Zato pa se je v tem času močno zmanjšal potrebni delovni čas oziroma potrebno delo za nakup radia in to od 106 na 77 ur dela, za televizor od 412 na 207 ur oziroma za polovico, za hladilnik od 217 na 141,5 ure, za štedilnik pa je bilo treba z leti več delati in sicer leta 1970 137 ur, osem let kasneje pa 169 ur. Tudi glede nakupa stanovanja se je položaj vsaj matematično nekoliko izboljšal, vendar premalo, da bi bili lahko zadovoljni. Za poprečno dvosobno SAVSKI PREHODI MED N0B Med skalami Sava šumi, valove mogočne vali, v naročaj /in Dunavu tira... To so začetni verzi ene najboljših balad pesnika Antona Aškerca, ki jih je napisal ob koncu prejšnjega stoletja v svoji pripovedni pesmi „Brodnik". Svojo pesnitev je postavil v srednji vek, v čas turških vpadov na naše ozemlje, ko je bila tudi za turške osvajalce reka Sava velika ovira pri njihovih pohodih v srednjo Evropo. V svoji pesnitvi je Aškerc orisal zavednega slovenskega brodnika, rodoljuba, ki je žrtvoval svoje življenje in življenje turških oglednikov, ki bi jih moral za zlato s čolnom prepeljati prek SAVE ... Štiri stoletja pozneje je ista reka Sava, toda v novih zgodovinskih okoliščinah, v borbi za obstoj in bit našega naroda, ponovno postala mogočna ovira v popolnoma drugačnih pogojih. Po okupaciji Jugoslavije in Slovenije 1941 je bila Slovenija razdeljena med 3 okupatorje: Nemce, Italijane in Madžare. Toda nihče od okupatorjev ni niti slutil, kaj se bo na področju Slovenije zgodilo že čez nekaj mesecev. Bili so trdno prepričani,da bo takšna razdelitev ostala za njih večna. Zgodilo pa se je drugače. Že aprila 1941 se je slovenski narod pod vodstvom KP in OF dvignil v odprt boj proti okupatorjem, za osvoboditev in združitev celotnega slovenskega naroda in ozemlja. Vodstvu vstaje slovenskega naroda je bila najvažnejša in nujna naloga, povezati celotno slovensko ozemlje v enotno fronto in imeti stalen stik in zvezo z vsemi pokrajinami Slovenije ne glede na okupacijske meje. Zemljepisni položaj tega koščka slovenske zemlje, ki v glavnem obsega področje naše sedanje občine, je pogojeval najprimernejše pogoje, da se prek tega ozemlja poveže center naše revolucije in NOB v smeri severovzhoda Slovenije, ki je bil pod nemško okupacijo. To pot in zveze s severovzhodno Slovenijo pa je prečkala reka Sava kot glavna ovira. Toda na tej poti reka Sava še zdaleč ni bila edina ovira, ampak so obstajale še druge, skoraj enako težke. Že na levem bregu vzporedno s Savo pelje regionalna cesta Ljubljana - Litija, na desnem bregu Save pa cesta Ljubljana — Kresnice — Litija. Vzporedno z mejo poteka magistralna železniška proga Dunaj — Trst, ki pri Pogoniku prehaja na desni breg Save. Sledi cesta Ljubljana — Besnica — Litija. In nazadnje je prečila pot še umetno ustvarjena prepreka, to je bila takratna nemško-italijanska meja z žičnatimi ovirami in minskimi polji. Vse tri ceste so bile usposobljene za avtomobilski promet, razumljivo pa je, da je bilo celotno področje še dodatno zavarovano s številnimi okupatorskimi postojankami, patruljami, bunkerji in drugimi sredstvi zavarovanja. In vendar je bila vsa okupatorska blokada zaman. NOV, aktivisti, kurirji so jo vedno in ob vsakem času uspešno prebijali in opravljali svoje poslanstvo in naloge. Iznajdljivost, hrabrost in požrtvovalnost naših ljudi s tega področja je bila brezmejna in bo ostala zapisana v zgodovini NOB stanovanje je moral delavec v industriji in rudarstvu leta 1974 delati 8,9 leta, leta 1978 pa 8,4 leta. Cene stanovanj so v zadnjih treh letih poskočile kar za 56 odstotkov. Vendar, ko ocenjujemo življenjsko raven oziroma kupno moč osebnih dohodkov v Jugoslaviji, je treba ob zmanjševanju potrebnega dela za nakup določenega blaga upoštevati tudi dejstvo, da se število zaposlenih družinskih članov in zaposlenost na sploh hitro veča. To pa prinaša dodatne prihodke v družinski proračun in s tem prispeva k večjemu standardu. slovenskega naroda. Razumljivo, da v začetni fazi NOB prehodi prek vseh naštetih ovir niso bili tako popolno organizirani in usposobljeni kot pozneje, ko je NOB dosegla poln razmah. Zato so bile v prvi fazi za zvezo in prehode med obema bregovoma Save koriščene vse obstoječe komunikacije in prehodi, kot so savski, litijski in pogo-niški most, nadalje obstoječi legalni brodovi v Kresnicah in Senožetih ter nekaterimi čolni privatnih lastnikov. Celo industrijska žičnica kresniške apnenice je bila večkrat koristno uporabljena v te namene. Te poti pa so lahko služile le ozkemu krogu ljudi v glavnem za prenos pošte, obvestil, prenosu posameznih kosov orožja ali materiala na NOV na obeh straneh Save. Sčasoma je tudi okupator pričel vse bolj nadzirati in kontrolirati te objekte in poti, nekatere, posebno čolne, pa je uničil. Takšni prehodi tudi niso bili možni za prehod večjih formacij NOV. Tako ni uspel prehod III. grupe odredov na Štajersko decembra 1941, ki se je končal s slavno bitko na Tisju. Prav tako ni uspel tudi drugi prehod II. grupe odredov maja 1942, ko ji je preprečila prehod narasla Sava in se je pohod končal z bitko na Jančah. Zaradi teh zaprek je nato II. grupa odredov junija 1942 krenila proti Štajerski na svojo najdaljšo pot prek Notranjske in Gorenjske. Kranjčev (Poglajenov) bataljon pa je na štajersko prispel celo prek avstrijske Koroške. Borbe, ki jih je ta bataljon takrat vodil na Koroškem, so bile prve borbe proti Nemcem na ozemlju nemškega rajha. S prihodom II. grupe odredov na Štajersko se je narodno-osvobodilni boj pričel še bolj širiti in razplamtevati. Še posebno to velja za naše ožje področje, ki ga je pokrival novo ustanovljeni Zasavski bataljon. Postavljeno je bilo tudi novo vodstvo Okrožnega komiteja KP in OF Litija. Ta širitev pokreta NOB pa je vse bolj zahtevala širšo in boljšo povezavo med obema bregovoma Save, predvsem pa stalnost in gotovost zvez ob vsakem možnem času. O organizaciji, rasti in delovanju vseh možnih zvez in prehodov prek Save nam v nadaljnjem izpričuje tov. IVAN BELEC - BELI, ki je bil dobršen del svoje udeležbe v NOV na najodgovornejših položajih v ožjem in širšem Zasavju. Kot borec je vstopil v Zasavski bataljon, bil komandir zaščitnega voda 4. operativne cone, komandir terenske čete, komandant Kamniško-zasavskega odreda, nato pa do osvoboditve načelnik štaba Zidanškove brigade. Kot komandir terenske čete in komandant KZO je najdalj časa na tem področju delal in sodeloval pri organizaciji zvez, prehodov in transportov prek Save na obeh njenih bregovih. To je bila doba NOB, ko so s „polno paro" delali vsi prehodi prek Save ali „kanali", kot so jih med NOB imenovali. Od tistega pri Spodnjem Logu, pri Hotiču, Ribčah in Senožetih. Po njegovi oceni je v tem obdobju prek savskih „kanalov" prečkalo Savo 10.000 do 12.000 ljudi. In seveda tudi orožje in material. Posebej pa bomo v nadaljevanju spregovorili o hrabrih brodarjih, ki so vse te naloge nesebično izvajali. Nadaljevanje sledi! POVIŠANA PARTICIPACIJA Občinske zdravstvene skupnosti ljubljanske regije med njimi tudi litijska, so sprejele sklep o povišanju participacije za 25 odstotkov, s tem da se spremenjeni zneski zaokrožijo na dinar. Nova višina prispevkov bo začela veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, ki bo v kratkem izšel. Naštejemo nekaj najbolj pogostih zdravstvenih storitev in višino participacije zanje: za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca za zobozdravstvene storitve in pripomočke: za prvi pregled pri stomatologu specialistu za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest) za vsako zalivko za polno kovinsko prevleko za vsako krono za vsako totalno protezo za vsako parcialno protezo 30 din 90 din 30 din 7 din 30 din 225 din 330 din 480 din 600 din za vsako začasno protezo za vsako bazo kovinske proteze za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let — za vsak*prvi pregled pri zdravniku specialistu — za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno — za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik — za zdravilo, kontracepcijska sredstva, ki so registrirana kot zdravila, pomožni in sanitarni material na recept — za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indici-rana 450 din 750 din 525 din 75 din 45 din 90 din 22 din 375 din MUCANJE V organizaciji ŠD Kovinar Dole je bilo prejšnji mesec na Dolah občinsko prvenstvo v veleslalomu in skokih. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število udeležencev — 234 veleslaloma in 41 v skokih. Občinski prvaki za leto 1980 v posameznih kategorijah pa so postali: cicibani: Milan Knežević (Litija), ml. pionirke: Špela Kovic (Kresnice), ml. pionirji: Boris Virant (Litija), st. pionirke: Nadi Lavrič (Dole), st. pionirji: Jure Valjavec (Litija), mladinci: Dušan Mak (Dole), mladinke: Andreja Lokar (Šmartno), članice: Mojca Le-binger (Litija), člani: Nejko Konjar (Zavrstnik), veterani L: Janez Hauptman (Zavrstnik), veterani II.: Lado Kavšek (Litija). V skokih pa so občinski prvaki postali: pionirji Ivan Centa (Dole), mladinci: Božo Trebeč (Jevnica), člani: Srečo Kotar (Jevnica) Prizadevni športni delavci z Dol so kljub nepričakovano množični udeležbi tekmovanja dobro izpeljali. Za naslednjo sezono pa načrtujejo tudi postavitev smučarske vlečnice na Dolah. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je imela Zavarovalna skupnost Triglav. T.B. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Bernik (lektor), Mojca Lebinger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: BEP — Dnevnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p.p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno nadom. Takole je zagorelo v še nedograjenem zdravstvenem domu (Foto: GO) OSVEŠČEN ČLOVEK - NAJVEČJA VREDNOTA SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE Ko pregledujemo statistične podatke o škodljivih in negativnih pojavih zoper družbeno, zasebno premoženje, zdravje in življenje našega občana v letu 1979, lahko ugotovimo, da iz leta v leto padajo in spet rastejo. Vzroki za ta dejanja so v pretežni večini človeški dejavnik. V naši občini smo imeli v letu 1979 sicer manj prometnih nesreč po številu glede na leto 1978, a vendar več mrtvih in težko poškodovanih, delovnih nezgod kar za 10 več, torej 16 v preteklem letu. Ko pregledujemo družbeno samozaščitne ukrepe skozi statute, družbene dogovore, samoupravne sporazume, druge samoupravne akte in varnostne načrte, ugotovimo, da so samoupravno dogovorjeni samozaščitni ukrepi lepo opredeljeni, ter zapisane dolžnosti in pravice delovnih ljudi in občanov. NOGOMET Nogometaši NK Litija so sprejeli program dela za I. polletje 1980, ki so ga razdelili v dva dela, in sicer v pripravljalni del do 30. marca in tekmovalni del do 30. junija. Oba dela programa veljata za vseh pet selekcij, s katerimi bodo delali in nastopali. Januarja in februarja bodo vse selekcije trenirale v telovadnici, z marcem pa se bodo kadeti, mladinci in člani že preselili na prosto. I. selekcija (pionirji od 10—12 let) bo igrala v Zasavski ligi, kjer bo odigrala 6 prvenstvenih tekem, pred tekmovanjem pa še dve prijateljski tekmi. Ekipo 3-krat tedensko trenirata trenerja Šuštar in Gracflšek. II. selekcija (pionirji od 12—14 let) bo prav tako igrala v Zasavski ligi, kjer bo odigrala enako število prvenstvenih in trening tekem kot I. selekcija. Tudi ta ekipa trenira 3-krat tedensko, trenirata pa jo trenerja Novak in Prime. I. in II. selekcija bosta s tekmovanji pričeli 27. aprila. III. selekcija (kadeti od 14—16 let) bo igrala v področni republiški ligi in bo odigrala 7 prvenstvenih tekem in 4 trening tekme pred pričetkom lige. Liga se bo pričela 26. aprila, treninge ekipe pa 3-krat tedensko vodita trenerja Knežević in Zupančič B. IV. selekcija (mladinci od 16—18 let) bo igrala v republiški ligi — vzhod in odigrala 12 prvenstvenih tekem, pred pričetkom lige pa še 5 trening tekem in nekaj tekem za pokal. Trenerja ekipe1 sta Nejedly in Zupančič, ekipa trenira 4-krat tedensko. V. selekcijo (člani od 18—24 let) bo v področni republiški ligi — vzhod odigrala 12 prvenstvenih tekem in 6 trening tekem pred pričetkom tekmovanja, nekaj pa tudi pokalnih. Ekipa trenira 4-krat tedensko, trenirata pa jo trenerja Milinko-vič in Zaje. Rekreacijska ekipa NK Litija bo odslej igrala v občinski ligi. V NK Litija so se tudi odločili, da bodo ekipo članov (V. selekcija) popolnoma pomladili in v nadaljevanju prvenstva startali z izključno domačimi igralci. Tudi strokovno delo bo v NK Litija dobilo mnogo večji poudarek, zlasti bodo skrbeli za šolanje novih strokovnih kadrov in za sistematični razvoj mladih nogometašev.- T. B. Vse lepo in prav? Pri ugotavljanju vzrokov teh škodljivih pojavov pa največkrat ugotovimo, da ni krivca, ni odgovorne osebe. To pa vse zato, ker je v nalogah in opravilih zapisano samo strokovno delo in odgovornost, ni pa vpisano, koliko in za kaj je posameznik odgovoren pri izvajanju družbene samozaščite. Kdo je kriv za 16 delovnih nezgod? Kdo je kriv za velik požar v novem Zdravstvenem domu v Litiji? Vsi in nobeden? Krivo je nespoštovanje vseh ustaljenih, zapisanih in znanih samozaščitnih ukrepov od najodgovornejše osebe do čistilke, ker tudi ta lahko prepreči nesrečo. Kriva je premajhna osveščenost in odgovornost slehernega delovnega človeka in občana. Zato je zadnji čas, da pogledamo resnici v oči, da smo res krivi vsi, zato ker nismo dovolj odgovorni, osveščeni in zavzeti za uresničevanje družbeno samozaščitnih ukrepov ob našem vsakdanjem življenju in delu. Krivi so tudi vodilni delavci, ker mislijo, da so za njih družbeno pomembna opravila le strokovno delo, z družbeno samozaščito pa naj se ukvarjajo le strokovni organi. Nujno je, da vse subjektivne sile v vseh sredinah ocenijo, kako se uresničujejo samoupravno dogovorjeni samozaščitni ukrepi ter sprožijo akeje za krepitev varnostne kulture od najodgovornejše osebe do slehernega v delovni skupnosti. Še več, za vsako malomarno opuščanje preventivnih in samozaščitnih ukrepov bo po- trebno sprejeti strožje ukrepe ne samo moralne odgovornosti temveč tudi materialne po določilih zakona o združenem delu. Posebno skrb bi tem vprašanjem morala posvetiti delavska kontrola in ustrezne inšpekcijske službe brez gledanja skozi prste. Prav je, da pogledamo, kakšen nered je okrog posameznih delovnih organizacij, kako se hranijo draga družbena sredstva in kako so zavarovana, kako malomaren je odnos do varstva okolja itd. Po vsem tem pa lahko tudi sklepamo, kakšen je red in gospodarjenje v taki delovni organizaciji. Zato naj velja pravilo »pometajmo pred svojim pragom", potem pa pokažimo sosedu, da je naša varnost in trdnost, naša stabilizacija in obrambna moč odvisna od nas samih, saj je človek v naši humani socialistični samoupravni družbi — sam kovač svoje sreče ali nesreče, zato delajmo tako, da ne bomo ogrožali drugih. Mali-Franc MANJ KAZNIVIH DEJANJ IN NESREČ KOŠARKA Pozimi je bilo izvedeno tekmovanje v košarki za starejše in mlajše pionirje oziroma ekipe ŠŠD. Pri starejših pionirjih je bilo odigranih 6 turnirjev, in sicer po 2 v Litiji, Šmartnem in Gabrovki. Na vsakem turnirju so se ekipe pomerile med seboj po liga sistemu. Lestvica pri starejših pionirjih je naslednja: 1. LITIJA 12 8 4 438:346 16 2. ŠMARTNO 12 7 5 382:350 14 3. GABROVKA 12 3 9 293:417 6 Postaja milice Litija je izdelala poročilo o delu za leto 1979, iz katerega je razvidno, da je število kaznivih dejanj v lanskem letu glede na leto 1978 upadlo za 5,8%. Vendar pa v poročilu ugotavljajo, da tega podatka ne kaže jemati kot zmanjšanje gospodarske in klasične kriminalitete, saj miličniki ocenjujejo^da mnoga kazniva dejanja sploh hTso Bila evidentirana. Vzroki za to so predvsem v velikih kadrovskih spremembah na postaji milice v letu 1979. Pri storjenih kaznivih dejanjih so prednjačile goljufije na škodo družbenega in zaseb- nega premoženja in tatvine ter kazniva dejanja zoper življenje in telo. Največ tatvin je bilo storjenih v obeh samskih domovih in garderobi .Predilnice, kazniva dejanja zoper življenje in telo pa prednjačijo med delavci iz drugih republik. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da so v porastu kazniva dejanja prometa z mamili. Prometna varnost je bila boljša kot v letu 1978, saj je bilo v letu 51 prometnih nezgod, leto dni prej pa 66. Vendar pa se je število smrtnih žrtev povečalo od 5 v letu 1978 na 8 v letu 1979. Tako kot leto dni prej je bilo tudi lani 6 otrok udeleženih v prometnih nesrečah. Od teh sta bila dva huje, štirje pa laže telesno poškodovani. Trije od teh šestih otrok so se poškodovali kot sopotniki v osebnem avtomobilu, dva kot pešca in eden kot kolesar. Število samomorov je bilo lani 10, tako kot v letu 1978, delovnih nesreč pa je bilo občutno več — kar 16 napram 6 v letu 1978. Ta podatek je vsekakor zaskrbljujoč, saj je poleg nastajanja invalidnosti pri tem prisotna tudi izredno velika materialna škoda. Mlajši pionirji Gabrovki. so odigrali dva turnirja, enega v Litiji in enega v Lestvica pri mlajših pionirjih je naslednja: 1. ŠMARTNO 43 1 81:62 6 2. LITIJA 43 1 87:84 6 3. GABROVKA 4 0 4 57:79 0 EMONA CENTROMERKUR, blagovnica v Litiji nudi večjo količino koles. Standardna, damska, moška, pony in dirkalna kolesa na pet in deset prestav. Na krajših relacijah se bomo torej vozili s Kolesi. Ne bomo uporabljali motornega vozila! Prihranili bomo gorivo in kolo bo kmalu poplačano. Seveda bo tudi zrak čistejši in bolj zdravi bomo. Za nakup kolesa se ne bo težko odločiti. Za shranjevanje ne potrebujemo posebnega prostora. Nakup pa je mogoč tudi na potrošniško posojilo. Želimo varno in prijetno vožnjo! T.B. emona centromerkur